IzhaJ* rsak petek z datum osa prihodnjega dneva. D«pl>i naj se tnmkujejo In pe-sajjjo uredništvu Itet* »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani «sta napišejo, druga stran naj bo prazna. r Rokopisi se ne vračajo. »•Pisom le treba za odgovor pritožiti poštno znaauco. Glasilo koroških Slooenceo Velja z« celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravniitvo lista „Mlr" ▼ Oelovron, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserite se plačuje po 20 via od gamead-vnste vsakokrat Leto XXXIII. Celovec, 2. maja 1914. St. 17. Možje in mladeniči! V nedeljo dne 17. majnika 1.1. vsi no tabor u sredin Podjune. Nobeno društvo naj tedaj ne zboruje. Noben zaveden mož, noben zaveden mladenič ne sme manjkati. Več prihodnjič. Odgovor Vsenemcem. Po programatičnih izvajanjih gospoda dr. Brejca na protestnem shodu v Veli--^odgovarjal msgr. V. Podgorc 'ot domačin iz okolice Velikovca na posam-vasi* *tVe vsenem®kih govornikov v Sinči- . »pr?d 1300 leti so prišli na Koroško 1 enci ln stopili v stik z Nemci. Na mesto enskega plemstva je kmalu stopil Ne- y. •c’iy gostih in gradovih se je naselil nem-sKi oprtnik. Ljudstvo se je pustilo pri miru. aKor danes kmet hlapca* potreboval je grajscak kmeta, neprestane vojske in kužne bolezni so poskrbele, da ni bilo nikoli Prevec ljudi. Naroda se ni zatiralo, živel je, kakor je živel nemški kmet, in slovenski svobodni kmet je v slovenskem jeziku ume-sčeval vojvode, ves svet to ve, le dr. Lemiž ne, ki je v Sinčivasi dejal, da Kranjci potvarjajo zgodovino. Narodni boj je nastal v novejši dobi. Ne med slovenskim in nemškim kmetom, ne med slovenskim in nemškim obrtnikom. Narodni boj je pričela druga vrsta ljudi, katerim ni mar za skrb in trpljenje pridelujočega ljudstva, vrsta ljudi, ki ne producira nič : to je naše u r a d n i š t v o, o kate-rem je dejal in pisal dr. Steinwender, da jih Prevee> da jih izmed sto lah-ko 40 odskmmo. Toliko je uradnikov pre- šoHh°900 nnn Pr - S,tudira na' naših srednjih šolah 200 000 dijakov. Nikdo ne ve, kaj pore i s tem inteligentnim proletari j atom! to pa ne velja za nas koroške 1 o v e n c e ; mi nimamo ne svojih zdravnikov, ne svojih sodnikov, ne svojih političnih uradnikov, ne svojih učiteljev. Zdi se mi, da je brezobzirni narodni boj le kruhobor-s,tva..I\a1sega nradništva. Tudi v Sr^°blSO med nami Nemci: nemški zdravniki,_ sodniki, okrajni glavarji in drugi uradniki. Ali ti Slovenca niso sovraži-h; prizadevali so se govoriti z ljudstvom, kakor pac je bilo mogoče. Zato jih je ljudstvo vpoštevalo in je potrpelo. Imeli smo tudi uradnike Slovence, katerih nikdo ni preganjal. Zdaj pa je drugače: zdaj se izganja Slovenca domačina in med nas prihaja tujec, ki nas zaničuje! Ljudstvo se tujca boji in mu ne zaupa. Nekje je zdravnik, o katerem pravijo ljudje: »Bojimo se ga, ta nas zastrupi, če ga v bolezni pokličemo.« In ko sem dotičniku dokazoval, da na to niti misliti ne sme, mi je odgovoril: »Saj je zastrupil tega in tega. Ko je zbolel, dobil je zdravila in po njem je biio!« Ali ni to vnebovpijoč položaj, če ljudstvo misli, da ga zastrupljajo! Naše ljudstvo trepeče pred sodniki. Katoliško slovensko ljudstvo misli, da pri teh sodnikih ne najde pravice. Kak-sen položaj ! In ne samo Slovenec, tudi krščanski Nemci mislijo, da izgube na Koroškem vsako pravdo, ki le malo diši po Politiki. Poznal sem okrajnega glavarja, ki se je nekoč izrazil, da takoj po pogledu po- zna liberalca Nemca in klerikalca Slovenca: »Liberalec mu odkrito pogleda v oči, Slovencu pa se takoj vidi hinavščina«. Da, Slovenec trepeče pred uradnikom, Nemec in liberalec pa vesta, da jima je prijatelj! Take razmere so neznosne. Kirschner je sicer dejal v Sinčivasi, da se na naših razmerah ne sme nič predrugačiti, sicer se Slovenec gospodarsko uniči. Bile so pa že druge razmere: Naši očetje niso znali nemški nič, pa so bili premožni. Niso znali nemški, pa so več pridelovali, kakor se pridela dandanes, in so vse lahko prodajali. Za gospodarski napredek nam je treba dela, razumnega dela. In kar se bo pridelalo, se bo prodajalo. Kje na Koroškem se grše ponemčuje, kakor v Velikovcu? Samo nemške ljudske šole in vrhutega še meščanska šola, okrog mesta pa cepajo mladi posestniki drug za drugim, morebiti nikjer tako, kakor tu. Nismo nikdar proti nemšči. ni. Šolska doba je dolga dovolj, da se otroci lahko uče tudi nemščine. Ali proti tistemu blaznemu sistemu smo, vsled katerega pridejo otroci iz šole, pa ne znajo pisali nobenega pisma, nimajo veselja do nobene knjige, duševno propadajo in gospodarsko se uničujejo. Ne poznamo potrebe nemškega posredovalnega jezika, kakor ga zahteva Lučovnik. Nemški jezik potrebujemo, ko pridemo iz doma, kakor potrebujemo železnice, ko gremo na daljšo pot. Raditela pa ne bomo razbili doma vozov, ki se jih vsak dan potrebuje bolj, kakor železnice. Tako smo rabili in bomo rabili doma slovenščino. Zdravnik in sodnik in duhovnik pa naj razumejo ljudstvo, med katerim delajo. Zdravnikov, sodnikov in uradnikov, ki nas sovražijo, pa ne trpimo več! Tisoč let biva tu okrog mesta Slovenec in je slišal slovenski evangelij. V tem mestu zdaj zasmrdi Nemcem zato evangelij, ko se bere slovenski in se ga odstrani, da se ne žali ušes učiteljev. Narodnega sovraštva ni pri nas, marveč na strani nemškega nradništva, in temu sovraštvu hočemo narediti konec! Lučovnik je pravil v Sinčivasi, da se uprava podražuje z zahtevo po slovenskem uradovanju. Nemcu smrdi slovenščina, zahteva k vsaki vlogi prevod. Kdo pa upravo podražuje, mi ali oni, ki živi od Slovencev, pa se ni maral učiti njihovega jezika? In če ta jezik zna, ga ne sme, ali ne mara rabiti. Slovence se pošilja iz dežele, pa daje nemškim učiteljiščnikom in dijakom štipendije, da se uče nekaj slovenščine. Kdo pa podražuje potem upravo? Dajte stran 40 odstotkov uradnikov, ki jih je preveč, dajte nam naše Slovence, pa si bomo prihranili mnogo denarja. Mi ne podražujemo uprave, podražuje jo Nemec s svojo nadutostjo in svojim zaničevanjem druge narodnosti. Lučovnik je Slovencem očital simpatije d.