PoSinlna platana * gotovini.	..	.....
V organizaciji Jo mo?,
Leto IX., it. 36.	V	Llubllsni,	11.	novembra	1922.	kolikor	meli	—	toliko	pravice!
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Kriza v mišljenfu.
časi, ki jih preživljamo so nad vse čudni. V politiki, v gospodarstvu vse povsod opazujemo spremembe, kakršnih ni nihče pričakoval. Kamor pogledamo vse je v nestalnosti, vse se prenavlja — vse vre. Kar je bilo še včeraj resnica ie danes že laž in ljudje ki so še včeraj skupno delali. ki so se drug z drugim popolnoma strinjali se danes koljejo med seboj, kot največji sovražniki.
Že pred svetovno vojno le bila morala in poštenje na zelo nizki stopnji. Toda še orno malo dobrega je podrla svetovna vojna, ki ie s svojo brutalnostjo dosegla višek razpada vseh moralnih vrednot.
Vojna le razbila vsak občutek skupnosti in vsak posameznik je skušal rešiti sebe čeprav na račun drugih.
Ljudje so se utapliali v blatu, vsak se je pa hotel rešiti na ta način, da je plezal svoiemu sotovarišu na rame. n e glede če ga potisne tudi preko glave v gnojnico.
Vsemu temu početiu sledi sedaj maščevanje. ki grozi uničiti vse temelje, na katerih ie človeška družba stala.
Liudstvo je videlo, kako se rešujejo posamezniki na račun drugih, videlo je kako bogate posamezniki na račun sestradanih in ti ooravi so mu vzeli še ono malo vere v človeštvo, ki lini je iz predvojne dobe ostalo.
Potem ni čudno Če vidimo današnji razkroi. Ni čudno če organizacijska misel ne objema širokih mas, kajti organizacija
pomeni družbo In tisti, ki ie zgubil vero v družbo ne more biti dober član te ali one organizacije.
Tistim sodrugom. ki me vprašujejo zakaj tako neusmiljeno Čistimo delavske vrste odgovarjam:
Če hočemo odpraviti bolezen, moramo poiskati njene vzroke. Treba je ozdraviti korenine če hočemo ozdraviti drevo.
Vsi se zavedamo, da današnja človeška družba hira na tem. ker si ljudje vsak zase skušajo zboljšati položaj, mesto v medsebojni pomoči.
Ker ie ta oojav vzrok, da se vedno boli utaoljamo, zato le treba ta vzrok odstraniti.
Če pa hočemo ta vzrok odpraviti, moramo odpraviti medsebojno nezaupanje. Z drugimi besedami povedano, moramo vpostaviti v organizacijah tak sistem, da bodo imeli v njih vsi člani enake pravice in da si bodo izvolili v vodstvo one. ki jim zaupajo. ■
Za osebe se tukai ne gre. člani si lahko izvolijo kogar hočefo. zahtevati moramo od vsakega le to da gre po zaupanju med članstvo, in obljubiti mora. da bo zopet odšel Iz vodstva če zaupanje zopet izgubi.
Osebno vprašanje ne igra nobene vloge, stremimo le za s“stem zaupanja.
To je vse kar hočemo in tkar bomo tudi dosegli, ker je tistih, ki hočejo tudi to zelo mnogo.
Kakor smo že poročali se je vršil dne 14. in 15. oktobra t. 1. v Kolnu (Nemčija) svetovni kongres pekovskih pomočnikov. katerega so se udeležili zastopniki društev živilskih delavcev in pekovskih pomočnikov naslednjih držav:
Jas. Laures. Jos. Vensina in Hond. Thys, Belgija: Jos. Dirnmajer. A. Lau-kes. H. OasneT. Nemčija: J. P. Nilsen, Danska; W. Q. Hanter, W. Baufisld in J. H. Brewn. Angleška; A. Savele. Franclja; J. Gsutsmit in B. Resy, Holandska; Braga Guille Luicl Itala; J. Nygcard, Norveška; Julius Zipper. Avstrija; Pas-lef Buda:eff. Rusija; Alojz Leskošek Jugoslavija; Siindwall. Švedska; Wil-helm Max. Schifferstein Jean in A. Gasparini Švica; J. J. de Recde, Genf; Anton Klinger, Franc Jas. Peki in Franc Heina. Čehoslovaška; Franc Prebsch in Viktor Knaller. Ogrska in Van Moldere in Hlckters za Belgijo.
Tolmača sta bila Nemca ss. J. Barg-mann in M. Grej. Kongresa se je udeležilo 29 delegatov Iz 16 držav.
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica Štev. 6/H.
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din. celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm l^ODin.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
Svetovni kongres pekovskih pomočnikov.
Amerika in nekatere druge države so se radi predolgega pota in financial-nih razmer pismeno, deloma brzojavno opravičile toda soglašajo 2 vsemi sklepi kongresa.
Iz dosedanjih poročil o kongresu posnemamo, da boi za odpravo nočnega dela v pekarijah ni bil lahek, da se pa dan za dnem širi. in sicer v korist delavstva.
