„(Jorica*
i/hnja vsaki torck in soboto. Ako
pade na la dneva praznik, dan
poprej.
Urednistvu
8c nahaja v .Narodni Tiskarni",
ulica Vciturini št. 9, kainor je
naslavljali pistna.
Nefrankirana pisma
ye i>e spn'jemajo, enako  se ne
uva/.ujt'jo  pisma broz  podpisa.
Rokopisi
dopisov se ne vra&ijo.
GORICA
TELEFON it. 201.
.borira*
Mane na ieto 10 K, za pol let»
b K. za četrt leta 250.
I'pravnistvo
se nahaja v „Narodni Tiskarni"
jlira Vetturmi   St. 9.
La oglHHe
se plačuje od čvetfrostolpne petit
vrste po 14 vin.. za večkratni
natis primeren popust.
HoMamrznr  Atevilkf
stanejo » vin. in se prodajajo »
raznih goriskm tratikah.
St. 37.
V Gorici, v turek  dne   13. maja 1913.
Leto XIV.
Konstantinovo  slavlie.
( >d/\ t.mli so z.\ onovi. slnviio.Mii')
z\onenie, proeeM.ie i'i obhodi so knuea-
iii. ud^imeii mi topic; po hrdili in <>d /!1
nanjih :-la\nosti se duša vraea k svo.ie-
liiu iiotraiuemii /vlieuiu, človek /a>.:n ¦
neliote ^lol.lje preinislie* ati pi »men u ii
>la\ iu)si:iiii dui. Ki sun» iili ravuo do/;
veil, .luhilej lnilaii^ke^a edikta I. .'I '. -
katcrim ie Nla daiia kršeansi\ u -\ obo-
cla I'M) wsol.iiiem s\etu. n;flu w.luuli "¦
«.pcniim; (>;K. diii. Ki so hili /a ensa po-
e,auM\a. wbudi nain '-poiii'm na one do-
be, ko sn pr\ i kriMiatii inorali ^kri\ :n
slu/iii s\n.ieinii I"i<"v;ii. ko mi se inorah
polikati pi) pod/eiikijskih ianiali. po ka-
laKoinhali, Ur rimski iinpeiaiorii \
n\-()m /aslepljenosii niMi n\ ideli pniiuiri
in va/noMi kr.ščaiiMva. \ nuli /a hod'i-
JL dni niM) bili li juhileiui dne\ i bre'
poi.vua: kakor okrepeilo mi 1 >iIi na doi ¦
(^i. te/.ki poti. ki lias še «laka.
Kakor pr\ i krisijaiu, lako m1 niora ¦
mo nidi dams se h<>nti / /aslepijeiio-
sl.io. o.šal iioM.io ra/nili eleuiento\ . ki \
s\oii pnhlosii niti i/ dak'ka ik1 niore'o
prescditi. kai poineiii kršeatiM\o /a du-
sl\ no in k'k'siin /i\ Ijenje. \ ^-e hoee m-
jer krili/irati, vMil.do si do\oli pra\i-
e<>. da vr/e kamen na /naiiieiije kri/a. a
ili skoro človeka \ modernem svetu. ki
hi H' p<>:srl<ibil v \erski in kulninii pro-
I ik III,   i\ 1   luilll   :„a      iliii.ii      k I .>*. ti liM \ O.
kratko ira/o. da v kSeanstvu ni uie. m
poina^a.io laki liudie pieko \'sell težktk
in fešu.ie.ii) poteiu dru^e sila \a/ne
• problenie-, ki ninia.io uili /a iiosanie'-
nika. niti /a splošnost uaiinani.še^a sini-
sla.
\ kršeaiisivu pa ie \ re^niei imiio-
jio. niiio^'n. Cesar na\adno niti ne \idi-
iiui. I're/ o/ira na to, da ima kršJanst\-r)
\' sebi /aklad ve^ne in edine KYsnk'e,
1'1'e/. o/ira ua to. da ie krščanst\'o bü.)
/e Mo in sto obiipanini skri\'iia in tilia
dusexiia lola/ba. bre/ o/ira na to. da ]¦:
kršeaiist\ is rodilo i/ sxo.ie siede heroic
in iunake. ki so dali /ivlien.ie /a IvV'Mii-
v-o. bre/ o/ira ua ra/ne diišne linlosti :n
lola/be. o katerili se ne bobua |io šir-
ne.ui s\etu. bre/. o/ira na vsc to ima kr-
sčan>t\o tudi /a \>e na.še soeialuo. u
nietinsko   in   /n;;n.sl\ liki   /i\ l.ie.ii.ie   toli-
!.( ikveiili'iN ih /aviim'. d;: se He da / ni-
„Liiuu   prime; ititi.
i'o^leiiuo so^ialno /i\l.ienie pred
Kri'-.HiM/iii, pred Ak'siieni. \a eni Mra'ü
riiuska in ^iska ^o^poda. iiia^uatie. !-•)-
-e-liiiki ()i)^e/nib okraiex. Ialiiui'dii, iU»
di'!'.:i -Hani iibo1;.) |iiebs. reve/.i in suz-
ii.ii i.iu I. i. 1 o^aiiiši -w bili liud.ie. dru^i.
si./.iiii put s<; \eliidi /a uehiko boli ra •
/iiüüK! /ival. Sti/.eni ie delal in li'p^l. v^-
da\il in nni-'il. vjospodar ie pa \/i\al.
Take ^o bile ra/inere takrat. pred Kri-
--uisi.iii in ni(.^o\- naiik: l.iubi >\'oicHa
l)li/niev,sa. kakor ^aiu ^ebe, ie uaeiikrat
preh.!,nil Ntari sudalui red in naMalo ie
iio\'(., ^\e/e /ivlieiiic. In r.t\ n ¦ tisti >.o-
,iali'i deiuokratiL. ki u dm di\ i.iio ;n
iinriiti proti \<eiiiu kršjaii^keiiai. bi iim-
raii 'a. naiboli \ .deli in r v.iiiu,-ti. N\o-
deri'; ni iienioderni socinlu^'i m eliki ^e
u.iüd.ines -!ra!io\ito rujein /a probltni.
K.ii ie oobro. kai ie eli^'Ud. l'obili' vo
pr\(i H'Vaki krv^an^ko eiiko. poteni ^«:
ra/Jirali v v otiMoie^e do koika in na-
/adrie ^o ^e \eiiki dulmvi ii'oderne^a
.a-a pnkopali do "po/uaiija. da ie d '-
i ni to. kar ie koriMiio tudi dni'^einu
bli/ii.ieiuu. In lo ;e baje prav. ono kar ie
iuiI uebcNki 1 e;teli. lo ie pa iauia/pa.
lake skkpaio    tiiodenii    ^neiolo^i.
I ia Lerkcv mi kršjaiist\o iiniju.ie in
ubi.ia unietnost. in se je ^lišalo /e \'c«j-
krat. lhala I ><>;.;u lo irdijo po na\adi ;.
uuieiniški ina/aji. ki o pra\ i innetni-
sli, ki pox/di^'a diiha in hla/i ^i\e. n:-
uia.io iia.iiiian.išc^a poiiua. \ saka na.i-
inaiiiša ^erlwiea na de/eli ie nawidno
\eč.ie unietniško delo knt pa iiinol\o-
rr lakih niodernib bar\arie\ in iar-
bar.ie\. kršeauMvo ie od pnee'ka do da-
iiiv bilo nra\ l /ašeituik iniietniske^'a Al-
bania in kršjanske ecikve vi dru/ile :;!
drii/i.iu se \ ediio v sebi sta\ barsko in
kiparsko. slikarsko in ^lasbetio iiniei-
uosi. Kdo!' trdi nasprotiiu. ta i»C'i\idno
lie po/ua /vjndnvine unietuo^li. nieiiui ie
/uaiiih Ie par liberaluili Ira/, /a kateri-
ini se skrixa niode*n;a. bre/\er^ka |Miii-
lost. Taki ar^uiiieiiti in doka/.i pa /a
niisleOeKa elo\ eka lie dr/i.io in kršean-
st\o radi te^a ne bode i/^ubilo nili tro-
liiee s\ oie ineeeiiatske \el.ia\e.
Moderna "/nauost" ie edew naiinii-
šili iiasprotiiikov krščaiist\a. Haeek-;!
in Midrn^'i plasajoponolnoina v mis|irot-
:.i ¦¦-iikri, ru/la^ai'- in  ra/!a^aju. a ra/-
l(i/ili ne iiioreio.  In   ker oni nc niorc.io
ni. ra/.io/iti. /ato je  jiotein krščanM\'O
nas|)r()lin!.  pravc   vedc. zato ^-e potem
del'),   ia Lerke\   zatira -uJcnjakc"    in
..\ edo   '¦¦]. I udi tu ie treba i)rvo pozna-
ti.  |)oteiii  šele   ^ovoriti.  iinatno    /nane
kapa^ikie  na   znanM\ eiieiii    poliu.     ki
I» 1) i e k l i \ ii o   I'leiskuieio  \ ire m   n c
pndeio x  iiasprotie   s   kršCanst\oin.   N.
'¦¦ pr. s\et(i\in» pri/nani pedauo'sr l"''irMcr.
ali  učeiiiak         /.^«»doviiiar  Pastor   itd.