° Srbov. On mora to vedeti. V njegovi občini je zbralo neko dekle ob času vojske za ranjence menda tri krone 20 vin. Pričelo se je proti nji postopanje po orožnikih in okr. glavarstvu v Celovcu, kakor da je izdala Avstrijo. To so naše simpatije s Srbi. Gospod predgovornik je že označil naše stališče, kateremu pridam le še: Slovenci smo na višji kulturni stopnji od Srbov in nikoli še noben narod ni želel priti pod nižjo kul- turo. Slovenci in Hrvati smo katoličani in nobenemu ne pride na misel, želeti si priti v oblast pravoslavja. Ali Srbija je na Balkanu in bo igrala svojo vlogo. Bila je doba, ko so Slovani na Balkanu klicali po Avstriji, želeli so, da jih pride Avstrija osvobodit. Avstrija je imela tam doli vse simpatije, ali Nemci so simpatizirali s Turki in sovražili Slovane ter jih zaničevali. In vse se je obrnilo; Slovani na Balkanu so si priborili samostojnost. A premajhni so, da bi mogli biti popolnoma samostojni; prihajajo pod vpliv Rusije. Ali Nemci ne razumejo, kam nas je privedla njihova neumnost? Tam spodaj Rusija in državice na Balkanu; na jugozapadu pa Italija! V Inomostu so nemški dijaki razbili Lahom visoko šolo. Nikdo jih za to ni primerno kaznoval. Vlada hoče dati drugo visoko šolo Lahom na Dunaju. Nemci pa pravijo: »Ne pustimo, ker je Dunaj nemško mesto!« Kaj čuda, če Lahi poročajo: »Ako v Avstriji za nas ni prostora, pojdimo k laškemu kraljestvu!« Ali mi delamo to neumnost? Dela jo blazni nemški narodni fanatizem, ki tako razbija našo Avstrijo. In ne samo to. Druge države poznajo naše razmere. Vedo, da se tu raznim narodom ne daje ljudskih šol. Na Štajerskem je 400 tisoč Slovencev, pa jim ne dajo nobene meščanske šole. In v Celju so se vršili krvavi boji za par slovenskih gimnazijskih razredov. V Avstriji nimajo narodi svojih sodnikov, ne svojih zdravnikov, ne uradnikov. Ali ni razumevno, da misli Rusija: Avstrija mora razpasti. Ali ne mislijo nekaj sličnega tudi naši nemški in laški zavezniki? Da, iz tega izvira grozna vojna nevarnost, katera preti vsej Evropi. Stotine milijonov moramo izdajati za vojne ladje, za trdnjave, za nove topove, ki bi jih morebiti ne bilo treba, ko bi ne bilo nemške narodne nestrpnosti. Država mora lej nestrpnosti napraviti konec. Da Metnic prihaja k nam, je prava koroška specialiteta. Župan celovške občine je, katera ne daje službe nobenemu Slovencu. Na kolodvoru je dal zapreti slovenskega župana, ki je hotel vozni listek v Pliberk. In ta gospod je zastopnik četrte kurije za slovenski del Koroške. Ali se nam ne smeje ves svet. In ta gospod govori o narodnem miru. Seveda ima on mir s tistimi, ki gredo kakor slab pes za vsakomur, kateri jim ponudi kos kruha. Stari testament že je imel svoje odpadnike, ki so se bili izneverili veri in narodnosti. Primerjalo se je tedaj odpadnike ženskam, ki za denar prodajo svoje poštenje in svojo čast, svojo dušo in svojo vest. Huda je ta beseda, ali tega greha dolžimo nemškutarje: za nekaj dobička so prodali vero in narodnost, čast in vest. S temi Metnicevimi ljudmi mi nimamo nič opravka. V usodepolnem času živimo. Rusija koplje ob naših mejah že svoje okope, zida svoje trdnjave, zbira sto in stotisoče vojakov. Nikdo bi se ne upal napadati Avstrije, če bi bili njeni narodi složni. Nemci naj pomislijo, da se svet ne bo obračal po njih, marveč oni se bodo obrnili po drugem svetu. In Avstrija naj spozna, da ima v svojih mejah mnogo narodov, kakor mati mnogo otrok, kar ji je naj v čast, ne v pogin. Naj se spomni, da je za vse te narode dolžna skrbeti in jih ljubiti in da je morebiti zadnji čas, da napravi v tej družini postavni red in mir. Po raufanjii in pijančevanju — glavobol. Sram jih je! Pa ne vseh. Kdaj pa se je baraba še sramoval svojih barabsjtih dejanj? Pa take, ki se štejejo k »te boljšim«, je sram. Pa jih je tudi lahko sram v dno duše, če še sploh imajo kaj vere v dušo. Dvomimo! Saj le tisti, ki ne veruje več v dušo, se obnaša kakor neumna zver, ki nima duše. Samega sramu so kar hitro umolknili v svojih sicer tako gostobesednih časnikih. Prej ko se ta nemškonacionalni škandal v Sinčivasi pozabi, tem boljše je za nasprotnike. Toda takega kulturnega škandala ni mogoče tako hitro pozabiti. Zapomnite si to, gospodje Lemiš, Metnitz in tovariši! Lemiš je govoril v Sinčivasi o kulturi koroških Nemcev, toda že na shodu se je pokazala ta kultura v vsej svoji nagoti. Take barabovske kulture nas Bog varuj ! Ne za sto procentov, za 500 procentov višjo kulturo, nego so jo pokazali v Sinčivasi Nemci, imamo koroški Slovenci. »Gospodje« Metnitz, Lemiš, Lučovnik, Mihor, Kiršner, Linhart, Wieser, nemškonacionalni »Volksbild-nerji« in drugi, ki ste predstavljali v Sinčivasi cvet nemške kulture, 'pojdite se kulture učit v naše hleve! Tam boste našli več slovenske kulture, kakor smo jo videli mi pri vaših ljudeh v Sinčivasi. Lemiš, za božjo voljo vas prosimo, prizanesite nam vendar z raufovsko in alkoholno kulturo! Strašna škoda, da niste prišli na slovenski shod v Velikovec. Tam bi bili videli, kaj je kultura. In pred kulturo naših kmetov in delavcev bi se bili odkrili! Kaj pravijo časopisi? Vsa slovenska javnost se je zgražala nad to lažikulturo. »Slovenec«, »Slovenski Narod«, »Straža« so imeli daljše članke, v krajših besedah pa se je bavilo s »Karntner-tagom« vse slovensko časopisje. Celo graški »Arbeitenville«, glasilo štajerskih in koroških nemških socijaldemokratov je izborno osmešil in postavil na laž ta »Karntnertag«, na katerem so bili v imenu slovenskih kmetov najštevilnejše zastopani »pavri dz Celovca«. »Arbeiterwille« se čudi, da je v Celovcu naenkrat toliko kmetov, ki sedijo po raznih kanclijah in trgovinah, a Slovencev, koliko jih je v Celovcu! Ob ljudskem štetju so jih z lučjo podnevi iskali, v Sinčivasi pa je bilo kar na stotine »slovenskih paurov iz Celovca«. Še celovški župan Metnitz in vitez Bu r g e r, predsednik nemškega »Volksrata«, sta špilala »slovenskega paura iz Celovca« ! Najlepši Članek o sinčevaškem »švin-dlu« je pa objavila na uvodnem mestu vele-ugledna »Union« v Pragi, glasilo, ki ima dostop v najvišje in najimenitnejše kroge, ko-jega glas sega celo do cesarskega dvora. Tudi »Karntner Tagblatt« je objavil dva dopisa, ki sta bila pa oba poslana listu očivid-no iz — uredništva samega. Prvi »dopis« je bil pošten, drugi pa niti resnicoljuben, niti pravičen, niti krščanskosocialen, ampak je govoril iz njega hlapčevski strah pred nem-školiberalnimi »Freie Stimmen«. S tako stranko, katere glasilo se sicer imenuje katoliško, ki pa se v narodnem vprašanju ne upa na dan s katoliškimi načeli, katoliški Slovenci pač ne moremo hoditi roko v roki. .le sicer žalostno to, pa mi nismo krivi! Naj se zato »Karntner Tagblatt« ne pritožuje, če bo naše glasilo v bodoče zavzelo nasproti krščanskim socialcem njihovemu glasilu primerno stališče. Odposlanci in zastopniki vlade. Vlada je poslala na »Karntnertag« v Sinčovas sledeče gospode: 1. policijskega koncipista dr. Junovicza. Ta je lastnoročno in neusmiljeno, s trdo pestjo suval naše ljudi. 