Z zakonom so prepovedale vsako nočno delo v pekarnah sledeče države: Norveška Italija, Finska Nemčija. Češkoslovaška. Francija. Avstrija, Španija, Švedska. Nizozemska. Danska Belgija, Poljska in Rusija. (V Jugoslaviji ek s's tira tozadevni zakon samo na paoirju. Opomba poročevalca.) Z vso brezobzirnostjo kaznujeio kršitelje prepovedi nočnega dela moistre kakor pomočnike, v Nemčiji. Avstriji. Rusiji, Španiji, na Danskem in Poljskem. V drugih državah ni-maio državotvorci smisla za prepoved nočnega dela. — Prvo nagrado zasluži v tem oziru menda Jugoslavija, ki noče
priznati, da ie nočno delo zdravju škod-: ljivo. Lahko povemo, da bijejo pri nas hud boi proti vsakemu moralnemu na* predku ljudstva gospodje, ki imajo naj* več opraviti pri zakonodaji, združeni z mojstri, ki jih ščitijo inšpekcije dela. Pekovski pomočnik nai bi bil vedno suženj političnih intrigantov pri zelenih mizah.
Kongres se je bavil podrobno s poro* čili raznih delegatov, ki so poročali o razmerah v svojih državah. Ugotovil je, da se ie osnovala internacionalna zveza pekovskih mojstrov v Briisselu. ki je sklenila z združenimi silami Izsiliti odpravo uzakonjene prepovedi nočnega dela v pekarnah in upeljavo starodav* nega sistema »cumpfov«.
Kongres je zavzel stališče proti na* kanam mojstrov in sklenil z združenimi silami pomočnikov, delavstva in iavno* sti. izsiliti zakonito prepoved nočnega dela v pekarnah tudi v onih deželah, kjer take prepovedi še nimajo. Delavske za* družne pekarne morajo biti voditeljice v boju za odpravo nočnega dela. Kongres ie sklenil zbirati s pomočio Mednarod* nega urada dela točne statistične podat* ke o škodljivosti nočnega dela in uživa* nia toplega kruha, in s silno literarno agi* taci jo in dokazllnim materialom iti v boj,
Koncem zasedanja ie kongres izde* lal poziv na delavstvo celega sveta, da gre na delo za dobro stvar in splošno korist in obrazložil težki položaj pekov* skega delavstva. Obenem s pozivom Jo kongres izdal tudi manifest na pekovska pomočnike celega sveta, v katerem pch živa in zaukazuje začetek učinkovitega boia proti reakciji buržoazije in nakanam pekovskih mojstrov. Dolžnost vsakega posameznika je. da podpira ta boj s tem, da ne gre ponoči na delo v pekarno.
V eni prihodnjih številk »Delavca« bomo objavili besedilo poziva in manifest v upanju, da se bo zavedel svoje dolžnosti tudi jugoslovanski proletariat in začel trgati verige, v katere so ga ukovali ka* pitalisti. — Pekovski pomočniki v Jugo* slaviii pa na noge In v boj. ker od sedanje vlade in inšpekcije dela nimamo pričako* vati nič dobrega!
Kako dela Jugoslovanska strokovna zveza!
Delavstvo tovarne »Indus« v Ljub* ljani Je po veliki večini organizirano v, Osrednjem društvu usnjarskih delavcev. V zadniem času se ie za čevljarno ustanovila tudi posebna sekcija. Gospodu Polla* ku je ta organizacija trn v peti in na vsak način jo hoče zatreti. Mnogo ljubša bi mu bila krščansko - socialna Jugoslovanska
stroJcovna zveza, s katero se ie mnogo lažje »pogovoriti«. Osrednje društvo usnjarskih delavcev je vložilo za čevljarno tovarne »Indus« spomenico za zvišanje mezd. To delavstvo je g. Pollak že par-krat opeharil, zato je v mezdah precej zaostalo. Tudi tisto majhno številce članov Jugoslovanske strokovne zveze je z današnjimi mezdami nezadovoljno in težko pričakuje zvišanja.
Jugoslovanska strokovna zveza se je že mnogokrat trkala na prsi. češ. jaz sem bojna organizacija. V svoci brezmejni demagogiji je mnogokrat zapretila tudi s sta,vko. katere pa nikdar še ni izvedla, četudi ie odšla s pogajanja praznih rok. Z demagogijo je lažje pridobiti ljudi nego pa z delom!
V čevliiarni tovarne »Indus« pa je sedaj zavzela klerikalna JSZ drugo taktiko, da si pridobi naklonienost podjetnika.
Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze te 21. oktobra t. I. izjavil pri delavskem odseku pokrajinske uprave, da JSZ z ozirom na padajočo draginjo ne vstopi v mezdno gibanje
Kako lepo se to čuje! Draginia pada. delavstvo pa se mora boriti za zvišanje mezd ker padca draginje popolnoma nič ne občuti.
S tein korakom ie JSZ ?asno dokazala. da ie zastoonica krščansko-socialnih izkoriščevalcev: z oraanizatoričnega stališča pa je s tem razkrinkala vso svojo zahrbtnost. Ali bo zastopnik JSZ povedal tudi delavstvu, da ima sedai sijajne mezde. »ker draginia pada«? Po tei izjavi mora sedai zastopnik JSZ braniti kapitalista pred zahtevami delavstva.