:  < )ba sta |)K)testanta. da ne bo kdo i'ekel.
', da Ma je/iuta. I-nporo^amo niarsikoiir.i
, I'l^rMi-ricAu knii^o       Autorität     '...
j 1' r e i li e i t . di  ^e naud iniriio in ob-
j ieklhiio  Mtditi.   i vleniake katoliCane   in
i njili  /nausp. Lim   ciclo   po/na   dandane^
i \'es s\et;  ii.  pr.   nara\oslo\^a    W as^-
i                            ,.                           i     ¦      •      u
iiiaima. liter. /kr<>d<>\maria    lKiuin:4ari-
neria. narodne^a ekonoina l'es^lia itd..
kar ')¦: paj ojiteii doka/. da ie krsJan-
st\u kakor \edno tudi danes zasjita in
o|:ora r.fa\e^ra /natiM\ eiie^ra delo\'ania.
Ki•n>'aiitin<»\- iubilei tedai ni Ie kro'ri
/'Krodo\ iiiska letniwa. ampak pouieni /..
\ es kvš.aiiski s\et tudi /uuanjo podla^o
/a |'ra\'o oiniko in kulturo. poiueni za
Inaločnost vir in studeiiev.' kršj; n^ke^a
/a^ebne^a se b"!i pa  iavneila / vlienia.
Kmecko zborovanje.
\ ^r.i.i. d"'i!^: Pi'^KoMin pra/nih. ob
|o. ur; predp'oludnc >e je vršilo zboro-
\ auie elauo\ (iospodarske /adrui^e za
^orisko iikoli^D \ i'l'ostorih rcsta\ra-
jiie Jeras ob iu/neui kokidvoru \ I u>-
riei. /boro\ania se ie udele/ilo di^ ^|l(l
knieto\ ake\ i/ St. Andre/a. Sox'odcn.i.
\ rtdibe. St. r'etra. I \vi. lviipe. Mirna.
hili. 1'od^ore. Solkana. (iorice in cclo
i/ d.iline^a kia^a in sieer i/ Knstanicvi-
^e. I'ola in ( >paliciiascla ie bilo nekai
kineim ake\'  nav/cčili.
Po/.draN   prtHlscduika.
Nekai po 1". uri ie otvoril /bortn a-
uie predsednik i insnodarske /adruii't1
/a ui'i'isko (>kolieo s sede/em \ \ rioibi
prciNednik 1\ . .\\ r in u 1 i a. Po/dravi!
ie uawnje. ki so se \' (»bihieui MC\'ilu
/brali ter povdar.ial. da se na dauasnieni
/bomvauiu pi>Ui/i raetin o delo\ aniu
/adniiiV /a I. PMJ. < »bliubi, da ua koneu
¦ «tiueviK'tfa reda i)ti( doi)il iie-Ncdo \ sakdo,
t ki ^e zanio o^lifcsJ.
•« Punien zadruKe /a naše kir.ciuNake.
Potein ie iiadalie\ al \\. \\ r m o I i a.
\ sein ie /naiKK da je zadru^a /i\ Ijenska
potreba za naseüa kmciovaka. Zadru-
ua Mcer ni še na oni višini. kakor bi lah-
ko lila. a te^ra ni kri\o \ odstvo zadru-
üc ampak kuieto\aLi sami. kcr niso še
. M Yvlanjeni \' nici. Med kmetovaki se
dobiio še nino(<i špekulanti. ki noct'io
pristojiiti k /adruisr! misleJ. da sai bodo
\ ^ecno dele/.ni dobrot zadru^e, če-
tiidi niso včlanieiii. Ii so kratkovidni in
premalo ra/sodui. I »okler bodo knieto-
\ aki prodaiali krompir trgovceni in
špfk^intnni. do takrat ni niMiti. da ho-
mo \" riohii meri dosc:4li nanieii. katere-
i^a sitio si postavili. 'Kii^i: Sraniotu
njiui!) Le ako popohionia i/tr/enio iz
rok kmetoYaLe iz tr«üv>kih kreinpliev,
>ele takrat siiictno prijakovati boljših
\ s|"»eho\.
Tr:4o\ui in prekup«:ej\aLi so boga-
taši in bodo \ h-ciki živcli tudi brez tena
:\irantania. ker so iimoKi teh niiliiona-
rii. Le to je žalostno. da se dobe nied
knietovak'i in celo nied vplivnimi ob-
jiuskimi inozini Iiudie. ki nasprotuiejo
zadruisri in vseniu nieiienm delovaniu 'n
to zjiolj i/. ptolilepja. nevošjljivosti. in
dobi^ka/elino.Mi. in pa ker uimaio oni
odločilne besede pri zadrusi.
Razvoj  zadruge.
Nasa zadniiTa se ie u>tanovila I.
l^iio. Prvo leto ie stela 47 člaiiov. Pro-
dala ie 24 vay:onov kronipiria za skupno
svoto 15.>.?i).7.^ K. L. l°10 ie štela ^^
jlatio\-. Prodala ie 1|l(l va^onov kroni-
piria za skupno svoto 0(i.OOO.t.D K. L.
1'Mi ie M.ela 22l> clanov. Prodala ie J17
\aiionov kronipiria za skupno svoto
1hO.iiiiu.o9 K. L. 1°12 pa ie zadruga Ste-
!:; .;4^ jlanov. Prodala ie 4n4 vagone
kronipiria za skupno svoto .>O.\1U1.1)3
krou. 1 »anes steie zadruga 4nl «liana s
"l's vplacanimi deleži.
Kakor ie iz teh številk razvidno, za-
dniija napreduje.
hurlani in nasa zadruga.
kar se lice furlanskciia kronipiria
in tiniaiiskih ktnetovalcev nioratn otne-
niti. da smo poskušali jili pridobiti za
pristop k uasi zadru^i.  A ^oriski itali-
ßozja previdnost
ali sliičai ?
i koikv.!
Hrzo ie preceui! zdravnik poliištvo.
ki se je bilo /e zuuin.išalo do na.ipotreb-
ueiseua. Jediiio. kar se inn ie /delo od-
vee \- hiši, ie bil niailieu kip Lurdske
Matere bož.ie iz pozlačene^a i^oreeiaua.
ki je hii pritr.ien na podstaxo i/ lirapa-
vcgii lesa.
Kip se ni num'el zvati umetnisko
delu: ali vendar ie :udo\iti: mikal
zdra\niko\-<) oko. Walioiua se ;^a ie po-
iastila zelja. in neprema^l.iiva volia. da
hi ^a imel.
bre.išnji \eeer ie bil /apa/.il, da bi
bila niekr»va žcna rada pomakrala ubogi
ženi: lcajti po oneni pojjovoni je bila /a-
lostna in njen si^er iasni ohra/ ie izrazal
neko skrh.
"Hoeeni jej pokazati, da vendar ni-
^ein tak zanikaru Cio\ek, kakor se
zdi. /ato okduphn uho^i /eni ta kip za
pretirano visoko eeno in    gn    podarim
sopro^'i /a iniendau. /aradi te /akril'-1
Pube.'.ui do bli/njika ie.i bo loliko dra-
/ji. I pain, da me po teni \ elikodusueiii
de.iau.iii pusti na mini, in da ne bom veC%
slisal: da me iioee poslali \   jerke\' kot
niale^a   otroka.....la/, u«jeni  dokior
\seua zdravilst\'a pa nioliti v cerk-
\ i! Po.ite no! . . .
kiudie ki mi pozdravliali dokturia
na uliei. niso \ edeli. da hom \" /epn
s\oje sukn.ie kip     Water bo/io-.
ko \stopi \ bi.>o. pozdi\ivi ženo:
¦¦To sein ti iirinesel za iiueudau, Ijnba
.Wari.ia. P'odoba ni lepa. ali una s\;iic
zvi'odoviuo, ki ti bo ^otovo \ see. .
ko jej ie pa hotel podali kip >e !ini
la i/.niuzue iz rok. pade ua tla ter se
ra/biie.
Zena je obzalovala to nesreeo. Na
to pa reee: "Ne le z^odoviuo. zdi se. da
ima tYoj kip tudi neko üstino. Le \^o-
glej.«
Skloni se ter vzdigne iz erepin.i
/vit papireek ter :^a Zi;.:iue.
V njeni je bil bankovee za tisoe
fraiiko\', in te besede pisaue z okoruimi
erkaiui  in po^reseno pisavo:
I'u prideiano vsoto sein prihranihi
skri\ši in / \-eliko te/.avo. /apustim jo
svo.ii lieeri .Wariiaui X ... Ker ie pa zda.i
ne potrehu.ie se in ie niladina zapravlii-
va. zaupaiu ta bankmec prehla/eui 1 le-
\'w\ Wari.ii in prosim to dohro mater:
j na.i ji";i /ves'o euva in u'a i/roči hJeri le
| tedai. ko jej bo uaibolj potrehen..
i
Poteiu je bil podpis in letniea: mi-
nula pred peiimi leti.
iiospa d;'; oba pap-iria aiozu ter re-
če: i.iuhi moj. ali poriees tudi zdai. da
ie to ie slueai? ¦
Moktor ie bral :o ^in.ieu; kaiti po-
mieueli papir se ie tresei \ njeiiovi roki.
i iospa pa iiadal.iu.ie resito: Prebla/ena
j I k'\'iea Mania ie hotela, da boš uprav 'i
se s\oiiin ne\eniim sreem srednik nieue
pomoji in da i/.roeis ti Niej /aupano \>"
skrhuo varovano \soto. njeni lastniei.