2 Kot vladnega komisarja dr. Erkerja iz Velikovca, ki se je napram dr. Bruggerju izrazil, da bo pomagal »die Windischen nie-derhalten«. 3. Ritmojstra Hàuslerja, ki kot član »šlarafije« zastopa nemškonacionalne »težnje«. 4. Nebroj nemških žandarmov, ki še besedice niso znali slovenski! Vzdržujemo se vsake, sicer povsod dovoljene kritike, ki je ljubljansko c. kr. policijsko ravnateljstvo samo v našem listu ne vidi rado, ampak smo pribili le suha, s pričami dokazana dejstva. Kupljeni za »Karnineziag«. Da kupuje »Schulverein« slovenske otroke za svoje šole, da kupuje »Sudmarka« nemškutarske obrtnike in zadolžene slov. kmete s svojimi Judeževimi groši, je vsakomur znano in odveč bi bilo, o tem še veliko besedičiti. Znani so nam tudi golaži in pivo, ki se daje v »krščanski ljubezni« lačnim in žejnim nemškutarjem, da volijo potem «fort-šritlih«. — Izvedeli pa smo, da so kupovali verne »deutschfreundlich« duše tudi za »Karntnertag« v Sinčivasi. Kočijaž Eber-w e i n v Pliberku, ki kaj rad služi tudi slovenske krajcarje, je dajal vsakemu, kije hotelnashodv Sinčovas, po 3 K. Helldorffov lovec in posestnik v Sv. Neži, Feinik je prinesel Mikla-vovemu Jozeju v Št. Petru 13 K za vožnjo tistim, ki se hočejo udeležiti »Karntnertag a« v Sinčivasi. Dve kroni pa je dobil Jo-zej za svojo agitacijo še posebej, da si na svojih težavnih potih poživi svoje žganja žejno grlo. — Kdo je le dajal ta denar? Učitelji. Med »slovenskimi pauri« so se s kričanjem odlikovali zlasti nemškutarski učitelji. Posebno glasno sta tulila in hujskala nadučitelj Marinič iz Št. Janža v Rožu, ki doma lenobo pase, namesto da bi poučeval šolsko mladino, in učitelj S a m e s iz Žitarevasi. Krona vseh je bil pa seveda že omenjeni Hornbogner. V urejenih deželah bi bili učitelji za tako hujskarijo disciplinirani, pri nas na Koroškem pa bodo zato še pohvaljeni. Izkazali so se tudi nadučitelj Privasnik iz Spodnjega Dravberga, D e r b u h iz Šmarjete pri Pliberku, nadučitelj Eberl iz Velikovca in njegov sin rodom Kranjc, učitelji Strucker in Schiestl, Pibater, F a 1 k n e r, Wie-ge-le, ki sicer komaj hodi, a strast ga je pripeljala celo v Sinčovas. »Pauri« iz kanelij. C. kr. sodnik dr. Jožef P o e t s c h iz Velikovca, ki je pri seji rediteljev dajal potrebna navodila, dr. R a u t e r, davčni referent v Velikovcu, Bernhard, postajenacelnik v Spodnjem Dravbergu. Ta je hotel s pestjo suniti v rebra g. Čar fa, pa se je zmotil in je zadel strastnega nemčurja in mešetarja Mo-raka iz Vovber; nadalje S a m m e r, ofici-jant na sodišču, zdravnik dr. Hòferer, M u r o 1 c , uradnik pri c. kr. okrajnem glavarstvu, zasebni uradnik Anton H a i d , advokat dr. Viktor P r a u d i t s c h , kojega oče je bil mesar v Ormožu na Štajerskem, nemško niti znal ni dobro, govoril je pa najraje slovensko; Adolf Rainer, notarski kandidati pri Rabiču v Velikovcu', Štefan Uranschek, oficiant pri c. kr. sodišču, Ringi Julij, tajnik velikovške mestne hranilnice, ki se je iz polnega grla drl, občinska tajnika v Velikovcu K n ò t n e r in Grahi. Sudmarkovci. Lepo število tulečih zverin v človeški podobi se je rekrutiralo iz vrst trgovcev in obrtnikov, ki so odvisni od miloščine Slid-marke, fijakarjev in gostilničarjev. Nekaj jih omenjamo v dopisih. Izkazali so se zlasti: Fijakarji Eberwein iz Pliberka, Seibitz ml., Jurij Form, Mazak, vsi iz Velikovca, farbar in župan velikovški Pinteritsch ter njegov sin, visokošolec, ki je junaško brcal z nogami, Ernst Leitgeb, trgovski vodja pri Gindlu, in Herzog, trgovski pomočnik pri Gindlu, sinovi mlinarja Majdiča (kranjska žlahta), sin trgovca Čebula iz Velikovca, Na-geletov sin, velikovška kovača Adolf Po-gatschnik in Peter Vaupetič; zlasti se je izkazal trgovec Kanduth, ki sicer zalaga »Narodno šolo« v Velikovcu, njegov pomočnik Bauer, Franc Vank, trgovski pomočnik pri Kultererju, brivec Severin Wernig in njegov pomočnik Karel Rosenzopf, Franc Pitter-mann, vodja Kobererjeve drogerijske fili-jalke v Velikovcu, Pibater Adolf, urarski pomočnik pri Huberju, Ferd. Huber, krojaški mojster, Franc Pawlik, steklar, Kaiser, trgovski pomočnik pri Štrausu, Medved Lojze, klobučar, Andrej Glantschnik, mesar in gostilničar, Jožef Wiegele, dimnikar, Kaspurc Franc, krojaški pomočnik pri Kramerju, sedlarski mojster Janez Benke, mesar Kru- schitz, sladčičar Ferd. Spendal, trgovec s papirjem Karl Magnet, ki je pomagal Slovence ven metati, sin s Kranjskega privan-dranega krojaškega mojstra Vaupetiča, ki stanuje menda v cerkveni hiši, klobučar C. Burger, krojač Smertnik, čevljarski mojster A. Medved, gostilničar Loigge, mizarski mojster Kosamurnik, najemnik Oberhammerje-ve gostilne, trgovec Taurer v Dobrlivasi, ki je tudi dostojno zagovarjal mater Germanij o, čevljarski mojster Kuchling in Škorjanc, sedlarski mojster Kramer, tiskarnar Zmuegg, pravi rogovilež, nočni čuvaj Sommer, ki je pri Leitgebu pri belem dnevu stražil svoje pijance, kotlar Kummer, ki sicer rad ponuja svoj »Schlauch-Apparat« požarnim hrambam na Kranjskem, knjigovez Hofer, vsi sami predstavitelji pristnih velikovških pragermanov, katerih imena že kažejo, da njihovi očetje niso ležali na medvedovih kožah in pijančevali po stari germanski navadi. Dohrovoljež je vsekakor c. k r. c e s t a r H e i d b a u e r, ki je ploskal, ko so Slovence »na rokah« nosili iz dvorane. Videli smo tudi gozdarja S t u c k a, nadgoz-darja Rutterjaiz Podgore pri Borovljah, ki je pretepal nekega slovenskega fanta, gozdar Kopitsch v Ljubelju, ki je pripeljal