Z izdajstvom delavskih interesov si hoče pridobiti JSZ tla v tovarni »Indus«. Člane Osrednjega društva usnjarskih delavcev iz tovarne — člane JSZ pa v tovarno! To je geslo podjetn’ka. obenem pa tudi geslo JSZ. S svojo zahrbtnostjo preprečuje JSZ volitev zaupnikov po zakonu o zaščiti delavstva, njena zasluga ie. da so danes na cesti 1 delavec z bolno ženo in otroki ter 2 delavki. Mi id radi prepustimo volitev zaupnikov, če ji pa uspeh ne bi bil po volji, naj se pa nikar ne jezi na nas.
Delavstvo tovarne »Indus« se tudi tega vašega teroria ne bo ustrašilo. Vam povsem lastna zahrbtnost fn umazanost tudi s pomočjo podjetnika naše organizacije ne bo razbila, temveč bo rodila še odpornejši duh proti vam. — Člani JSZ so res lahko veseli svojih voditeljevi
Stavka ljubljanskih kovinar ev končana.
V soboto dne 28. m. m. se je vršila razprava med vodstvom tovarne in stavkujočimi, na kateri je prišlo do sporazuma.
Sklenila se je sledeča:
kolektivna pogodba
sklenjena med ravnateljstvom Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani ter Osrednjim društvom kovinarjev In sorodnih strok.
Udeleženci:
Za Strojne tovarne in livarne g. predsednik A. Žabkar, g. ravnatelj inž. J. Boncelj, g. Sirca.
Za Osrednje društvo kovinarjev g. Gol-majer.
Za	delavstvo:	Vrankar, Jerina,	Mirtič,
Pavšek, Družnik, Ropret, Završan in Treiber.
I. Podjetje izplača 15% na temeljne plače glasom pogodbe z dne 15. junija 1922 vsemu delavstvu brez izjeme za september.
II. Akordni nastavki, ki naj bodo za vse jednaki, naj se določijo za vsak obrat zase ln sicer v spornih slučajih vedno v sporazumu z zaupniki dotične delavnice. Kot merilo za fiksiranje akordnih nastavkov se vzame urno delo delavca druge kategorije, nakar se potem pribije	20%.	Ze	fiksirani	akordni nastavki,	izjemši
poskusnih akordov ostanejo v veljavi. Pri oddaji akordov mora delavec dobiti akordni listek z natančno označeno ceno v naprej, ker bo drugače delo odklonil.
III. Temeljne mezde: 1. Skupina: Livarji ln modelni mizarji I. K 25.50, II. K 21.50, III. K 18,
IV.	K 14.50. — 2. Skupina: Topilci in jedrarji. I. K	19.50,	II.	K 17.—,	III. K 14.50, jedrarji	pridejo
v	II. in	III.	kategorijo. — 3. Skupina: Strugarji,
ključavničarji, kotlarji, kovači, elektromonterji,
I. K 25.—, II. K 20.50, III. K 17.—, IV. K 13.—. — 4. Skupina: Oblarji, frezarji. vrtalci, polirarji, varilci, brusači, I. K 19.50, II. K 17.—, III. kron
14.50. — 5. Skupina: Pleskarji in kolarji, I. kron IS.—, II. K 14.50. — 6. Skupina: Čistilci, liv. pomožni delavci in koy. pom. delavci I. K 16.50,
II. K 13.50. — 7. Stfupina: Transportni in drugi pomožni deavci: I. K 16.50, II. K 15.50, III. kron
14.50, IV. K 13.50. —	8.	Skupina:	Strojniki	I.
K 1052.—, II. K 852.— tedensko. Vratarji kron 782.—. Hlapci K 842.—.
IV. Montažne doklade v Ljubljani (v okolišu 2 km) K 15; v okolici Ljubljana do 5 km K 40; v Sloveniji K 140; izven Slovenije K 170.
V. Odškodnina: V slučaju, da delavci ne morejo izvrševati dela brez krivde delavcev jih je podjetje pripravljeno zaposliti v enih drugih strok in jim bo plačalo 75% njih temeljne plače.
VI. Bolnišnina: Kot bolnišnina se izplačuje temeljna mezda zmanjšana za prispevek, ki ga dobi delavec na podlagi zavarovanja od bolniške blagajne.
VII. 1. mal: je delavski praznik in ne bo plačan.
VIII. Uveljavljenje delavske pogodbe:	Td pogodba stopi v veljavo dne 30. oktobra 1922 in je obojestransko odpovedljiva na mesec dni.
IX. Delavstvo prične v ponedeljek 30. okt. 1922 zopet z rednim delom. Podjetje sprejme vse pred stavko zaposleno delavstvo zopet v službo in ne bo izvajalo proti stavkujočim nobenih konsekvenc. Ravnotako se pa obveže delavstvo, da ne bo sovražno nastopalo proti delavcem, ki so med stavko delali.
Ljubljana, dne 28. oktobra 1922.