.Warijiui easiilki. S teui hoCv tudi tebe
|H)\abiti. da bi se povrnil zopet k veri
ter Jo eastil. Lpam. da bos Njo boli vo-
shišal, neii'o si nn\ie iiriu'ovarjanje."
Kot iiio/. dokior ni razodel zeni, kaj se
je te.ia- ".odiln \- iiiem. Takoj je vzel pa-
liei^ in klohuk in ie nesel denar uhogi
dru/ini. ki se ie na kolenih zahvalila
prelia/eui l\'viei za neprieakovano po-
iiio«!. Zdai ili trebalo spravljati mo/a v
i-oliiieo: zdravili so y;a donia in vsled
-krbue^a. bre/pla«jneiia zdravuikovega
zdravljeuja ie ozdravel.
Ko je bil zdravnik izroCil deuar. je
v'stopil \' ueko eerkev: in ker ie bi!
preddan velikega Mariiinega praznika.
ie \ idel polno spoxedaueev okrog spo-
vedniee. in sieer tudi moškili iz visjih
stanox. Nato na kratko. pa odkritosr-
-1'uo piMiioli brez besed le v uotra-
njosti svoje duse in sklene. da se isti
\ eeer poišče dušne^a zdravnika. Ta
sklep je tudi res izvrsil in drugi dan je
napravil svo.ii /etii naiveeje \eselje za
imendan, ko ie.i je na 'Kratko dejal:
Warija, ne le k masi. spreiuini te tudi
k mi/i (lospodovi.u
Ni lahko ptnedati. kje je bilo oni
dan vee vesel.ia: ali v delaveevem sta-
novanju. ali v /dra\'iiikovi hisi.
svobodno razvijati, med lein, ko za vla-
danja rimskega cesarja Maksencija ji 'e
bilo to neiuogoče.
Vodstvo obrtno nadaljevalne sole
društva »Šolski Dom« v (žorici naziia-
nja, da bo sklcp iiuenovaue sole v ne-
delio, IN. maja oh {). in pol uri v »Sol-
skein Domu«. Pri slovesncm sklepu se
l)odo razdelila tudi darila in nagradc
naikoljsini in holjšiin učeiicem, na Kar
se l)o otvorila razstava izdelkov licen-
ce v. Vse prijatelje in podpiratelje našega
slovi.'iiskcga obrtnega in trgovskega na-
rascaja vabi k sklcpu obrtno-nadalje-
valnc sole in njene razstave     vodstvo.
Kaj hočeiiio? Claiiek v »Soči« štev.
Hi. pod km naslovuin je prise! na
dan s pravo barvo. Cudno se iiam je
zdeio, da so tako doly;o liodili gospodje
okoli te toekc. Üoteli so Ijudstvo oči-
viduo prcpaiirati uekoliko, scdaj so po-
vedali iasno: navedli so n' (). drustveiiih
pravii, ki tfovori o č I a. n a r i n i. 'l'edaj
tn ie iUAaka kulniiuacija vse tc politic. -
ne modrosti. Kdor placa, la bo ravno-
praven clan uovega dništva. Le vrlo
naprcj po tej poti! Morda pusti ..Tr^ov-
sko-obrtua« še kje kak vinar, da se bo
prikoialil /a novo Čiauarino.
Status personalis. Ravuokar jc iz-
šel "Siatus pcrsonalis et loealis" za :.;n-
lisko nadskoiiio I. 1(.'13. Knji/.ica vse-
bujc vse potrebne statisticne podatke
ulede duliovšeine in tudi ustanoviiv-
cerk\a. kapclic ild. liiRMiiki so sestav-
Ijeni skrbuo po oscbah, po krajili in po
ordiiKki.ii. Naistareisi duliovnik je i/. I.
1M> iiajnilajsi I. \v\2 (I. decembni).
\ "-ell skiip;ii ie 354. cela vrsta kaplairj
?c pra/nili.
Komi puveljnik feldcajgmaister Kir.
1. i i i n e r sc je Hindu tc dtii v (iorici \\:\
iušpekciiskeiii potovauju. Na Biukoštni
praznik se je udcle/il s!o\ esne sb.ižbc
božje v stoluiei na ea.'t Konštautinove-
isra jubilcja.
Birmaneev v cerkvi sv. l^nacija
ie liilo na biukoštni prn/nik popoludne
511-1, dniiii dan v stolnici 4ls. popoludiir
v kiiezonadskofijski kapeli 1 in, danes
zjutraj  \-  kne/onadškofiiski  kapeü   ^J.
250 hiš tako se ^ovori je tu
prodaj v (iorici. Pač ziiameiije tforiske
niizerije!
Driišlvu za podporo izpušeenili
ka/.nieneev in njihovili iiedoi/.uili rodbin
v (iorici je daroval prvi državni piavd-
nik L. Andrei Jcs^lic 25 K.
Ustrclil se je sinoči ob ' , na S. urn
na svojem stanovanju 17-ietni Minko
-I e k 1 e r, marski licence pri urarju '4.
Anibrožiču \- (iorici. Mladi samomori-
lec se je ustrelii zaradi licsrcčnc Ijnbez-
ni. Prcd sauio'norom je iianiree napisal
na listck s svinenikom, da se nstreii,
kcr j(a licko dekle ne mara več. (losp.
Aiiihro/ie je rekel, da je bil fant zadn.ie
dni raztrcsen in ni vedel, kaj dela. Tudi
zancsti sc ni iiio^cl na fanui zadnje dni
prav nie. Saiiioinorilce sc je ustrelii
v Klavo in bil knialu mrtcv. Truplo so
prcpcljali v mrtvašnico na goriskem po-
kopalisen. Pristojeii je bil v liled.
Javen škandal. Že imio^okrai je bi~
la izKMiaua zaradi pijanosti in tfrdega ob-
tiasanja pijanka Ana Hatič iz (lorice. V
zapc-' je presedela ze uiescee in inese-
fc. Scdaj je spct prisla iz zaporov na
sN'obodo in binkoštue praznike je popol-
"oina pijana vstopila v eerke\- čč. oo.
kapiieinov in tam narcdila v pijanosti
velik Skandal. Priti jc moral policaj in
jo odvesti v zapor. Skrajni čas je
paC\ da sc to uepoboljšljivo pijaiiko po-
šljc v kako prisilno dclavnico.
• Izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču
v (iorici. 1. Izpiti za otroske vrtnaricc
zaencjo due 9., za ženska roena dela pa
16. junija ob 8. predpoldne. Pravilno
kolekovanc prošuje s prilojiaini jc vloži-
ti do Ml maja t. I. 2. Pisincni izpiti
zrelosti sc bodo vršili od 2. (>. junija.
•^ (ilcdc sprejeiunili izpitov za prvi fe-
^aj pride posebno uaznauilo. Opomba:
Slavna uredništva dru^ili casopiyov so
v nitcresu obcinstva vljudno naprosena.
da ponatisnejo tc vrsticc. Ravnatcljstvo
c. kr. ženskc^a učtcljišča v (jorici, dnc
1.-5. maja  1913.
Zivljenje Jezusa v filmu v Central
,5io v (iorici se jc priCcl predstavljati
due Hi. t. in. To svetovno neprcecnljivo
dclooecniii sino žc v zadnji stcvilki, du-
nes uazuanjanio samo da se oinenjeni
film predstavlja nc do 10. t. in. temveč
se bode prcdstavljal še v sol)oto in nc-
deljo tako da bode stem oniogočeno vi-
deti to sveto pismo v sliki tudi oniin, ki
do sedaj uiso imeli prilikc. -- Vstopni-
ua k predstavi sc jc zuizala tako, da sta-
nc prvi prostor 51) v. II. prostor 40.
trctji 3U.
Voiilni iineniki za de/.ebiozl)orskc
volitve l-odo razpolozeui \- zupanskili
uradili od 19. maja do 1. junija.
To ^e jc raztflasilo x obeinab tol-
minskc^a okr. u'kivarst\a \ceraj, \' oh-
email ^oriške^a okr. vilavarsiva pa se
to ztfodi v ncdelio.
Nabili m» «a. Danes popolunoči jc
priše! \- ^oriško bolnišnieo iismilicniii
bratov budo ranjeu mladenič Avi^ust
Maeori^ iz Loenika. Rekcl ie. da so iia
na'- le-ii'n uek^tcri I .n^ ui/;:nie.
Pristna laška kri je imela zaslime
za 1. niajnik nied priiatelii in tovarisi li-
la Li! ,r!j". \ ( n,rLi se ie ndlikowi!
/uani lirezir.a. \ Kopru ini posebno nc-
ko\ Keriiičie. Dniško\'i:-. Cii'in in \ a-
lovu. :•.; -n ^tiiii t!"di kr\!ii soroduiki
|.oki..;iie.^a Dante-ja ali Iktrarkc.
!n-letnico    svojeua    obstaiika    i"
i.ra/.i!<.\;; 111 \ ojuško-veteraiiski) društvo
v Sovudiiiali due -2. iuniia. (>b tei pri-
liki iiriredi tudi ia\ no tombolo.