seboj tudi gostilničarja Albina Čavko, »Deutschpetra«. Trije suroveži. Kako posurovi sin slovenske matere, če sprejme nemško »kulturo«, so dokazali pretepači znani Korak iz Rude, Zagozda, p. d. Kigler v Sinčivasi, načelnik požarne hrambe, ki je celo domačega g. kaplana osuval, in novi sodarski mojster iz Dobrle-vasi, privandranec iz Zgor. Štajerskega. Najodličnejši raufovci. Po svoji surovosti in s kričanjem so se najbolj odlikovali Velikovčani. Fijakar Ma-rak (sicer »kranjski Messerstecher«, kakor je imenoval Lemiš Kranjce), predsednik veteranskega društva in kateri p o -so j uje mestu ob cesarski slavnosti cesarskozastavo, je kričal in psoval Slovence na nesramen način. Fijakar Se i b i t z mlajši, ki kaj rad služislo-v en ske kraj carj e, je kričal in pomagal suvati tiste, ki so jih vlačili ven, seveda Slovence, ki so se upali črhniti kako besedico. Gosp. župnika Poljanca je vlekel ven spaščičar Spendal; iz Velikovca, (ki je sam kranjskega pokoljenja!), kateremu je asistiral dr. B r u g g e r iz Celovca. Sploh se je ta gospod posebno odlikoval s svojim surovim obnašanjem. — Ker so se vendarle bali žendarmerije, se Nemci niso upali očitno tepsti naših ljudi — tembolj pa so jih suvali z nogami. — Junaki! Zlobni Linhart. Ko je »Štajerčev« urednik Linhart špo-gal svoje govorance in neštetokrat rabil besedo »Hetzpfaffen«., je vselej pogledal na Almerja, ki je gledal pri oknu noter, češ, da »Hetzpfaffe« velja tudi njemu. Nekam čudno je g. Almer pomežikaval. — Mogoče sta se potem pri »Biertischu« spoznala in se celo v svoji nibelunski zvestobi pobratila. Učitelj, ki zasluži medaljo. Znan velikovški razgrajač učitelj Hornbogner je strgal nekemu našincu suknjo, za kar bo spet romal na sodnijo. Ker se to člo-veče noče izpametovati in ne pozna nobenih ozirov, tudi mi ne molčimo več in ne poznamo ozirov. Molčali smo, ko je pred dvema letoma o priliki slavnosti v Št. Rupertu naščuval svoje šoloobvezne otroke, da so nahrulili mirne Slovence z izzivajočimi heil-klici, se klatili okolu slovenske šole in s svojim obnašanjem dajali slab zgled drugim otrokom, ki imajo boljše očete. Tudi v Sinčovas jih je pripeljal, bržkone z enakim namenom. Naj se možakar rajši briga, da dobi svoja drva za netivo na drug način, nego da si je »izposodi« brez vednosti gospodarja na tujem ozemlju. Več danes še ne povemo, a če bomo v to prisiljeni, potem se bo zanimala za stvar tudi žendarmerija. — In ta človek je igral pri bauernbundovskem shodu v Sinčivasi kot reditelj glavno ulogo. Zmerjal je naše ljudi s psovkami, jih suval in pomagal, kakor kaže gori omenjeni slučaj, kot pravcati »Hausknecht« vlačiti jih ven na prosto. Tudi njegov tovariš ni bil nič boljši. — Kako se bo pral na sodniji, Ili bomo še poročali. (Prosimo za obvestilo, kdo ga bo sodil. Morga g. Poetsch, ki je bil tudi pri »'paurih« v Sinčivasi. Op. ured.) Otroke so privlekli. Enega slovenskega vajenca iz Velikovca so tudi vrgli ven. Neki navzoči učitelj se je izrazil, da radi tega, ker zahaja še v nadaljevalno šolo. Videli pa smo naokrog vse polno šolarjev in izvedeli, da pohajajo šole v Velikovcu. Torej še otročad so alarmirali! Kulturonosec Pinteritscb. Velikovški župan Pinteritsch je nahrulil na shodu navzočega slovenskega župana Krajgerja iz Globasnice, ker je le-ta delal medklice, z »Maul halten, Windischer!« na kav mu je dal g. Krajger primeren odgovor. Od Pinteritscha, ki se je izrazil »a 11 e W i n-dischen un d Pfaffen muh man totschlagen!« (gosp. državni pravdnik, kaj porečete na to?) in ki si za občinsko hišo 9 priliki cesarske slavnosti — izposoju-.1 e cesarsko zastavo od velikovškega fija-karja, nismo pričakovali boljšega. Pač nemška kultura! »Višjim gospodom« čestitamo na prijateljstvu takega kulturonosca, ki bi mu med Culukafri zaman iskali para. ★ ★ ★ S »Karntnertagom« smemo biti zadovoljni. Kar bi ne dosegli po 10 shodih, da spozna naše dobro ljudstvo vso krutost nem-®kutarije, to smo dosegli z našo udeležbo. Nihče, ki je bil zraven, ne bo pozabil tega shoda, a tudi ne bo pozabil, kako se z nami Postopa in da niti piškavega oreha ni vredna trditev, da hočejo nemški nacionalci živeti s Slovenci v miru in ljubezni. Politične vesti. Dr. Šušteršič o Koroški, V nedeljo, dne 26. aprila, se je vršil v jubljani občni zbor »Kmečke zveze« za jubijansko okolico. Na shodu je govoril deželni glavar kranjski tudi o razmerah na Koroškem. Med drugim je rekel: »Mi koroške brate zagotavljamo, da ne spremljamo samo njihovih bojev z odkritimi bratskimi čustvi, ampak da smo pripravljeni jim tudi vsikdar pomagati z dejanjem! Koroški Nemci se silno hudujejo, kaj se mi Kranjci vtikamo v koroške zadeve. Mi imamo ravno toliko pravice zanimati se za koroške Slovence kakor imajo izvenkranjski Nemci pravico zanimati se za kranjske Nemce. Mi tvorimo s koroškimi Slovenci en sam solidaren narod, tedaj opravičeno rečemo: Če gre za koroške Slovence, gre za našo stvar ! Mi se ne moremo zapreti sami zase, in ves nemški nacionalizem ne bo mogel med nami in Korošci zgraditi kitajskega zidu! Kjer gre za eksistenčne predpogoje naroda, tani so narodi soiidarni, tam se ne gre več fn + °? ne meje- 110 zahtevajo Nemci zase, i mi zase zahtevamo!« To so prav lepe besede, toda žal so ostale le v Ljubljani, ker komunike, ki je krožil o dr. Šuster-sicevem govoru v nemških listih, je zamolčal ta pasus glede koroških Slovencev. In a ondar je moral biti komunike sestavljen' od kakega Slovenca v Ljubljani! Delegacije. Delegacije so se sestale dne 28. aprila v ,u, mpešti. Kakor je pokazala že prva seja, ( elegacije ne bodo potekle tako mirno, ka-kor S! zeh vlada. Socialno demokratični delegat dr. Ellenbogen je predlagal, da naj delegacije tako dolgo ustavijo svoje delovanje, dokler ne bo zopet redno deloval avstrijski državni zbor. Starostni predsednik baron Fuchs ni hotel dati predloga na glasovanje, vsled česar je nastal hrup. Za predsednika delegacij je bil nato izvoljen član gosposke zbornice grof Sylva-Tarouca, za njegovega namestnika poljski poslanec dr. Leo. V posamezne odseke so bili izvoljeni sledeči jugoslovanski delegatje: v zunanji dr. Korošec in dr. Šušteršič, v vojni dr- Korošec in dr. Šušteršič, v