• Slede podpisi:
Po tej novi pogodbi odpadejo družinske doklade in index. po katerem so se vršfle dose-daj vse regulacije mezd. Družinske doklade so se odpravile v sporazumu z vsemi stavkujočimi delavci, kar je le v prid delavstvu. Ako jih ne bi likvidirali v sporazumu, bi prišlo do tega, da bi jih nekega dne podjetnik sam ustavil In sicer brez vsake druge odškodnine. Likvidacija družinskih doklad se je izvršila na ta način, da se je vsakemu delavcu zvišala sedanja urna plača za K 1.50.
Indeks se je odpravil radi tega, ker ga podjetje ni upoštevalo, kar dokazuje zadnja stavka. Bolje rečeno, je podjetje ta indeks, ki je bil pomanjkljiv forsiralo, da ščiti svoje interese ne pa interese delavstva.
Stavka sama je pa pokazala, da se ljubljanski kovinarji zavedajo položaja v kojem se nahajajo in se zavedajo, da je enotna organizacija njih spas. Želeti bi bilo, da se še ostali pro-fesionisti dogradijo svoje profesionalne akcije, po vzorcu livarjev in strugarjev.
Davčno Jamstvo delodajalcev.
Finančni zakon za leto 1922.123.. ki je objavljen v »Uradnem Listu« št. 105. dopolnjuje § 234. zakona o osebnem davku (člen 155., točka 4. finančnega zakona) sledeče: Oni služboda'alci v indusirHskih podjetjih, ki po naredbi z dne S. Uvliia 1898, drž. zak. št. 120. niso dolžni odtezau’ davim od službenih prejemkov svojih na-
meščencev. iamčijo za vplačilo dohodnine odpadajoče na te preiemke. ako je nameščenec pri niih v delu več nego mesec dni. Upravičeni so odtezati davek od prejemkov o priliki izplačila. Pobrane zneske moralo izročiti s posebnim izkazom o dveh izvodih najkasneje v 14 dneh PO preteku vsakega četrtletja. Drugače
sme davčno oblastvo poseči po jamstvu službodajalčevem. ako se davek ne bi mogel iztirjati od nameščencev?
S tem uvaja finančni zakon zopet davčno jamstvo službodaialcev. katero je marca t. 1. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani z odlokom št. A 41/3 ex 1922 začasno ukinila.
Pri davčnem jamstvu so se dogajala vedno nesporazumi jen'a med delavstvom in delodajalci. Delodajalci so odtegovali delavstvu od zaslužka zneske, katere so preračunavali sami. Ker ie davčni sistem (nebroj doklad itd.) jako nejasen, so delo-daialci odtegovali delavstvu mnogokrat previsoke vsote, s čimer ie bilo delavstvo. ki s svojimi mezdami že itak komaj životari znatno oškodovano.
Strokovna komisija se je obrnila na Delegacijo ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani ter zahtevalo, da mora vsak službodaialec nabiti v tovarni na službeni deski koliko plača posamezni delavec davka ter da se dovoli služboda-ialceru odtegovati zneske samo v taki višini, da pokrijejo vsoto, katero mora delavec plačati kot davek.
Pisati o nerednostih, lei so se vršile pri davčnem jamstvu, bi bilo odveč. Te nerednosti delavstvo pozna, ker jih ie v nekaterih pod!etjih še preveč občutilo. Treba oa bo storiti vse. da se nerednosti ne bodo ponavljale.
Zato prosimo vse sodruge v podjetjih. v katerih se je davčno iamstvo na temelju finančnega zakona za leto 1922.123. že uvedlo da nam sporoča, kako in v kakšni višini odtegujejo delodajalci zneske za davke.
K stvari sami pa se bomo še povrnili.
Zakon o zaščiti delavstva —
protizakonit zakon ?
S takimi in enakimi izrazi prihajajo danes delodajalci oziroma njih zastopniki pred delavno ljudstvo, hoteč ga s tem preplašiti, da ni upravičeno skromnih ugodnosti, ki jih vsebuje ta zakon.
Ni še dolgo od tega. ko so se sestali v Belgradu zastopniki velekapitala cele naše države, in sklepali protiukrepe proti zakonom ki vsebujejo drobtinice za delavstvo krvavo potrebnih socialnih ugodnosti.
Zakon o zaščiti delavstva ie oni. ki danes najboli bode jugoslovanske kapitaliste. ne oziraje se ali je demokratskega ali krščansko-socialnega prepričanja, se ta gospoda bori roko v roki proti temu zakonu.
Ofenziva, ki jo vodi kapitalistični razred Jugoslavije, je organizirana po celi državi. Vse delodajalce od Vardarja do Triglava preveva ena misel, kako odpraviti ali pa poslabšati našo itak skromno socialno zakonodajo.
Obrtne zadruge. Zveze industrijcev. Trgovske in obrtne zbornice, razne konference vse je na nogah, vse kakor en mož vlagajo v imenu jugoslovanskih izkoriščevalcev resolucije odpošiljajo razne denutaciie. s katerimi hočejo poslabšati ali pa sploh odpraviti razne socialne odredbe oziroma zakone. Ne zadostuje, da ie vlada že sama na sebi mačeha socialne politike, dokaz temu nai bo finančni zakon, ki predvideva ministrstvu za voino in mornarico ravno štirikrat toliko kredita, kakor ministrstvu za socialno politiko.