Košarski tcCaj.v Sovodnjali ie vla-
da zaeasno opusiila, ker ni rodil zaže-
Ijeuc^a sadu.
ZakTij so saiuolaški napisi na želez-
niški postaji v Rubijah? Zato, ker daLč
naokoli ue prebi\a ;i«'bedeii Lall in kei'
se \()/iio s te jtostaie saini Slovenci!
Aiihosci se poie^ujeio za usiauovi-
lev železuiskevja pnstajališča \ Aniio-
vcin. kar bi bilo za taniosiijc Ijudstvo
velike \a/nosti. I »obro bi bi!o. da bi ^1-
lezui>ko ra\uate!islvo uvjodilo lei l'ro-
snji.
Kanalsko žele/niško  postajo   bodo
zaradi \ alno uarasčajočCita pronieta
! azsirili.
Trji Bovec dobi baje \ kratkeni
elektriC'iio razsvctliavo.
Cez uieio jo je hotel popihati in se
tako izo^uiti vojaški dol/uosii Anton
JcloC'van iz. l.iubljaue. Oro/.uiki so via \
Korminu arctirali.
Promel na hosenskih zeleznicah, ki
je bil \ zadujem casu deloma omeien.
dcloma usiavljcii ie od l.\ t. m. zopet \'
pobicin toku.
Ponovno so arctirali bivscu'a občin-
skejia bla^ainika (la'aute \' Pulju, ki ie
bil pri zaduji porotui obravuavi v Ro-
vinju oproseeu. (lovori se, da jc Oalau-
tc kriv šo druü'ih nuilx er/.acij ua škodo
puljske obcine. ßrzkone bo arctiranib
se par dru^ib njciiovib to\ ariscv v tci
čedni zadevi.
Na Dimaj se je obrnil znaui defrav-
dant dr. Lorenziui, bivsi notar v Pira-
uii, kakor so bili olneseeui policijski
koinisarijati.
Cesarjevo zdravstveno stanje jc v
zadnjem casu naravnost izboruo. Cesar
se bo oscbno vdeležil proccsijc sv. Rcs-
ujciia Tclcsa in tudi otvoritve jubilcjue
bolnisnice na I »imajii.
Dragoceno inonštranco za hrvaško
cerkev na Dunaju je darovala soproy;a
IM'cstolonasledn. vojvodiuja Hoheubcrv:.
Monstranca je krasuo unietuiško dclo
in bo res v krasoto in poveličanje služ-
h'c božje.
V jadranski razstavi na Dunaju W
tudi poscben oddelek za lovske prcil-
mete. Tu so zastopani razni objekti iz
Trnovskega ^ozda, posebno pa rogovjc
divjc k(;zc iz Zclcnib robov nad Tribii-
šami.
Nemski cesar obišče danski dvor.
Listi pisejo, da nainerava iieinski ecsar
že meseea junija obiskati dansketfa kra-
lja. Brzkoiic sc poda potcin na potova-
nje proti severu.
Uredniška tajnost. Kakor najblizji
s(;rodniki itd. so bili vedno tudi uredni-
ki in časnikarji i/.ključeni kot price, to
je, oni so izjavili, da ne inorejo pričati,
ker jib vcžc urediuška dolžnost. Te dni
je izšla iieka razsodba najvišjcKa sod-
nega dvora, ki pruvi, da se na urcdniš-
ko tajnost ni treba ozirati in urednik
inora \' kaki pravdi izpovedati kot pri-
ča. \ si graški časnikarji so protestin.li
proti lej razsodbi, kcr spravi lahko enc-
•^a ali dru^e^a urednika ob krub in tudi
dniijaCe zakou pravi, da ni dolžan nik-
do izpo\x'dati kot prija, ako sledi iz te-
tfa njejiova materjclna škoda.
Zaradi Sterle-ta se razjjreva "Li-
beria. Znano ie našim čitateljcm. da je
i il i;i r.ticek obsojtn radi velcizdajc ua
5 let iece. 7x v Italiji so se oglašali raz-
ni listi in 'Uwi\i. Ces. to ne '^re itd..
kakor da bi sc mi v takib slucajih u\'>-
rali ozi'-ati na laske gospode «mstran
i:it. jv.. >e\-'.da tudi s!a\na Liberia- nc
me v ;;! \\\ s:u,'aiili molčali in morapo-
K.i/.u".i >; <,jv. CiKcve >r^c.
Droblinice.
O vprišanju učiteljskih piač piše
znani poslanec Scheicher v 5. štev.
>;Korrespondenzblatta<c tole: >>Yprašt-
i'.ie učiteiiskih plač ni popularno. Vsa-
kdo prizna. da ie povišanie ii|iravičen"i.
I'Direbno: to priznain tudi poslanci, dasi
ni priJ:ikovati. da bi bili zastopniki de-
/ele in kmctiiskih občin botfvekako na-
•. v'hi^eii'. za to. \e!iko število učiteljcv
^e ie /ai postaviln \' nasprotje s krsčan-
sko-soeialninii volilci. ki tvorijo po ccli
dež.eli o^rouuio veeino. \'časih kažcio
to nasprotstvo na si'uu> nespameten in
neuniljiv način. Sam sem doživel in vi-
del. kako se ie n. pr. \' Knni^stetten d\i-
.,¦';';: v^a muo/iea poslušaNt\'a kot en
mož -za krščansko-socialnejja kandida-
ta. K<> ie bilo |irotiKlasovanie. sta na-
:r.en<:ir.a deiniiiis'virala d\ a uJitclia tcr
•-Ki izzvaia nied volilci tak upor in tako
ik\oli<\ da vim in moral zavarovati.
Tako delaio niili liberalni tovariši tudi
dfi^od. \li ie taka provokacija modra,
umestna. korisuia'.- Kdor hoče uživati
liubezeu in poJ.poro liudstva. ir.ora biti
z liudstvotn!«
Wjjlje so kradli. /'e dal.i časa so opa-
zovali, da izmaiiikuiejo na kolodvoru ^
Aspantfu. kier iiua neka družba svoio
zaloiio. \eeie količinc oc;lia. Tudi \' de-
narju je iz^inila marsikatera svota. Te
dni so ntiee zasiedili in do^nali približ-
uo škodo: (^ija manjka baic za kakii:
iit.imi» krou.
Pač nepotrebno. Iz Strasbur^a v
Nemčiji poroeaio. da ie imel taniosnji
uemski infauterijski in>!k te dni strojjo
oroz.no vajo in daljsi pohod. \slcd utru-
jeuosti, pravi porocilo, in vsled \ roeine
jc padel vsakili sto merrov kak vojak
na tla, tako jc obležalo več kot 2iM) vo-
jakov, katerili sanitctni odaelck ni vteg-
nil niti pobrati. Kor jc par eivilistov lio-
tcio poiuagati. so jib eastniki ostrood-
klonili. Ta dojjodek ka/.e pač ueuisko
"straniheit« v zelo slabi luci.
Strašen vihar so imeli due b. in 7.
t. in. v Pireju. \'sled viharja je v prista-
niscn trčilo pet paruikov. Vee parnikov
je precoj poskodovauih in s krova eue-
ga parnika jc morski val pobral tri uior-
narje.
(jrozna nevihta v severni   Fvropi.
\ pondeljek in torek so imeli ua &ved-
skeui in Danskeni ytr:»>.«.:.j vüiar, ki je
napravil lnuojro skc.do. \ eč ladij je ino-
cno poskodovanih, cüa je cclo utonila z
mostvoin vrod. Ribici so tudi občiitno
oškodovani. Na Š\edskein je izbnilinilo
med nevilito več po/arov. Bilo jc tudi
več clovcskih žrtev.
Staro keltsko mesto so odkrili na
Tirolskem blizo Lienza. Mesto omenja
žc rimski pisatclj Cezar, imenovalo se
it- Atfunt. Leta 613 je bilo razdrto in po-
suto in od takrat je čisto izginilo iz
zgodovine. Sedai so odkrili tam iz podr-
tin par starih palač, nekaj mazaikov,
staro niestno ozidjc itd. V z^odovin-
skem oziru je ta odkritcv jako važna in
tudi sila zanimiva. Staro mesto Agunt
je bilo bolj trgovskega znacaja.
Ogromna sveča. Iz Newyorka po-
ročajo: Največja voščena sveča, ki se
jc kdaj vlila, bode ona, ki jo namerava
duliovnik Montelone od katoliške cerk-
\c Naše Device ustanoviti v spomin J.
Pierpont Morganu. Izdclava sveče bo
stala lSfifi dolarjev. Ogromna sveča bo
16 čevljev visoka in Is palcev bo zna-
šala \ preineru. Ko bo izdclana. se po-
šljc v Rim in postavi v Vatikanu. Priži-
gala se bo samo za praznike in bo šele
C-ez 300 let z.iforcla.
Važno iznajdbo jc izumil dr. M. i'u-
;>in, rodom Srb, v Filadelfiji. Dočim so
>.e zamogle pošiljati brczžične brzojav-
ke preko moria v daljavi 3C00 milj in na
suhem v daljavi 2<H)0 milj, se bo z no-
vim Pupinovim aparatom zamoglo
brczzicno brzojaviti okrog in okrog
sveta. Ta* aparat bo sp'rejemal brezžič-
ne brzojave iz velikih daljav in bo elek-
trični tok magnetienim potom ojačil za
nadalino cirkulaciio.