bosenski dr. Korošec in dr. Laginja, v finančni dr. Ko-rošec, v peticijski dr. Laginja. Sšgctapferd- lililUDinieEiMf® mm slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod. Diie¥iie novice in dopisi. Cesarjeva bolezen. Uradne vesti o cesarjevem zdravju so skoro vsak dan enake in poročajo, da je cesar ponoči hudo kašljal, sicer pa da je spal. Tek, moči in splošno počutje pa da so popolnoma zadovoljivi. Neko-koliko drugače pa se je o cesarjevi bolezni poročalo dne 28. aprila iz neposredne cesarjeve okolice, in sicer da zdravljenje cesarjevo ne napreduje tako razveseljivo, kakor želi cesarjeva okolica in kakor bi bilo pričakovati po ugodnem zdravstvenem stanju, ki se je pojavilo v nedeljo in je potrajalo tudi še preko ponedeljka. Omehčavanje katarja se je zopet zaustavilo in zato cesar potekle noči ni prebil tako dobro, kakor v nedeljo. Zdravniki smatrajo, da se je omehčavanje katarja zaustavilo le prehodno in da okrevanje cesarjevo, četudi le počasi, vendarle napreduje. čestitke vojaščine ekscelenci Njegova- nu. V torek, dne 28. aprila, ob 11. uri dopoldne so čestitali ekscelenci g. feldmaršal-lajtnantu Viktor Njegovanu povodom njegovega imenovanja za poveljnika 35. inf. divizije v Kološu in njegove povišbe namestnik vojaškega postajnega poveljništva polkovnik baron pl. Stillfried, polkovni poveljnik, štabni častniki, poveljnik deželne žendarmerije, vojaški kurat preč. gospod msgr. Rafko Kozak, vojaški uradniki garnizije ter so izrazili svoje obžalovanje, da zapusti ekscelenca garnizijo, kjer je bival tri leta. Ekscelenca je bil priljubljen pri vojakih in civilnem občinstvu; zavoljo njegove pravicoljubnosti ga je spoštovalo zlasti slovensko občinstvo. Ekscelenca je hrvatski rojak. — Novoimenovani poveljnik 12. infant. brigade in poveljnik vojaške postaje polkovnik - brigadir E. K r a t z e r je došel v Celovec dne 28. aprila. Popravek, V zadnji številki se vrinila v poročilu o protestnem shodu v Velikovcu pomota. Na shodu ni bilo okrog 300 ljudi, kakor smo v prvem poročilu pomotoma brali, ampak jih je bilo, kakor nam poroča naš dopisnik, približno 400. To pomoto popravljamo zato, da se vidi, koliko so vredna poročila v »Freie Stimmen«, ki so poročale, da je bilo na našem shodu samo 150 ljudi. Od druge strani smo prejeli sledeče poročilo: Prav pošteno je potegnil »Štimce« velikovški poročevalec o protestnem shodu, ki poroča v 54. številki z dne 25. t. m., da je na shodu govoril 150 udeležencem gospod župnik Dobrovc iz Črne! Kje in kdaj se je ta protestni shod vršil, nam ni znano. Na n a-š e m shodu sta navdušeno govorila gospoda dr. B r e j c in msgr. Val. P o d g o r c, vrli rojak iz najbližje velikovške okolice. — Zdi se, da je nekdo namenoma skrpucal tisto poročilo skupaj tako, kakor je pač njemu »pasalo«, ali je resnično ali ne, to mu je deveta briga. Saj je bilo na shodu kakih 400 udeležencev. Čestitamo »Štimcam« k njihovim točnim poročevalcem ! Zagrebški nadškof umrl. Po daljši bolezni je umrl v Zagrebu tamošnji nadškof dr. Posilovič, star 81 let. Njegov naslednik je škof koadjutor dr. Ante B a u e r, ki se je udeležil tudi zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani in je tam pozdravil Slovence. Naši ljudje so pravili, da so ga prav dobro razumeli. »Sehulveremove« tomobole v Celovcu se je udeležilo mnogo nezavednih slovenskih služkinj in moških uslužbencev, ki ne poznajo namena nasprotnega društva. Schul-verein je pa tudi tako nesramen, da izrablja nevednost slovenskih ljudi v protislovenske namene. Srečke ze, tombolo so prodajali tudi pri celovškem sodišču. Lepe razmere! Za Kotarja v Rožeku je imenoval pravosodni minister Friderika barona Marti-n e z a, ki je postal v očeh nemškega Volks-rata za to mesto zmožen šele potem, ko se je udeležil hujskaškega shoda v Sinčivasi. Nato je bil hitro, skoro bi rekli, telegrafično imenovan. Jezikovnih zmožnosti sicer za ro-žeški okraj nima, pa kdo povprašuje na Koroškem po tem. Prvo je, da mora znati heca-ti proti Slovencem, drugo se že spregleda. Vojaške vesti. Imenovanja. Poveljnik 12. infanterijske brigade v Celovcu generalmajor Viktor N j e g o v a n je imenovan za poveljnika 35. infanterijske divizije in za feldmaršallajtrianta. — Pri 17. pešpolku so bili s 1. majem imenovani: za podpolkovnika major Hugon pl. Thurman, za stot- nike nadporočniki Viktor pl. Canisius, Samo Vošnjak, Oton Kiesewetter pl. Wiesonbrunn, Rudolf Lukane pl. Savenburg, prideljen generalnemu štabu; za nadporočnika poročnika Aleš Bischoff pl. Widerstein, Rudolf Schmidt; za poročnika praporščaka Ernst Durkaler in Karol Nitsch. — Polkovnik Oton Kaschatzky v Znoj mu je imenovan za poveljnika 7. pešpolka v Gradcu. Policijski pes Tis Harras iz nemškega Št. Vida je boljši, kakor vsi celovški policaji. Tako se šalijo Celovčani. Vendar pa je v ponedeljek, dne 20. aprila, odrekel, pa ne po svoji krivdi, ampak ker je bil prepozno poklican. Neznan zlikovec, ki smo mu že na sledu, je ponoči od sobote na nedeljo vrgel skozi okno hotela Trabesinger velik kamen. Poklicali so znamenitega psa izsledovalca iz Št. Vida, ki je sledil nekaj časa do Kumpfo-ve ulice, kjer mu je sledu zmanjkalo. Zato je pa takoj izsledil vlomilca, nekega kleparskega pomočnika, ki je vlomil v izložbo puškarja Kaiserja v Kolodvorski ulici v Celovcu. Prej je izsledil zločinca, ki je v Trebnju porezal 42 sadnih drevesc, da bi se maščeval nad svojim delodajalcem, nekim lesotrž-cem. Koj nato je bil poklican policaj Knap iz Št. Vida s svojim Tix Harrasom v Koče, da izsledi nekega požigalca, kar se je posrečilo psu v neverjetno hitrem času. Avtomobilska nesreča na Gosposvetskem polju na Koroškem. Teodor Dreher iz Gorice mrtev, šofer Merc težko ranjen. V četrtek, dne 23. aprila, okoli polsedme ure je pripeljal po cesti proti Gosposvetskem polju v smeri iz Štajerske avtomobil, ki je vozil s hitrostjo brzovlaka. Naenkrat je trčil avtomobil v drevo ob cesti. Sunek je bil tako silen, da je izruval voz drevo s koreninami iz zemlje in se zaletel v drugo drevo, katero je v višini voza odlomil. Nato se je avtomobil parkrat prekucnil in obležal v jarku ob cesti. Cel prizor so gledali potniki iz vlaka, ki je vozil slučajno mimo. Vlak