Kam naj to privede?
Iz organizacij.
Kenrčna široka. Tajništvo Osrednjega društva !e v pretečenem tednu sklicalo dva strokovna shoda, in sicer prvega v podružnici kemičnih delavcev v Rušah. Drugi shod se ie pa vršil v nedelio dne 5. novembra pri podružnici kemičnih delavcev v Mojstrani, na katerem ie poročal tainik Osredmega društva o položaju, o volitvi obratnih zaupnikov ter o poviša-niu mezd delavcem, ki so zaposleni pri Kredi, ker so izpostavljeni vsem vremenskim izpremembam. Prečital ie tudi poročilo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev glede zdravniške pomoči v cementni tovarni Mojstrana. Udeležba je bila polnoštevilna. Delavstvo se za svojo organizacijo zanima kajti ustanovilo si je že svojo lastno knjižnico.
Kongres brivskih in lasn‘čarskih pomočnikov. Savez brivskih delavcev v Belgradu naznania vsem podružnicam, pododborom pokrajinskih savezov Bel-grad Ljubljana Zagreb. Saraievo. da se vrši dne 2% in 30. novembra 1922 v Brodu na Savi kongres ujedinienia s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa in volitev niegovih funkcionarjev. 2. Upo-stavitev dnevnega reda. 3. Poročilo pokrajinskih zvez. 4. Ujedinjenje. 5. Dopolnjenje zveznih pravil. 6. Izvolitev centralne uprave. 7. Orientaciia saveza. 8. Izvolitev delegatov za sindikalni kongres. 9. Slučamosti. Vabijo se vse podružnice in pododbori da takoi skličejo sestanke z zgorai naznačenim dnevnim redom in po navodilih poslanih v cirkularu. — Uprava Saveza brivskih pomočnikov.
Dopisi.
Šoštanj. V tukajšnji Kemični tovarni smo imeli do pred kratkim stanovsko strokovno organizacijo, ki oa ie vsled krivde centralnega, kakor tudi odbora podružnice. popolnoma propadla. Člani bivše podružnice so zgubili do organizacije, oziroma do njenega odbora vse zaupanje, ker so nekateri odborniki ob vsaki priliki mezdnih gibanj vedno le zastopali svoj lastni iaz. mesto interes organi žirafi ega delavstva. Posledica tega ie bila, da so nastali med člani in odborom naraščajoča nasprotstva. kar je vod'lo do popolnega razpada organizacije. Tako .ie bilo. Razredna zavest in boi za obstoi. pa vzbuja med delavstvom imenovane tovarne or-ganizatorično ideio in že se slišijo glasovi- Kaj ie z organizacijo, zakai je ni itd. Želeti bi bilo. da se centralno vodstvo Kemične stroke zgane in poseže vmes ter da bi potom sestanka organizacijo znova obudilo. Delavce oa opozarjamo, nai si pri izbiri odbora voli zaupne, poštene in delavne sodruge ne oa korumpirane elemente bivšega podružničnega vodstva. — Po organizaciji hrepeneči delavci.
Lesce. V nedeljo dne 15. oktobra 1.1. se je vršil nadvse dobro obiskan javni shod kovinarskih delavcev in delavk, zaposlenih v tovarni za verige, katerega je sklicala okrožna strokovna komisija za Gorenjsko na Jesenicah. Poročala sta so-druga Ravnik Franc, okrožni tainik in Jeram z Jesenic. Dnevni red shoda ie bil, organizacija, razredni boi in razredna zavest. volitev pripravljalnega odbora in raznoterosti.
Okrožni tajnik sodrug Ravnik ie poročal o potrebi in pomenu organizacije.
predvsem razredno boievne organizacije, katere namen ie, da delavstvo ščiti v n j. h interesih, tako glede mezde in splošne zaščite pri podjetju, kot ščitenie obstoječe socialne zakonodaje da se zakonito priznane pravice tudi izvajajo. Sodrug Ravnik je zaključil svoi govor s parolo, da je predpogoi za voostavitev boljše bodočnosti le — organizacija.
Nato je sodrug Jeram, kot član okrožne strokovne konrs:ie za Gorenjsko pojasnil namen okrožne strokovne komisije, katere člani si nalagajo dolžnost, zbrati pod rdečo zastavo vse. ki še za kruh trpe. po celi Gorenjski okolici, da v skupni borbi in delu v organizaciji napravimo protiutež organiziranim izkoriščevalcem.
Predvsem se je govornik čudil nad zanimanjem' ženstva. katero se je korporativno udeležilo shoda.
Iz večurnega govora sodruga Jerama posnemamo sledeče:
Kapitalistično gospodarstvo samo kot tako. nas sili do skupnosti v organizaciji. Motreč in spoznavajoč naravo in nje zakone spoznamo, da povsod eksistira vzorna organizacija. Pri rastlinstvu, živalstvu. vesoljstvu in končno človeku samem kot takem.