Katoličanstvo   na  angleškera in   v
drujiih protesianskih kraiih. \ zadniih
letih je opažati mocno napredovanje ka-
toiičanstva na Angleškem. Lani ie Sve-
ta Stolica odredila. da se katoliska cer-
kvuiu pro\'inca za Angliio. ki ie imela
s\oj sedež \' \\ estmiustru. razdeli v tri
samostojne province: Westminster,
Birmingham in Liverpool. Škotska ima
dve provinci: Kdinburg in Glasgow. —
Lani je bilo tcdaj \' \cliki Britaniii (An-
^rliia in ^kotska) 5 nadškofov in 2H ško-
fo\. letos pa je: d nadškoiov in 20
škofov. Cerkvä je 2152. duhovnikov
4401. vseh katoličanov pa 13 milijonov.
Prestopov h katoličanstvu je bilo leta
NIL v celem 8000 in to število leto za
lctoni narašea. Tudi v dru^ih prote-
stantskih deželah se kaže napredovanje
katolicanov. Na Pruskem so našteli leta
l(>10. /e 14.d00.000 katolikov, prote-
stantov pa 24>3d.o0ii. \" protestantski
Holandiji ie bilo leta 1SS0, katolicanov
.iiiii.ituti, danes pa iih je dva miliiona. \'
skandinavskih državah katoličanstvo
pocasi raste. Ysako leto nad 100 kon-
vertitov.
Krščanstvo v netnški armadi. Zna-
na katol. rcviia Tlochlandu poroča v
s\oji zadnji stcvilki o novi knjigi. ki
obravuava ponien nemske armade kot
kultureu taktor. Doticno delo povdaria
prav jasno, da mora biti vo;'astvo pre-
pojeno skozi in sko/.i s krscanskim du-
liom. Da pa imajo vojaki vedno vzgled
pred seboj. pravi knjiga. se niorajo vo-
jaski predstojniki, posebno kompanijski
komandanti vedno tako obnasati. da vo-
jastvo nikdar ue dvomi o njih krscan-
stvu. posebno pa moraio odstraniti vsak
vpliv. ki bi vtegnil znižati \- inoštvu
spostovanje do verc ali spraviti moštvo
v kake verske konflikte. (Hochland, S.
W\2 13 str. 243.).
Šukri paši strežejo Sloveiici. Nek-
da j so turški paše liodili plenit na Slo-
vensko in so odvajali slovenske mlade-
uice in deklcta na Tursko v sužnjosi.
Sedaj pa ujetenni Šukri paši, bivšemu
poveljniku (\lriua, strežejo v Sofiji Slo-
venci in Slovenkc. Hotel "Splendid« v
Sofiji je \elieastua stavba s stirimi nad-
stropji. stoječa sredi mesta bli/.u dvor-
ea. Y najemu ima hotel g. .1. K e n d a,
ki je bil prej hotelir v Ljubljani v Tivo-
liju. Njejcova -rospif soproga je hči hote-
lirja g. Peter1 :ira pri »T r i L 1 a v u«
ua Bled i:. \" t.r hotelu je zaprt ^ukri
paša in osem drugili paš ter 100 turškili
častnikov. Ciosp. Kenda ima 42 poslov,
uanireč 30 Bolgarov in 12 Slovencev in
Slovenk, ki strežejo ujetnikom. Med
Slovcukami jc v hotelu Peternelova
Lrancika s svojim možem, Ivunka Noč
jan>ki bogataši so kinetovalce, uboge
Furlane nadrazil» proti Slovencem,
češ, da postanejo izdajalci italijanskega
naroda, ako pristopijo k sloveuski za-
drugi. Kakor se vidi, so dosegli zaželje-
ni uspeh. No, mi se tega prav nie nc
bojimo. Preprieani snio, da se bodo tur-
lanski knietje že spanietovali pocasi. ku
bodo sprevideli. da so prišli v roke la-
skit] spekulantov in trgovskih prefr-
ganeev.
Obrekovalci zadruge.
Opozoriti nioram na nekaj. Pro-
niet v zadrugi je bil tninulo leto velik,
dobiček pa, kakor bo razviduo iz toza-
devnega poroeila. ni velik. Nasprotniki
trde, da ee je proniet velik niora biti
tudi dobiček velik. To ni res. Mi smo
se zadovoljili z neznatnimi dobieki in
smo se inorali na vse naeine boriti v
inozemstvu z domacinti trgovci. Računi
so cisti. in kdor se hoče o tern prepri-
čati. so mu vse knjige na razpolagn.
Obrekovalci zadruge pa niorajo tako
govoriti. Saj to zahteva njih korist.
Povprečen povisek lanske cenc-
kroinpirju znaša 1 K pri kvintalu.
Seveda je potreben zadrugi rezer-
vni fond za slučajne izgube. Če bi knie-
tovalei pušeaii zadrugi V/r od prodane-
ga krompirja, namreč tisti odstotek, ka-
terega so dajali poprej raznim mešetar-
jem, bi se zbrala konceni leta lepa svota
5001! K.
Gnoj in zadruga.
lz Trsta prihaja v Oorico na ime
zadruge vsaki dan 1 vagon gnoja. Pre-
vozni stroški so veliki, a ni pomagati.
Govorili smo s strokovnjaki o tern, bi li
ne bilo mogoče voziti gnoja iz Trsta s
tovornim avtomobilom. Po raznih raču-
nih in proracunih so strokovnjaki do-
gnali. da bi vožnja gnoja s tovornrn
avtomobilom stala ravno toliko kakor
po železnici. Zaradi tega se je ta misel
opustila.
Bilanca zadruge.
Nato je društveni uradnik M i k u ž
podal raeune o delovanju zadruge. Iz
bilance posnemljemo. da je imela zadru-
ga lansko leto 1,972.779 K prometa. Či-
stega dobieka 785.63 K, ki se je priložil
k rezervnemu zakladu. Rezervni zaklad
zadruge znaša 2095.07 K.
I. Mrmolja omeni, da so bili racuni
skozi 14 dni članom na vpogled razgr-
nieni. da so računski pregledovalci našli
raeune v redu razun raeuna o vrečah.
Zadruga ima namreč 65.000^vreč. Zgu-
bilo se je od teh par sto kosov. Pozneie
pa se je dognala tudi ta nedostatnost.
Nato je bila bilanca soglasno spre-
jeta.
Clan A. Brainik je izrazil željo, naj
bi se bilanca dala tiskati in izročila vsa-
kemu claim na dom. Sprejeto.
Volitve.
Nato se je vršila volitev nadzor-
stva. Nadzorniki so bili izvoljeni iz raz-
nih vasi cele goriške okolice. Potern so
se vršile volitve krajevnih odborov.
Vsaka občina, v katcri je nad 20 čla-
nov zadruge si ie izvolila svoj krajev-
ni odbor, obstoječ iz 3 do 10 člancv.
Člani krajevnih odborov so obenem čla-
ni posoiilniškega in vinarskega odseka.
Opomiii zadružnlkom.
Iv. Mrmolja je povdarjal h koncti.
Yelika naloga čaka člane krajevnih
odborov. Od njih je odvisen nadaljni
nizvoj zadruge. Nečastno in nerodno ie
za nas, če pošljemo kmetovalca z vo-
zom krompirja iz Oorice domov, ker
kronipir ni bil snyzno odbran. A ne po-
maga uič. V tern oziru se bo še stro/ie
postopalo. V Nemčiio prihaja naš kroni-
pir bolj umazan kakor italiianski, zato
pa ga neniski botelirji ne marajo vi-c in
se oh vsaki priliki sklieujejo na snago
Teineljito se mora sprcmeniti odbi-
ranjc krompirja. Ker se obeta letos dc-
bra letina in ker je kronipir gosto sejar,
moramo paziti, da si pridobimo v ino-
zemstvu dobro ime. Naš kronipir inon,
biti vsaj tako snažno odbran kakor ita-
lijanski. Zadruga kot glavni trgovec s
krompirjeiu na (icriškem mora skrberi
za to, da pridobimo našemu kroniniriu
najboljše ime.
Kronipir v Neineijo nioramo spra-
viti tekom treli tednov. Do 15. julija mo-
ra biti ves kronipir i/.kopan. Hujskarij
trgovcev ni treba poslusati. Clani naj
ubogajo vodstvo zadruge in uaj um za-
upajo. Saj ue isee nobeuih koristi za-se,
tnarvee Ie blagostanje knietovaleev cla-
uov.
Zadruga se je za letošnjo sezono
dobro pripravila za kupciio. Najela ie
izvezbanega doinaccga zastopnika, ki
se uahaja v Nemciji in pripravlja vse
potrebno za prodajo nasega krompirja.
Zadruga je naroeila \ee tisoe ple-
tenili košev. v katerih bo posiljala prvi
kronipir tako, kakor se pošiljajo črešuje
ali jabolka. Nasprotniki nas siuesijo, ker
smo tako uaredili. A mi se ne oziraino
ua to. Mi posnemljemo italijanske tr-
govce, ki delajo tako.
Narocili smo 20.01)0 novih vree, ki
se bodo naiprei porabile.