je ustavil na progi, naložil ponesrečenca v službeni voz in ju je odpeljal v Celovec. Tam so ju prepeljali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da sta ponesrečenca Teodor Dreher iz Gorice, sin člana gosposke zbornice Antona Dreherja z Dunaja, in njegov šofer Merc. Ponesrečeni Dreher je imel težke poškodbe na glavi, šofer pa ima razbito čeljust in zlomljeni roki. Ob tričetrt na 2. zjutraj je Teodor Dreher, ne da bi se kaj zavedel, umrl. Šofer Merc je sicer težko poškodovan, vendar pa upajo zdravniki, da bo okreval. Teodor Dreher je prebival v Gorici. Star je 40 let, poročen z baronico Popp-Oberstàdten, hčerjo nekega vmtemberškega častnika; soproga prebiva v Gorici. O nesreči se pripoveduje, da jo je povzročil domač golob, ki ga je avtomobil povozil in perutnice pohabil. Golob je vzletel, pa šoferju v lice, vsled česar je šofer izpustil krmilo in zavozil v drevo. Drugi dan so se Celovčani vozili v Willersdorf na Gospasvet-skem polju ogledovat si razbiti avtomobil. Štrajk čevljarskih pomočnikov. Čevljarski pomočniki v Celovcu nameravajo začeti štrajk 9. majnika. Gozdni požar v Otmanjah. Dne 27. aprila ob poldevetih zjutraj je začelo goreti dračje in del posekanega lesa v gozdu graj-ščaka Leopolda Zweiga. Pogorišče obsega 10 oralov in leži na Šenthelenski gori na ot-manski strani. Zažgali so pastirji. Ognje-gasci so izkopali rove in tako obvarovali sosedne gozdove. Na pogorišče sta prišla deželni vladni svetnik vitez pl. Rainer in gozdarski nadkomisar Mayer. Pretep v Žrelcu. V nedeljo, dne 26. aprila, je napravilo pevsko društvo nemških železničarjev v Celovcu »Flugrad« izlet k gostilničarju Miklavcu v Tucah pri Žrelcu. Nemški junaki so brez pravega povoda, zgolj iz narodnega sovraštva, to je zgolj »iz ljubezni do slovenskih domačinov in miroljubnosti« napadli slovenske domačine — baje z noži. Dr. Lemiša opozarjamo na te »Messerstecherje«. Germanski junaki so pobili veliko kupic, razbili mize in napravili gostilničarju veliko škode. Orožniki so nemške peteline ovadili državnemu pravdni-štvu. Kaj poreče na to železniška uprava? Izlet so je vršil pod vodstvom bivšega kora-lista Alojzija Wimmerja in železniškega delavca Mitterja. Rešena samomorilka. Dne 28. aprila zvečer je skočila v takozvani Feuerbach nasproti Knochovi tovarni v Celovcu okrog 55 let stara brezposelna ženska Treza Stangl. Iz precej globoke vode sta jo potegnila neki delavec in neka ženska. Rešena ženska ju je zato grdo preklinjala in hotela zopet v vodo. Šentruperški policaj jo je zaprl. Po odgonu jo bodo poslali v Podljubelj, kamor je pristojna. Poslanec Lutschounig in celovške gospodinje. Lutschounig je rekel, na shodu v Sinčivasi med drugim tudi, da naj bi Ce-lovčani od Slovencev ne kupovali. Izmed Slovencev pa mu je nekdo zaklical: Tedaj pa poginete! In tako bi tudi bilo. Že sedaj je v Celovcu neznosna draginja, če bi pa Slovenci nič ne pripeljali in prinesli, tedaj imajo v Celovcu celo leto štiridesetdanski post. Celovčani se bodo menda Lutschou-nigu in njegovi stranki za tako delo kaj lepo zahvalili. Že zdaj stane eno jajce no 10 do 20 vin., če bi pa ne prinesle takih Slovenke, pa stane še enkrat toliko ali pa bi ga sploh ne bilo dobiti. In ravnotako je z vsemi drugimi pridelki: sadjem, zelenjavo, žitom, krmo itd. itd. Tak hecar lahko šunta. On vleče kot poslanec 20 kron na dan, letijo mu v žep krone od vseh strani in doma ima imenitno posestvo, katero mu da vsega dovolj. Ni pa tako pri drugih ljudeh, posebno tudi ne pri Celovčanih. Koliko je tu takih, ki si niti potrebnega živeža ne morejo kupiti in štediti morajo z vsakim beličem. Lutschounig zasluži, da bi ga pognale celovške gospodinje iz mesta, kadar se tam pokaže. — Omeniti moramo še tudi, da taka hujskanja vladnega komisarja dr. Erkerja prav nič ni vznemirjala. Karnten den Karatnem! To je bilo geslo kolovodij, ki so vprizorili v Sinčivasi tako-imenovani »Karntnertag«. Koroška Korošcem! Ali katerim Korošcem? Tistim, katerim je že zamrl vsak čut za pravico, kateri, podkupljeni po judeževih groših, psujejo in sramotijo lastni narod, iz katerega so izšli, in tistim, ki jih v to napeljujejo. Tistim, ki so že tako daleč, da se spozabijo že na svojem duhovniku, dušnem pastirju, ki jih hoče pripeljati na pravi pot. Tistim, ki podijo sinove lastnega naroda iz svoje domovine, domačine, iz dežele in jim ne privoščijo doma kruha. Tistim, ki jih privlečejo potom »Stidmarke« iz »rajha« in vseh vetrov skup, da odjedo zavednim in nezavednim domačinom košček kruha, ki so ga imeli na domačih tleh? Tistim Pepčkom in Nacijem, ki hočejo za druge gospodariti, sami pa še znajo ne! Tistim, ki preganjajo našo živino s planin, da se morejo tam pasti srne in divji kozli? In tistim, kateri ne spoštujejo postave narodne enakopravnosti in razsodbe najvišjega upravnega sodišča, tistim in samo tistim bi radi izročili Koroško. Oj, ljuba Koroška! Kako boš ti srečna, če te bodo imeli še nadalje tako »vzorni« Korošci; zavidali te bodo celo Albanci in Tripolitanci. — Koroški rodoljub iz boroveljske okolice. Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah pri Trstu priredi dne 7. junija t. 1. veliko slavnost v proslavo 25 letnice svojega obstanka. Z ozirom na to, da se vrši ta slavnost v večjem obsegu, se tem potom obrača do bratskih društev, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan. Prvi roj je dobil 21. aprila 1914 čebelar Gregor Posnik v Možici, čeravno je 18. sneg pobelil okolico. Iščemo boljšega vpokojenca, ki bi se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo ugodnosti. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Krojač ali čevljar, ki bi imel veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stališče. Vprašanja in ponudbe na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Zavoljo tatvine so zaprli dimnikarskega pomočnika Rudolfa Manditscha v Borovljah, ki je ukradel svojemu mojstru Gnecu 230 K. Fant je denar zapil po Celovcu in Borovljah in je imel samo še 6 K, ko je bil aretiran. Pliberk. Kdor je bil 19. t. m. v Sinčivasi, ta je spoznal naše Nemce (pravilno: nemčurje) do dobra. Imelo je namreč zborovanje nemško društvo »Bauernbund«, torej društvo kmetov. Človek bi mislil, da pripeljejo Nemci kmete na shod. Kaj še. Po obnašanju bi človek sodil, da ima pred seboj tiste jeruzalemske barabe, ki so kričale pred Pilatom: »Križaj ga, križaj ga!