Človek sam pa je z vsem organizmom kot celo telo, kot roien za anarhijo. Čebele se ena kot druga trudijo skupno za svoi obstoj, niti ena čebelica ne živi na račun druge. Ako se katera pohabi, zleze iz pania in pogine, ker ne mara živeti od miloščine in na račun drugih čebelic. V pridnosti in pa morali mi ljudje, čebelicam gotovo nikdar ne bomo enaki. Torej čebela in človek — kolika razlika, delavec in pa kapitalist oba človeka.— Kapitalist ne seje ne žanje, ne dela v tovarni, uživa od vsega v izobilju in grabi na kup ter brezčutno brezsrčno upropašča. uničuje življenje in zdravje ddavcu in njegovi družini in to vse iz gole ogabne sebičnosti.
Kako pa, da delavci vse to dopuščamo ter ne odstranimo nad seboj krivičnosti? Nič skupnega ni v nas. vsak misli nase podobni smo polku v Galiciji med voino. Dva vojaka od Kranja doma. sta pobrala v blatu komis in si ga razdelila kot gladna psa. Stotnik hoteč, da ga poga-zijo korakajoči vojaki v blatu, razjarjen in pijan pokliče pred celim polkom oba k sebi. In kratko, ustrelil je prvega smrtno, a drugega ie slabo zadel. Na kolenih je klečal, ranjen od strela, obsojen na smrt. Gospod stotnik! Odpustite! Oče sem sedmih otrok, odpustite! A trobentač polka, narednik, mu da še en smrtni strel in za nič ie bilo končano dvoje življenj. In polic, s puškami v roki ni ganil z mezincem — zakaj —? Vsak je mislil le nase.
Smo mi delavski polki kaj boljši od tegavv Galiciji?
Ženske ve. z moškimi vred morate skrbeti za naš napredek. Ne bo rešitve proletarcev brez žene. Po govoru sodr. Jerama se je izvolil pripravljalni odbor, in sicer sledeče: Šobrle Andrej kot predsednik Plešnar Franc kot tajnik. Tri-plat Aloiz kot blagajnik in sodružioi Tomc Anica in Tonejc Rezika kot prised-nici pripravljalnega odbora.
K zaključku je sodrug Jeram še omenil Ljudsko vseučilišče na Jesenicah, katerega odbor si ie na svoii zadnji seji nadel nalogo poskrbeti za to. da se prične z predavanii tudi v okobci izven Jesenic, po celi Gorenjski. Poiasnil ie. da ima Ljudsko vseučilišče s predavanji namen vzga-
jati samostomo misleče proletarce na podlagi znanosti.
Po zaključitvi shoda se ie sestal takoj pripravljalni odbor, ki je dobil potrebne iniciative da bo poskrbel za vse potrebno za ustanovni občni zbor. ki naj se vrši v najkrajšem času.
V tei tovarni dela nad 80 delavcev in delavk.
Do sedaj so delali po 10 ur na dan; za nadure so dobili izplačano samo 25%. Najboljše plačan delavec ima na dan kot profesionist 105 K. drugi 80 K, delavke 56 K. — To so umetniki ne delavci, Id izhajajo s takimi plačami.
Obiave m zahvale.
V založbi »Naša Snaga« Socialistička zadruga v Zagrebu, Iliča 55. I. je izšel novi Koledar za leto 1923 pod imenom »Crveni kolendar«. Koledar priporočamo vsem članom naših organizacij kakor tudi njih prijateljem in znancem.
Lepo in primerno darilo otrokom, so »Staro.
indijske pripovedke«, katere je izdala »Svoboda«,-Pripovedke so zelo bogato ilustrirane. Izvod velja 32 K, z boljšim omotom 36 K. Kdor jih naroči potom svoje strokovne organizacije, dobi večji popust.
*
Podpisani se naj iskrenejše zahvaljujem delavstvu v Kemični tovarni v Mostah. ki mi ie darovalo v času moje še se-: daj trajajoče bolezni 1104 I(.
Černe, kurjač.
Razno*
Kol ko obrti ve dala v zadnjem času sovjetska vlada zasebnemu kapitalu v najem. Kakor sovjetske oblasti uradno objavljalo. so od meseca septembra 1921 do 1. julija t. 1. oddale 577 industrijskih obrti zasebnemu kapitalizmu v najem. V istem času so na 67 pogodb razveljavile. Med, v najem danimi obrti so v prvi vrsti pekarne. tekstilna industrija, obrati, ki izdelujejo življenske potrebščine in usnjarska podjetja.
Plačani dopusti na Poljskem. Po nekem novem zakonu, ki ga ,ie razglasila poljska vlada dne 1. julija t. 1. pripadajo na podlagi delovnih pogodb vsem ki so zaposleni v industrijskih, trgovskih,' transportnih obratih, rudnikih, bolnišnicah kakor tudi v javnih obratih, letni plačani dopusti. Oni, ki so v enem podjetju manj. kot eno leto zaposleni, so upravičeni na osemdnevni, oni na. ki so nad tri leta, na štirinajstdnevni plačani dopust.