Zadruga ie imela nameu, ,Laecti z
nakupovaujem zelenjadi, sadja itd. A.
po resnem premisleku smo prisli do za-
kljucka, da ni se ugoden eus za to in da
nismo še dovoij pripravl-eni za tako
velevažno akcijo. Y par letih pa se bo
moralo to zgoditi. ho takrat bo tudi
furlanski kmetovalec spoznal, He se v.c-
liaja in se bo pridružil k nam.
Kmetje naj se orgauizirajo in naj
bodo ponosni na svoj s.tan, ki prideliue
živež za ljudi in za živino. Zadruga je
najmočnejši izmed vseh trgovcev in čc
si upajo trgovci kaj, si upa tudi zadruga
s 400 claiii.
• Tudi letos ne bomo naznaujali cen
krompirja in to zaradi pretriganili do-
mačih trgovcev. (Clan Brumal je zakii-
cal: Saj nismo vedeli 30 let zaporedo-
ma, kako se bo kupoval naš kronipirO
Ko. se je predsednik zborovalcem
zahvali! za obilno udele/.bo, se je shod
zakliučil z zivio klici na zadrugo.
Vojna na ßalkanu.
\ o.ina na Balkanu je torej koucana.
Balkanski zavezniki so namreč te dni
dali velesilam odgovor na njih noto v
zadevi mirovnih pogajanj. Balkanski
zavezniki so odgovorili velesilam, da ie
njih želja, da se mirovna pogajanja prej
ko prej prično, kakor tudi da so sklenil:
ustaviti vse sovražne operacije. Mirov-
na pogajanja naj se vrše v Londonu, in
tam naj se podpiše tudi dotična mirov-
na pogodba. Balkanske zaveznik. bodo
na mirovnih pogajanjih zastopali isti za-
stopniki. kateri so iih zastopali na prvin
pogajanjih.
Skader se preda velesilam iutri.
Slovesna predaja Skadra velesilan:
se bode že jutri izvršila. Nekaj oddel-
kov mednarodnih čet se je že včerai iz -
krealo v meduanskcm pristanišču, da
odrinejo od tarn v Skader.
Turško vcjaštvo zapusti Albaniio.
Turčija je sklenila odpoklicati s.voje
vojake iz Albaniie. 1 revoz teh vojakov
bo izvrsila otomanska parobrodna dru-
žba. Nekaj se jih bode ukrcalo v I )racu.
drugi pa v Valoni.
Sporazum ined  Buigarijo in Ruinunijo
dosežen.
Te dni se je v Petrogradu podpisal
zapisnik v zadevi bulgarsko-rumunske-
ga sporazurna.
Bulgari  so zapustili Solun.
Pred par dnevi so zadnie bulgar-
ske čete zapustilü Solun, ki bode torej
grška last.
Avstrija še ne demobilizira.
Ceravno so, kakor pišejo listi, du-
naiski politični krogi prepričani, da je
vojna na Balkanu končana, se jim. ven-
dar ne zdi še prav varno demobilizirati
na jiigu ter poslati domov rezervistov.
P'ravijo namreC, da je v Albaniji še niar-
sikaj za urediti. Pa tudi diferenee med
Bulgari in Srbi glede razdelitve prisvo-
jenega ozemlja niso še, po mnenju du-
naiskih krogov, poravnane in ni torej
i/.kijueeno, da bi ne prišlo med tema
dvenia državama do resnih konfliktov,
kar pa. po mnenju istih dimajskih kro-
giu\ ni iiiav verjetuo. Z ozironi na vse
to zahteva. po mnenju vedno istih du-
najskih krogow previdnost, da stoji Av-
strija lam doli na stra/.i, dokler ne bodo
vse te balkanske zadeve dJinitivuo li-
k\ idiraue.
PoliHčni pregled.
Državni zbor.
P'oskinska zbornica se snide \ ee-
trtck ob 11. uri predpoludne. Na ducv-
nem redu prve seje ni uic posebue^a.
Seja bode kratka. Ko] po tej seji pa sc
snidejo uaceluiki klubov, ki bodo dolo-
cili uadaljui program dnevnih redov.
To ie pa že danes gotovo. da bode vla-
da delala na to, da se najprej reši pro-
racunski provizori] za drugo polovico
tega leta in da, se podaljsa doba dose-
diiujeiini provizoricuemu zborniOnenui
poslovnemu redu. Želeti bi bilo, da bi
zbornica s tema dvenia točkania ne po-
tratila preveč časa ter da bi se začela
prej ko prej baviti '/. malim državiii;n
tiuaučniu! naertom. ki ie bil v odseku.
kakor je znauo. /e vsprejet. Z rest\ijo
tcKii uaerta bi i'ilo h.imrec uuiogo po-
uiagauo dežcl-iiin fiuancarn. ki se naua-
jajo skoro po \>eh de/elah \- s'.ai:jm
stanju. Obenem na bi bilo tudi resum
uprašauje glede uradiiiske i-hi/.houe pra-
gmatikc. Ali sc rode pa ta želja izpolni-
!:i? Zuamenja kazejo, da te/.ko! dlavni
vzrok za to bojazen tiči v poljsko-ru-
siuskem sp.oru, ki ue hoik1 se tako kiua-
lu koTiean.
Trojno gone je rodila Aibanija.
Strahovito, a yuaciluo stokauje gre
sedaj po raznih nemskih listih. ki so še
pred par dnevi ustauavljali kar tako al-
bansko kralje:;t\o. SeUaj so u\ ideli, da
ic ta rec tako trd orcli. da si ,.ua mar-
sikdo polomiti zobovje. Pr\a skrh je se-
daj priNemcih, kdi> uaj l:o regent le ve-
like evroi'skc sile. \L\\\ :-o >:a leg'.i. ;Jvnvri
za onega, ,dinosti ui. Ako bo katoiiča1!.
se bo zamerii rnoh.amedancein, ako l)o
nioluuuedanske w re, im i;t bo prav ka-
toücanom. Pravoshivni ue bodo zado-
voljili ne s tern ne z onini. Naj pošljejo
tja kakega pogaua, niorda bo ta dober.
— Druga sitna stvar je sedaj v Albaniji,
ali kakor se pravi po albansko v Si'p-
niii. deuar. Tega se pri nas ni dosti. ue
pa v Albaniji. Za prvi zacetek bi bilo za-
dosti 150 milijoučkov. pravi graška
»Tagespost«, zato bi pa mi doiili "am
doii tobak. Da damo teh 15<i uiilijorov
kren, je baje nekaka predpravica, ki jo
in:aino mi pred drugimi dr/a\ami, da si
tako ugotovimo bolj gotovo svoj vpliv.
In tretja inizerija je z liudstxoin, ki
ue ix)zna tudi nainavadneišili poiuiov ;>
redu. ki še ne razločuje, kaj je moie in
tvoje. ho sedaj smo eitali po nnnskih
listih, posebno v "Reichspost", take
:-t\-ari le o Srbih, Albanci so bili vsi iz-
solani in najfinejše evropsko ljudstvo.
P'rav v resnici nas vescli, da ti neniski
»politiki« sedaj jedo sami to oblodo. ki
so to prej načečkali. Bog jim blagoslo-
vi! Saj trdijo že nekatcri, da v Bosui
!. 1(S7S uiyo bile take razmere in vendar
so pisali in govorili le o ovčjih taborih
in razbojnikih med brati Srbi. Radoved-
ni smo. kako bo dunajski »katoliski'i
»Kikeriki» sedaj ilustriral »plemeui-
t." albanske veljake, kako bo osvetlil
i)o albanskih krpeijih.
in razne
Konštantinov jubüej   v   Gorici.    V
' iorici se je na slovesen naein prazno-
val Konstantinov iubilej. Minulo soboto
zveeer je bila razsvetljava. Knezonad-
skoiijska palača ie bila krasuo z elek-
liienimi žarnicami razsvetljena. Na
Travniku sejenudil gledaleu lep poglcd.
1'roeelje cerkve sv. Ignacija je bilo z
bengalienimi sveeaini razsvetljeuo. (jo-
ri visoko v stolpu sta zareli Ictnici .'13
in IM13, na sredi'eerkvenega proOelia
pa je bil monogram Imena .lezusovcg'.i.
Siolp stolne cerkve je žarel v bengali-
čni razsvetljavi. Lepo razsvetljeno ie
bilo tudi pročelje cerkve čč. oo. kapuci-
iiov, kakor tudi ono cerkve Podturnom.
Lepo razsvetljeuo je bilo dalje poslopje
ceutraluega seiueuišča, ziasli pa vrtna
ograja in cerkveni stolp. Tudi na Placu-
li je bila lepa razsvetljava. Krasno je
i iia razsvetljeua Ki-stanjevica, ki je zu-
rela v oguju, poteiu kuezonadškofijski
/avodi itd.
Ob S. uri zveeer pa se je vršila p.)
i.iestnih ulicah lepa bakljada. Ciodba
gojeucev salezijanskega zavoda je svi-
rajoč vesele' koračnice obhodila glavuc
uiestne ulice. Ustavila se je pred kuezo-
uadskofijsko palaeo, pred poslopjein c.
ki. okrajnc-Ra glavarstva, pred stano-
vanjeni goriškega žuinuia itd. Pred in
xa jjoilbo je sla tisoeera uitiožica ljiid-
stva. Po goriskili ulicah pa je bilo zelo
živahno.