«, po poklicu so pa bili taki-le »kmetje«: doktorji, kleparji, slikarji, sedlarji, izvoščeki, kurjači, brivci, gostilničarji, kovači, tesarji, vrvarji, ključavničarji, čevljarji, komiji, rudarji, trgovci, največ je pa bilo takozvanih »luftinženir-jev«, le kakih 30 kmetov je bilo vmes. Ko so se pa naši kmetje in kmetski fantje prikazali, so jim s silo zabranili vstop. Torej kmetsko zborovanje so imeli zborovalci in odločevali so pa o kmetskih koristih sami »bauernfreserji«, ki poznajo kmeta samo tedaj, kadar jim prinese denar. Kako so pa na shodu divjali, ko so zagledali par črnih sukenj. Znan velikovški fijakar je kričal: »Hinaus mit den schwarzen Faiotten.« Tako so besneli, da so v svoji jezi vrgli brez vsega vzroka ven iz zborovalne dvorane č. gosp. župnika Poljanca, Sekola, katerega so z dežniki po glavi bili in s pestmi ter palicami dregali. Kar sikali in pihali so. Da, čujte! V dvorani so se pa lagali in prilizovali, da so naši najboljši — prijatelji. Hinavci! Tudi iz tega razvidite, da kmetov na tem shodu ni bilo, ker naš kmet se tako surovo in pobalinsko nikdar ne obnaša. In v to lepo družbo se je podalo tudi okoli 100 pliberških mestnih »kmetov«, in sicer med njimi ti-le: Met nit z (kajne, je že dolgo tega, odkar ste bili oficir?), Nemec, plib. župan G i r a r d i s, brivec Rom (tistih 15 kron, 'ki jih dobi za maskiranje pri slovenskih igralcih, mu pa ni prečrnih), fijakar Eberw;ein, ki je tako letal, ko je vozil nekega slovenskega kupca, Kranjca, kot bi imel devet nog in ki zna jako sladko govoriti, kadar vidi, da je kaj zaslužka, je bil razkačen kot purman, če mu pokažeš rdečo ruto. Nadalje so bili še: sedlar Štef. Mai er, krojač Spitz, Vogel, Kosmov France, čevljar Hlebec, kolar R i e-p e 1, kovač P i č k o, klepar K r a i g e r, Ign. Schautzar, vrvar Rabi, trgovec s slov. kravami L o ga r Seppi, zdravnik dr. Herbst, slikar in steklar Capelari in Seitz (ki se je pa na Kranjskem rodil še kot Zajec) itd. itd. Mi smo vam hvaležni za vse to. Odprli ste nam oči. Upamo, da boste od-sedaj naprej ravno tako trdno stali pred vratmi vaših trgovin ter boste zabranili vsakemu Slovencu vstop, kakor ste ga nam zabranili v Sinčivasi v zborovalno dvorano. Potem pa lahko greste z nekdanjim oficirjem Metnitzem na čelu vsi v blaženi »rajh«, po katerem se vam kar sline cede, kakor smo videli sedaj, ko ste peli veleizdajalsko pesem »Wacht am Rhein«. Iz šinške okolice. Govorniki Kirschner, Lutschounig, Michor, Metnitz in Linhart so na shodu v Sinčivasi dne 19. aprila venomer poudarjali, da hočejo živeti Nemci s Slovenci v miru, da se Slovencem na Koroškem dobro godi, da se nimajo pritoževati čez nič itd. Kako se pa v resnici ž njimi dela, naj pokaže to-le: V Dobrlivasi je kot dimnikarski mojster trd Nemec Wagg-e c k e r. Prvo vprašanje torej: Kako more dobiti v popolnoma slovenskem delu dežele tako obrtniško koncesijo trd Nemec? Po novi tozadevni postavi mora dati znažiti dimnike vsakdo po dimnikarju istega okraja, torej : mora občevati z njim. Kako na naj občuje Slovenec s trdim Nemcem? Kako naj se zgovori z njim? — To pa še ni dosti. Človek bi si mislil, da si bode najel tak trdo-nemški mojster vsaj slovenskega pomočnika. Toda daleč se zmoti. Tudi pomočnik je trd N e m e c , ki ne more govoriti s Slovenci ne besedice. Če pa se ne more zmeniti in mu kaj ne gre po volji, tako razbija ta pomočnik po pečeh, štedilnikih in dimnikih, da vse razbije in ubogi Slovenec imej vrh vsega še škodo! In tega se vidi, kako se dela na slovenskem Koroškem: od prvega uradnika do zadnjega sluge in do dimnikarja in dimnikarskega pomočnika: vse mora biti nemško, vse mora siliti Slovence, da bi se učili nemškega jezika. Potem pa pravijo ti hecarji: koroški Slovenci se radi učijo nemščine. Črna. Socialdemokrat Weisch je menda predlagal pri bratovski skladnici, naj bi imela ista nekako predpravico pri nakupu hiš, ki stojijo na nekdanjem zemljišču bratovske skladnice. To vam je pa pravi delavski prijatelj — ali pa je trep. Ravno spada v združeno belo-rudečo večino v občinskem odboru. Črna. Mislili smo vedno, da je stari konsum za delavce brez razlike mišljenja. Glas te organizacije bi moral ostati tedaj nevtralen pri volitvah. Pri zadnjih volitvah pa je bil oddan za socije. Tudi bi kdo mislil, da bodo uslužbenci tega konsuma nepristranski, pa smo se motili. Magaciner je obenem tudi načelnik »rumene« delavske organizacije, ki nima nobenega drugega namena kot drugomisleče delavce pri uradnikih črniti in jim boljši kruh s hinavščino požreti. Zato so pa tudi odborniki te organizacije kar čez noč avanzirali — vsaj na papirju —, da med njimi ni nobenega preprostega delavca več. Najnižji odbornik je vsaj predkopač, na papirju »Freie Stimmen«, akoravno v Črni vsak ve, da je navaden delavec, drugi pa je postal uradnik, akoravno še predkopač ni, tretji pa je tudi predkopač, akoravno mora v konsumu ves bolan Žaklje prenašati. Temu so še ime izkvarili, da bi vsaj bolj nemško dišalo. Organizacijo imenujejo »Bund der deutschen Arbeiter«, v odboru pa razen H. Robbacherja ni Nemca. Boljše bi bilo, ko bi rekli: »Bund der deutsch-gesinnten Arbeiter« ali pa po slovenski: »Zveza nemčurskih delavcev«. Črna. Naši socialdemokrati so baje slišali, da je nekdo izmed naših rekel, da bi kar eno bombo vrgel v rdeči komsum in v Krulčevo hišo, če bi jo imel, da bi vse zletelo v zrak. Mislim, da tega ne bode treba. Konsum bode tako kot tako šel v zrak, kajti Nemci so koj tedaj za socije, kadar gre proti Slovencem, kadar pa gre za denar, tedaj pa koj svojim k svojim prihajajo in branijo pristop k rdečemu konsumu. Slovenci se bodo pa tudi premislili take ljudi podpirati kot so Weisch in Muri ter bivši Kumer. Le da bi jim na konja pomagali, bi bili katoliški delavci in kmetje dobri. Zato pa tudi lovijo za svoj konsum po celem Javorju in Lu-dranškem vrhu. Pa zadnje občinske volitve so gotovo vsakemu oči odprle, da se pravi sebi jamo kopati, če se take ljudi podpira. Sedaj vidi vsak, da ne gre le za