Nastavljenemu trgovskih. ’ industrijskih in enakih podjetij pripada po šestmesečnem službovanju štirinajstdnevni, po enoletnem pa enomesečni plačani do-! pust.
Istih ugodnosti so deležni mladoletni pod 18. leti kakor na primer učenci v malih obratih, industrijskih itd. Za omenjene ie predviden po enoletnem službovanju 14dnevni nepretrgani dopust.
V slučaju, da bi delavstvo med časom dopusta opravljalo kako drugo plačano delo. so podjetniki oziroma deloda-jžilci udi avičeni njih mezdo v tem čusu prikrajšati oziroma celo popolnoma odvzeti.
Dopustni red, ki ga predvideva tozadevni zakon bo izdelan sporazumno z zastopniki delodajalcev in delojemalcev
S tem korakom je poljska vlada pch kazala da ima nekoliko smisla za moderno socialno zakonodajo, medtem ko je naša nima prav nič.
Razvoj zadružirštva v Čehoslovaški republiki. Da se je zadružništvo v Čeho-
'slovaški republiki v zadnflH letih Jako pomnožilo nam dokazujejo številke, ki so narastle od leta 1914 do danes. Število konzumnih zadrug je znašalo leta 1914 920 danes 1639. število stavbenih zadrug ie narastlo od 375 na 992. tudi obrtne zadruge so znatno napredovale od 500 na 1446, gospodarskih zadrug z deželnimi pridelki je bilo leta 1914 samo 1179 medtem ko jih je danes 1796. Kakor to statistični urad objavlja, se to nanaša samo na .Češko. Moravsko in Slezijo.__________________
Tedenski pregled.
Ljubljana, 7. novembra 1922.
Dočim ja prejšnji predsednik Zedinjenih držav ameriSkih imel vedno eno c ko odprto prot ti Evropi, je novi predsednik Harding mož driu ge vrste. Kakor smo že poročali, je Harding opc* tovano Izjavil, da so Amerika ne bo več vmešat vala v evropske tadeve. Pisali smo tudi že o 'tem, da namerava Amerika sama zase ustanovili Ugo ameriSkih narodov, ki bo skuSala ameriško ljudstvo zbližati in pokazati evropskim nato* dom, katero pot je treba zbrati. Cela akcija ne vzbuja preveč optimizma niti v Ameriki. Han ding pa je vstrajen in odločen človek. V najt krajšem času hoče sklicali razorožitveno konfet renco ameriSkih naroden’ samih. Tudi o uspehu ta konference moramo biti skrajno skeptični, za* kaj komedija, povodom katero so Zedinjene drt ieve pogreznile v globino morja staro, nerabt IJlvo Skati jo, ki so jo nazivali »bojna ladjat, je vzbudila resen dvom o miroljubnosti Amerikant cev. Gospod Harding mora imeti nekaj drugega V mislih. Na to se da sklepati tudi iz njegovega mešetarjenja med južnotameriškiml republikami Kaj te skuha iz vsega tega, pokaže že bližnja bodočnost.
Ruski boljševlkl so, kakor znano, usmerili tvojo akcijo tudi na pobuno evropskih izseljen* Cev v Ameriki V Zedinjenih državah niso imeli Uspehov, pač pa se jim je posrečilo, da so prit dobili za svojo idejo pristašev v Južni Ameriki, predvsem v Argentinlji Prišlo je celo do bojev, v katerih pa se Je vladi posrečilo boljševiško gi* banje zatreti Med uporniki Je bilo tudi nekaj Slovencev.
Uporniški pokretl domačinov v Egiptu, Int dlji Južni Afriki in Mezopotamiji tle nadalje tn povzročajo skrbi zunanjemu uradu,
•
Dogodki na Bližnjem vzhodu so prehiteli tvropsko diplomacijo In konferenca v Laussanu M mor« pričakovati posebnih uspehov. Angort
tka narodna skupščina Jfe, obodrena po uspehih svoje vlade, sultana v Carigradu — bolnega moža ob Bosporu, smo dejali včasih — kratko* malo odstavila tn proglasila Turško za repubt liko. Kdor bi se ustavljal odredbam kemalistične vlade, tega bodo smatrali za Izdajalca In ga sot dili po določilih vojnega prava. Kemalistl pa so tudi odločno nastopili napram Antanti, od kat tere zahtevajo, naj umakne svoje čete iz Orient ta. Od zavezniških vlad zahtevajo, naj se tudi omeje glede križarenja vojnih ladij po morskih ožinah. Zastopniki angorske vlade so izjavili, da brez posebnega dovoljenja ne bodo prepuščali zavezniških ladij skozi morske ožine. Ministrom carigrajske vlade je padlo srce v hlače, sultan pa je baje pobegnil v Indijo. Monarhom zadnje čase res huda prede, vendar je napravil blvSi nemški cesar Viljem predpustno šalo tik pred adventom In se Je na stara leta — mož leze v sedmi križ — oženil. Potek dogodkov na Bllžt njem vzhodu je seveda hudo presenetil evrop* ske velesile, saj Je vrženo mednje zopet Jabolko spora. Nas zanima, kako sa bosta zopet spogle* dali Anglija in Francija.