Naj omeninio se, da raz mnogili
strani v mestu so svigali v zrak krasui
uuietni ognji iiMiioene bombe so pokale
v /.raku. \ eliko stevilo zastav ic- vilira-
io raz muogili his in okna so bila s eve-
tjem in z raznimi pregriujali okrašcna.
Oiuembe je vredno tudi to, da so s!i v
¦oboto zveeer \- dolgih vrstah po niest-
•lih ulicah ucenci in uCenke ra/.uili nie-
stiiih intcrnatov pod \odsi\oni ^\oic^a
nciielistwi.
Okoli in. lire zweer }¦: ra/.wrtlja-
\a uehala in vrvcuic po goriskih ulicah
io koncalo.
Na Binkoštni praznik se ic vr.^ila v
stolnici slovesna poutiiikalua sv. nias'i,
katcro je daroval ob obilui a.visicuci naš
prevzvi.seni knezonadško!. Sv. mase so
se udeležiii zastoimiki civiluih in vo-
iaskih oblasti. P'ri sv. uiasi ie pel iüos.i-
ui zbor s spremlievanjeii! orkc:-tra. !>(,-
tic je bilo krasno. Po sv. mas: sc je
zai^el Te   heun1..
Konštantiiiove cerkvene slove^nosti
na dežeii. 'i'udi na dezeli se je praznmal
ua jako slovesen naciu Konštautino\' iu-
bilej. Mimilo sohoto zveeer so bilo po
mnogih vasch lepe ra/.s\ et!ia\ e, cer-
kveni slolpi pa so bili skorai iiossod
razsvetlieni. Zapazili smo 111110:^0 kre-
sov na vrhovih ua.šili hribov. Tudi po
Vipavskem in |)o Krasu so goreli kreso-
vi. Na Sv. (iori je bila leva ruz>veiiUi-
va. Nad vse \'eličastno |)a je bil raz-
svetljen mirenski (irad, ki jc žarel v
pianienu. Topiei so pokali, umetui ognji
so >.\i^ali \' zrak in pritrlvo\'auie /.vo-
uov sc jc razlegalo daieč po dc/eli u
vasi do vasi. Muoga staresinstva in
društva so se korporativno udelezila sv.
inaš, |)ri katerih so cerkveni govorniki
govorili o poincnu licdel.isiiega ji;i,iiej:..
Ljudstvo na splosuo je bilo zelo ve-
selo teu'a slavlja in je d;..ialo temu üuska
\- razuih po^o\'onh, doma in \ j...v;ii!i io-
kalih.           Tudi niilošeine za  zgradbo
uove cerkve \- l^iii'i; \' s];Oiiiiii tega iu-
bileja se je nabralo niiinli biukoštni pra-
znik po našili cerkvah še precej.
Polomili so jo! Odbor za prosiavo
Konštautinovcga iubileja je dal ua.bili
IK) vogalih mestuih ulic plakate v si;-
venskem in italijanskem jeziku, na ka-
terih je pozival meščanstvo, naj \- so-
boto zvečer razsvetli okna in naj okinča
lica his. Soualni cicnokratjc pa, v
j-trahu. da se bo nieščanstvo od/valo \.
tern plakatom in pa se posebei pozivoui
v listih za raszvetljavo, so dali nabiu \
pod plakati za Konštantinovo slavnost
svoje rdečc plakate, nek pamilct, y ka-
terem so izlili vso svojo jezo in sovrašt-
vo do vsega, kar je eerkvenega. ¦¦-
Meščanstvo pa je odgo\rorilo na ta^
pamflet s teiu, da je svoja okna razsvet-
lilo. Sociahu deinokratje so se le osme-
šili s svojimi plakati.
Socialni demokcatje v (iorici so da-
li ininulo soboto po goriških vogalili 11a-
biti letakc, na katerih se eita, da eesar
Konstantin, katerega hoeejo duhovuiki
rn-oslavljati na ßinkostni praznik, je bil
krvoločnež, trinog, pogan, ki je moril s
kraja, umoril je vee kraljev itd. So-
cialnim demokratoni bodi povedano, da
katoliska cerkev ne slavi Konštantina
kot takega, ampak slavi njegov spomin,
ko je dal sv. cerkvi prostost, da se sme
in Kristina Pšcnica i/ hovjetfa. ^ukri
pasa je silno prijn/.en in daje poslom
velike napitninc. nekuteri Tnrki so pa
zelo divji. L'jcti Turki so s služabniki
\ red \' liotelu zaprti. da >e ne morejo
nikamor ganiti. To pa radi tejja, ker so
ujetniki prišli iz Odrina, koder razsajata
kolera in vročinska bole/en in baje celo
kuu'a. l^ati se je, da bi se to bolezni ne
zatrosile po Sofiji, zato so ym skupaj
konttnnacirani.
Gospodarsko.
Nale/.ljive bole/ni na Priinorskem.
Lradno s'^ na/.nanjeni kot okn/eni slc-
deči kraji in okraji: Kuga na parkljih in
gobcu ic v Pekanih in Polini \ lstri in
v Trstu. Smrkavost v Jelšanah v Istri.
Oarje v porcškein okrajn. Steklina v
Marezikrah v koperskem okrain. Svinj-
ska kuga skoro v ccli Istri in ra/un tciia
šc ro/.apila (pšcns) v .Motovnnu in v
Pore c u.
Stanje sadia in vinogradov koncetn
mcseca aprila ni bilo v nusi deželi ^la-
som uradnega izkaza posebno ugodno.
Česplje. breskve in orehi komai da za
silo odgovarjajo. mandelini so nckolik-1
boliši. ravno tako jabolka. hruške in
cresnie. :>e naiboli ugodno so izka/.ani
vinogradi, če ta uradni izkaz od^ovarja
popolnoina istini. Izborno stole vino-
gradi na Kvarnerskih otokih in na iuž-
neni Tirolskem. .lako slabo pa v Bn-
kovini in na iužnein štaierskein. Na
Češketn se ic od zadnie^a poročila n»
koliko izbolisalo.
Poštna hranilnica nieseca    aprila.
Vioge so znašale za imenovani inesec v
hranilnem oddclku 9.1SM99 K. v če-
kovneni prometu pa I..ol.41o.l51 K. Iz-
plačila pa so znašala pri hranilnici
10.495.872 K. pri čekovnem oddelku pa
1 ..367.97S.090 K. Za Primorsko znašajo
hranilne vloge 257.481 K. čekovne vloge
pa 6.022.572 K. Izplačanih je bilo pri
hranilnici 567.45S K, pri čekovnem ra-
čunu pa 11.S91.752 K.
Kakšna krma je za doiečo kobiio
najboliša? Precei ko kobila stori. ji iu-
ko dobru de močnata piiača, ki se po
angleškem receptu tako-le naredi: 20i)
g ovsene moke, ki se poprei s toliko
mrzle vode pomeša, da se dobi gost
močnik, se kuha 5 minut v 4 in pol 1 vo-
de in se pusti, da se shladi. — Tri ure Pu
zavžitju te pijače naj dobi kobila dober
oves. Kobila naj se napaja s prestano
vodo, ki se ji primeša nekoliko mokr.
Navadno so kobile po porodu zelo žejne,
in temu naravneinu nagonu ie treba
ustreči. Cc je voda eista in ne premrzla.
naj kobi'a pije kolikor hoče. Kobilo je
rreba iniuti na gorkem. varovati jo v:
prepiha ter jo vsai prve 4 tedne rajši
pičlo kakor preveč krrniti. Močno krm-
. ¦ ljenic ie le tedai umestno. čc iina kobila
maio mleka. .lečmenova uoka. potiic-
šana mud piiačo. kuliano laneno seme.
korenic in otrobi pospešuiejo mlečnost.
Avstrijski izvoz v prvetn četrtletiu.
Trgovsko ministerstvo priobčuie podat-
ke o izvozu in uvozu za prve tri niesece
1. 191.1 Kupili smo blaga za ni9 milio-
nov kron. prodali pa za 04S miljonov.
Sicer iu bilanca še vedno pasivna. a
vendar izvoz polagoina raste. Poskočili
so posebno >ledeči izvozni predineti:
pavola. lan. popir. izdelane obleke. u^-
nie. steklo in posebno sladkor. kateregii
gre naiveč v nekdanje turške dezcle na
Balkanu. Ud 23 miljonov 1. 1912 jc po-
skočil izvoz letos na ^O milionov. kar
ie pač ojiten dokaz da naša kupčiia se
lepše cvete lahko brez '1'nrka.
Crne koze na Oursketn. Na južnem
()gr>keni blizo Arada so se pojavile er-
ne koze. Trije zdravniki cepijo seda.j
Ijudstvo z zdravilniin serunioin. \se go-
stilne. vsi javni lokali in tiidi vse eer-
kvc so v okoliei zaprte.
Poročilo tržaške    ladjedelnice    za
preteklo poslovno leto je iako ugodno.
'1 udi na dividendali se je to pokazalo.
