To je bila akcija!
V partizanih sem bil že od februarja. Stopil sem v 2. štajerski bataljon na Pugledu. Doživel sem uslanovitev II. gnipe odredov in se z njo udeležil dveh zanimivih in zelo pomenibnih zma-govitih bitk: z Nemci na Jančah — Tujem grmu od 20. do 23. maja 1942 in na Muljavi z italijansko okupadjsko vojsko v prvih dneh junija istega leta. V teh bitkah sem bil že komandir čete v III. bataljonu II. grupe odredov.
Tudi v ekonomsko preskr-bovalni akciji v Višnji gori takoj po bitki na Jančah sem s svojo četo odigral pomembno vlogo. Takrat smo v Višnjo goro privedli okoli 400 obča-nov, ki so s koli za nošenje vreč odnesli — brez enega samega strela — iz italijan-skega intendantskega skla-dišča okoli 20 ton moke, nekaj olja, masti, sira in druge hrane. To je bila akcija ! Pri-pravljena in izvedena je bila skupaj z narodnoosvobodil-nimi odboroma Višnja gora in Stična. Oni so preskrbeli 400 mobilizirancev — pripadni-kov narodne zaščite, vodnike, zaprežno živino in vozove. Vsa dolina od Višnje gore, Stične in Muljave je bila na nogah. Že vzgodnjih urah na-slednjega dne pa je bil v dolgi neprekinjeni koloni voz ves plen prepeljan na varno v Znojile in dalje na osvobo-jeno ozemlje v Suho kraji-no...
Preživel sem dve težki ofenzivi. Leta 1943 sem bil v nemški ofenzivi dvakrat ra-
»V komunistično partijo sem bil sprejet 1. maja pred devetintride-setimi leti, ko setn bil pred tem nekaj mesecev kandidal za spre-jem v KPJ.«
njen, vendar sem z bataljo-nom pri Mačkovcu, na Mo-krcu in Krimu dosegel prav
lepe uspehe in pravzaprav v brigadi obdržal borbeno jedro bodoče brigade Frana Levstika.
Pot me je zanesla celo na Hrvaško v Otočac, kamor sem pred kapitulacijo Italijez delom svoje enote spremljal Franca Leskoška-Luko, nazaj pa v dneh kapitulacije Italije še Edvarda Kardelja-Krišto-fa, Vlada Zečeviča, Dedijera, Lampreta in druge. Med potjo smo v Dubravi na Hrva-škem ob progi razorožili močno italijansko fašistično posadko, ki v strahu pred obračunom ni hotela položiti orožja pred borci Karlov-škega odreda...
Po vojni sem se odločil za voja-ški poklic in ga vestno opravljal vse do 1. 1972, ko sem se"upoko-jil. A vojaška žilica mi m dala miru pa tudi partijska morala mi ni dovolila, da bi miroval. Zato sem sprva delal v sekretariatu za Ijudsko obrambo kot pomočnik sekretarja, nato pa sem se oprijel pedagoškega in znanstvenega dela in še danes poučujem za-snove in sistem SLO na fakulteti za politične vede, sociologijo, no-vinarstvo in obramboslovje.
Danes opravljam vrsto funkcij v KS, občini in druž-benopolitičnih organizacijah, zlasti v ZZB občine in mesta.
Moja življenjska pot je bila polna doživetij in to, kar mi je dala in omogočila KP oz. ZK, moram izkoristiti in delovati do kraja. Tako sem naučen.
FRANC SOTLAR