Italija prt tem ne prihaja toliko v poštev, pa bi tudi ne mogla, ker niti sama t seboj ni na Jasnem tn v redu. Koliko časa se bo mogla vzdn žali na povrSju nova vlada fašistov, je zelo dvomljivo, ker si delavstvo ne bo dalo vsega dot pasti. Novi predsednik vlade, komediant Mussot lini, ni napačen učenec pustolovca D'Annuncija. — Naš dr. Nlnčič pa mu Je, kakor se vidi, le nasedel. Pooblastil je Jugoslovanskega poslanika v Rimu, Antonijeviča, naj v njegovem imenu sporoči Mussoliniju, da mu bo dr. Ninčič vedno iskren prijatelj In sotrudnik pri izvrševanju pot litike medsebojnega prijateljstva. Navzlic tej brzojavki bi seveda mogel biti dr. Ninčič dober diplomat. Način pa, kako nastopajo Italijani pri »izvrševanju politike medsebojnega prijatelji ttva«, kaže povsem drugo lice. Tudi Mussolini je odgovoril dr. Ninčiču, da hoče ostati v prit jateljskem sodelovanju z Jugoslavijo, obenem pa je doma svečano Izjavil, da Italija niti ne misli na izpraznitev tretjega pasu v Dalmaciji, katero določa rapallska mirovna pogodba. Zanimivo Je, da je dal Mussolini aretirati bivšega ministrskega predsednika Nittija. Preganjanja se boje tudi drugi politiki, tako na primer je komunistični poslanec Bomboni pobegnil v Nemčijo, nemški poslanec na Južnem Tirolskem Toggenburg pa Je zapustil Tirolsko. Slovenski poslanec Šček pa je bil pozvan, naj Mussoliniju predloži zahteve primorskih Slovencev.
Anglija določa svo/f politiki napram Nem čijl nove smernice. Nekdanji najhujSi konkut
ttriflrijl se polagoma tblHu]eta na nemalo ogor* čenost Francije. V to je bila Anglija prisiljena vsled nadprodukclje tvoje industrije in radi nat raščajoče brezposelnosti Celo gromovnik Lloyd George je po svojem porazu pokazal Nemčiji prijaznejše lice. — Pri novih volitvah v angleiki parlament Je bil Lloyd George ponovno Izvoljen, kar kaže, da ima še vedno močno zaslombo med politikujočo angleško javnostjo.
Krizam evropskih vlad se je zadnje dni prit družila tudi kriza v portugalskem kabinetu. To pot se Je ttvar Iztekla brez revolucije.
CeSkoslovaSkl minister zunanjih poslov dr. BeneS je imel v parlamentu znamenit govor, V katerem je govoril o nadaljnlh potih češkoslot vaške politike, zlasti pa o odnošajih napram Ju* goslaviji tn Avstriji — Glede čeSkoslovaike int dustrije je pa omenjal finančni minister dr. Ra* Sin, da Je treba razbremeniti industrije, kar ta tiče davščin. Za podporo brezposelnih je bilo dovoljenih 100 milijonov češkoslovaških kron.
Dne 30. t. m. se o tvori v Moskvi razorožitt vena konferenca, ki Jo je sklical Ctčerln. K njaj so povabljena vse obrobne države razen Ru* munske.
•
Sivolasemu lisjaku PaSlču se je potrečlto, da Je preprečil padec vlade, v kateri pride le do ret konstrukcije. V strankah sicer poka, vendar pa se odločitev krize Iz različnih razlogov in pod raznimi Izgovori zavlačuje. Protlč, Prlbičevlč, Radič, HBusster so trenotno porinjeni v ozadje. Prete pa izza plota, da zopet prično tvojo državi več ali manj nevarno igro.
Prva seja narodne skupščine, kt se je vršila včeraj, je bila zelo burna. Kakor po navadi so bile najprej prečitane pritožbe in prošnje, nato interpelacije, končno pa zahteva pravosodnega ministra, da se izroče nekateri poslanci sodišču. Ko je zbornica prešla na razprav o o agrarni ret formi, so zemljoradnikl v protest proti pošto* panju vlade zapustili parlament.
Isti dan se ja vršila seja finančnega odbora, ki je tudi potekla v znamenju boja. Spopadli so se z radlkolci zvezani Pribičeviči in demokrati Davidovičeve struje. Odbor je po burnem zbo* rovanju Izvolil predsednika, nato pa sejo odgo* dil kakor ponavadi Prihodnja seja se skliče pismenim potom, da se bo po možnottl zopet od godila.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
Konsumno druitvo za Slovenijo
Pelini predal il. 13. Talafoa Interurban II.
17*.
Ljubljana.
PeSInl tek. ra«. II. 10 S33. BrioJ. nasl. ,Kodas* Ljubljana.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da je s 1, novembrom 1922
zvišal obresti in sicer
za navadne hranilne vloge na . . 6% za vloge proti Četrtletni odpovedi na za vloge proti polletni odpoyedi na 7%
Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge!
II Vlagajte vse svole prihranke v lastno Hranilnico II