Poročilo pravi. da irna glavna in tiidi
p«»dnižne delavniee iako  dosti  ddn.  \'
Trsin ie bil pred kratkim i/delan vojni
parnik -\iribus iinitis>i, \' l.incu cela
vrsta raznih niotornih čohun in drugih
toazdevnih objektov. ludi /a rununisko
vlado je bilo izdelanih nekaj manjših
predmetov. \ dehi iina ladiedelnica o-
gromno naročil. Wed tem časoni je že
dovršila vojno ladijo »Tegetthoftu \\\
sedaj je na vrsti ^Prinz tlvgenu. Razun
tega je bilo v deln se pred kratkini osem
torpednih eolnov. tovorni parniki, raznl
motorni čolni Hd. Razun tega ie naro-
čila c. kr. mornarska oblast pred krat-
kim še dva velika parnika za preinog.
ki nosita po 7000 ton. Poroeilo posebno
po\ darja. da ie bilo delo pri bojni ladiji
¦ Prinz Evgetui na suhein koneano v
25S dneli, kar pomeni v teni oziru sve-
tovni rekord. Z ozironi na to porocilo je
še bolj nerazinnljivo, zakai ie dala c. kr.
niornariška uprava razna iniljonska na-
ročila \ inozenistvo. ees. da so nase do-
mace sinne prepočasne.
Naša industrija.
Kakor ueka mora. kakor kletev le-
/.[ \ zadnieni easu nad nami. Pipioma-
ciia nam jc že napravila toliko brezpo-
febnih skrbi in sitnosti. da smo izgu-
bili v te gospode eisto vse zaupanje.
Toda ostajalo uam ie xedno še neko
upanie, namrec nasa gospodarska, e
konoiniciia inoč. katero so livalili stro-
kovniaki in politiki kar navprek. Žali-
bog ]ui tndi v teni o;'iru ne stojiino po-
sebii'» trdno, kakor ka/.ejo razne lanske
bilance. Od dvajset. trideset let sem se
povdaria pri nas dan na dan industriia,
kateri v.i\ liubo trpi dostikrat nase kinc-
tiistvo in druge gospodarske stroke. —¦
\ edno in vedno imajo gotovi gospodje
ozire do industriie. eeš. to ie treba pod--
pirati. ta je v cvetu itd. Knietijstvo ta-
ko ni več na vrluincu in brez import!-
rane živine bi ne niogli vee živeti. Tiiui
prav, snio si mislili. Ako ne gre več ^
kmetijstvom, ziyinorejo itd. nai se pa
država industrijalizira. nai se zidaio to-
varne. nai se dvigne obrt in kupeiia, sa-
nio da se kaj več zasluži. Tiidi tako smw
zadovoljni. kajti če imamo kafprida za-
sluzka. M lahko kupimo hrano od kjer
i'ocemo. Toda ta rajun tiidi tie gre sku-
•iai.
Že veekrat snio slišali od raznili ti -
govskih strain, da naša industriia nt
dohaia iz daleka tuje. Mislimo. da no
bo kdo zopet prišel s tistim znanini iz-
rekom, da se vse tuie veduo livali. do-
mace pa graja, ker tu nani ie vsaka ta-
ka misel daleč in hočenio le na podlagi
številk pokazati. kakšne razniere vla-
daio v tem oziru.
Na splosno pa se trdi n. pr. o por-
celanu in steklu, da so na naših trgih
francoski in nemški izdelki cenejši kot
pa naši, eetudi je treba plačati colnino.
Italija sc ie baje \- zadniem letu vrgla
¦/. vso siio na izdelovanie srednjih vrst
modnega blaga. Tako blago iz Italiie je
pri nas ukljub carini cenej.se kot pa do-
mace iz če.ških tovarn. Taki pojas'i pa„
niso razveseliivi in daio povod raznim
komentarjem,
Izkaz našega industriiskega izvoza
\- tuie države ie v zadniem 1. 1912 rav-
!i(j tako silno žalosten. l.kljub temu. da
se je vedno povdarialo, kako gre naša
industriia navzgor. si vendar ni mogla
osvoiiti skoro nikier prav trdnih tal. S >
nckateri prcdmcti. ki res »gredo«, a za-
to i)a l'Ji'i drugih ne prodamo nič. V
zadniih 1" ietih se opazujc. da ie uaš
izvoz v druge države vedno nianjši. kar
liasi industriji gotovo ni na cast. Še boli
zalostno pa je dejstvo. da vedno ve.
kupuiemo mi od drugih držav in sicer
ne zivine in žita, ampak ravno indu-
striiskih izdelkov.
l-'red I(i leti smo mi kupili za 517
miljonov kron in sedaj. ko >cvete« in-
dustrija. kupimo za 956 miljonov kron
industrijskili izdelkov iz tujili drzav. Za
tak "iiapredek" se bo vsakdo sreno za-
livalil, kajti če industrija ne more no-
kriti liiti domaeih potreb, zakai pa je.
Yzemimo n. pr. usnie. V zadnjili In
ktih ie saino ta toeka poskoeila gledc
uvoza za .^0 uiiljouov kron. Ravno tako
ie z i/.delauiiui črevlii. \ se uosi danda-
nes pri nas auierikaiiske in angleske fa-
brikate. ker so boljši in ceuejši kot do-
niači.
Žalostna toeka ie tudi popir in po-
pirni izdelki. Mi prodajamo izveu de-
/eie les p oceui, na/.aj pa kiipujeino Iz
istega lesa napravljcn dragoecn popir,
ki ima ueraziuerno visoke cene.
Najslabejsi stran nase iudustrije pa
so stroji. Pred 10 leti snio kupili mi
strojev od drugod za 4S miljonov kron,
danes izdamo za stroje letno 1S2 niiljo-
nov kron. To je diferenca, ki je niero-
dajua za celo bilanco.
Kar se tiee izvoza, gre isti, kot ie
rečeno prav obcutno nazaj. Sicer uc
povsod, ampak skupni zaključek je zelo
negativen. Najvee prodamo mi se ved-
no sladkoria, ki t\ori glavno točko na-
sega izvoza. Povsod drugod snio sli pa
tako nerodno nazaj, da o kaketu )«eve-
tthc naše industrije res ni mogoee govo-
riti. Sicer Avstrija ni bila iu ne bode po
svoji legi nikoli popolnoma iudustrijal-
ua drza\a. a ce /.e kaj iuiaiuo. naj bo
res uekaj pozitivuega. Ce pa se uvidi,
da z iudustrijo ni nic. naj se raje skrb'
za poljedelstvo. ki ie ravno na raeun
industrije dobilo marsikatero breo.
Na vsak uaein pa je to klavernabi-
lanca: z živino in z iudustrijo grenio
nazaj. Oboje ie treba v veliki uieri ku-
povati. uprasanje nastane sedaj le, kie
se dobi denar. Kdor si tvi zna pošteno
pomagati, ta je po iiasem ninenju velik
uiiictuik, ki zasluži vsestransko prizna-
nie.
Ivan BednaHk
priporoča svojo
knjigoveznico
v eoRici
ulica della Croce stev. tt.
Jakob Miklus
mizar in lesni t r g o v e c
' ~     v Podgori ^^
Da vögln zeleaiäeia mosta
(na cetti, kt peljeproti Gradiški)
coo
Trguje tudi z opeko vsake vrste,
inn; voliko zalogo vsakovrstnega
lrdc«a in niehkega lesa, ima tmii
vsake vrste grodo, tianiove 3 3 ud
3—12 nietrov di>lgo in 3 3 od 3—11?
colov debele.
Štev. 2244
E
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil I. četrtletja, t. j. mesecev
januarja, februarja in marca 1912
začne v
poned., 9. junija   1913,
ter   se   bo   nadaljevala  naslednje
delavnike in sicer četrtke in po-
nedeljke   od   9.   ure    zjutraj    do
1. popoludne.
Dne 11.. 14.. 18., 21 in 25.' marca
bodo od 10. do 12. ure predpoludne v
dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu
dragocena zastavila, ki se prodajo na
naslednji dražbi.
V G or ici, 5. maja 1913.
Od ravnataljstva zastavljalnice
JOSIP BON ANN I
naslednik T. Slabanja
srehrar in zlak d Gorici ulica Alorelli IZ
odlikovan z zlato svetinjo
se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za
vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje
se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena.
Cenike gratis franko na dom.
Kupujte   samo   dvokolesa h
„ALTENA", francoske
\   vrsle.   ki   so   najtrpežnejši
I in naj boljši bodisi za na.
B vadno    rabo all za dirkev
Šivalni strojiOriginal „Victoria"
so naipraktičnojši za vsako hiao.
isti služijo za vsakovrstno ši-
vanje in štikanje (v^zonje). Stroj
tečf brozšumno in je jako trpe-
žen. 1'uške, samokrese, slanio-
reznic c in vse v to stroko spa-
dajočc prodrncto se dobi po to.
varniški ccni pri tvrdki
Kerševani i Cub,
GORieA- Stolni   trg   St.  <
Prvo primorsko oytorizirano stobeno in hamnosešho podjetje
Alojzij Tavčar
------^E^EEEf v Dutovljah okraj Sežana =         __=
zaprisežen!   sodni  izvedenec
izvršuje vse  potrebne  načrte,  proračune  in   cenitve za stavbe, vod-
njake. ceste, na^robne spornen ike in dru#a razna monumentalna dela
Genezmerne.
Izdajatelj in odtfovorni ureaniR Anton navcur.