gospodarsko izboljšanje, ampak za politično moč. Popolnoma potlačiti hočejo katoliško-misle-če delavce in kmete. Muri je rekel, da z nami ne gredo sociji nikdar uri volitvah, ker imajo nas za nazadnjake. Le kadar bi v njih konsum denar nosili in njih prazne kaše polnili, le tedaj smo dobro došli. Pa kalinov je malo v Črni, zato rdeča setev ne prospeva in rdeči konsum umira. Št. Peter na Yasinjah. (Gr a f e n a u e r — N a g e 1 e.) Brali smo v zadnjem »Miru«, da so dobile občine Blato, Št. Danijel, Prevalje in Pliberk po posredovanju našega poslanca gospoda Grafenauerja precejšnjo državno podporo v znesku 20.000 K, ker jim je bila uničila toča vse poljske pridelke. Vse drugače pa naša občina, ki je obdačena s!24odstotnimi občinskimi dokladami in ki je tako revna, da res ne vemo, kako zmorejo naši kmetje plačevati še 90 odstotkov doklad! Kje so šele direktni davki? Ne bo je tako revne občine kot je naša: Kuga pri živini, suša, podjed, toča, nov cerkveni stolp smo stavili in novo stre-h o na našo šolo. Odkod tudi li velikanski davki! Bornih par kronic iz Notstands-fonda so dobili samo tisti kmetje, ki ne morejo ne živeti, ne umreti. Občina se je potrudila za podporo: gospod župan in gospod Sterže sta nesla tako prošnjo k njega ekscelenci deželnemu predsedniku; eno prošnjo je dobil tudi g. Nagele, da jo vloži na pristojnem mestu; občina je vložila prošnjo za podporo na Njega Veličanstvo našega cesarja; ves ta trud je bil zastonj ! Zdi se nam, kakor bi se bilo vse zarotilo proti šentpeterski občini. Še malenkosti nam ne dajo, kakor kaže ta-le slučaj: Na deželni kulturni svet smo vložili prošnjo, da nam dà pocenjenega žitnega semena. Tudi nič! In če bi ga danes tudi dobili, kaj bomo z njim, ko je za setev že prepozno?! Kvečjemu, da pitamo z njim naše prašiče »St. Peterer Rasse«. Velikovec. (D e n u n c i j a n t i.) V svoji onemogli jezi si je privoščil dopisnik »Štirne« v sobotni številki par uradnikov našega okrajnega glavarstva, ki niso nem-škonacionalnega planeta rojeni; ker jim drugače ne more do živega, jih v svoji bauernbundovski pameti zmerja s — slovenskimi klerikalci. Najprej si privošči našega bivšega okrajnega glavarja Mayr-hoferja, ker je pod njegovim »protektoratom« bil izvoljen v okrajni šolski svet namesto Niederhoferja iz Železne Kaple župan Krajger iz Globasnice. Dopisuna prav nič ne ženirauradna tajnost, ki jo zajema iz znanega vira in katera je menda veljavna samo za slovenske elane okrajnega šolskega sveta. Povemo dopi-sunčku samo to-le: Oseba okrajnega glavarja sedanjega dvom. svetnika je tako vzvišena nad tako podlostjo, da ga še doseže ne. Naj dopisun samo pomisli, da je ravno po posredovanju g. M a y r h o f e r j a bil rešen gotovega k o n k u r z a reprezentant Velikovca in s tem seveda tudi r e n o m é tukajšnje nem-š k u t a r i j e. V svoji nehvaležnosti pa ta »reprezentant« še zabavlja čez svojega dobrotnika. V eni prihodnjih številk orinese-mo tozadeven članek, da bodo gotovi ljudje pogledali belo. Potem si ta dopisun privošči našega okrajnega s e k r e t e r j a, kateremu v svoji jezici tudi ne more drugega očitati, nego da je slovenski klerikalec. Mislimo, da to dotičnega gospoda, ki živi samo svojemu poklicu in se briga za politiko toliko, kakor dopisun za svoj poklic, ne bo bolelo. Tudi gospoda okrajnega k o m i s a r j a ne, ki je kot uradnik r a d i s v o j c vljudnosti priljubljen pri vseh slojih, tudi nemškutarjih. Na kako nizki kulturni stopnji da stoji dopisnik, je pa razvidno iz tega, da onečašča prijateljstvo tistega gospoda s slov. učiteljem Koširjem, ko sta vendar doma iz ene vasi. Seveda v svoji podlosti dopisnik ne pozna več prijateljstva, in če tudi, ga izrablja samo za svoje politične ali alkoholne namene. Kako more dopisnik na-zivati tukajšnjega slovenskega učitelja gospoda Koširja »hauptagitatorja« in »draht-zieherja« slovenskih učiteljev v okraju, je nam nerazumljivo, ko vendar vemo, da on 5 tv i samo šoli in svojemu vrtu in z i v i v dobrih o d n o š a j i h z vsemi v e l i k o v č a n i. Seveda bi dopisniku bili tjubši učitelji, ki se dajo izkoriščati za pustne šeme, oziroma hauskneehte pri Karntnertagu. Navsezadnje pa si dopisun Privošči še našega stražmojstra, ker pošilja ta svoje otroke v slovensko šolo, »Trutzschule«, kakor pravi. Res, strašno! Ce druzega ne veste, bodite raje tiho, ker svoji stvari le škodujete. Tudi sodniji niste storili nobene usluge, da jo vlačite v svojo notico, ko vendar veste, da sedijo v sodniji gospodje, ki le za silo lomijo slovenščino in se le v 1 e d tega lahko prigodi, da ne najdejo naši ljudje pravice. Uopisnik! To pot ste imeli z dopisom nesrečo; s tem, daste v svoji podlosti hoteli denu n cirati ugledne uradnike, ki zvesto izpolnjujejo svojo dolžnost, ste le obsodili s a m ega sebe. Fej Vaši denunci; antski Sa genJ-- £0reti je začelo proti 10. ur dopoldne pn Vutiju. Zgorej je Vutiju ske denj, sosedu trgovcu in gostilničarju Čer f11,!1 kegljišče in skladišče, kjer je hrani tudi špirit. Posebno slednji ima veliko ško de. Ker stoje hiše zelo tesno druga ob drugi so mogli vrli gasilci in drugi vaščani, ki sc popustih živino in vse na polju ter hitel pomagat, le z največjo težavo obvarovat sosednja poslopja. « m wrf!aVaS ,pri, Dob*livasi. (Tragični srni t.) \ sredo, dne 22. t. m., smo pokopal Luzmkovo mater Marijo Miki a v. Hčerke rajnice je bila nuna v samostanu Gams m Tirolskem in je ze dalj časa bolehala Mi nuli teden pa dobi mati, ko je bila ravno pr delu na polju, brzojav, da je umrla njene hči. To jo je tako pretreslo, da ni mogla vec delati in je morala iti domu. Komaj pa pri de domu, se zgrudi in kmalu nato umrje zadela jo je srčna kap. Vsled prevelike ža losti nad smrtjo ljubljene hčerke je ubog: materi počilo srce. Raj niča je bila vzorne krščanska mati in žena. Naj Bog potolaž žalujočo družino! Št. Peter pri Vašinjah. (Odmevi K a r n t n e r t a g a.) Korenike sinčaveške segajo tudi v našo občino. Glavni hujskači nemškutarske sodrge so itak znani v celi občini. Kljub temu jih pa hočemo počastiti z nekaterimi vrsticami, da tako rešimo junaške osebe — pozabnosti. Na shodu v Sin-čivasi si videl znane osebe. Od pijančevanja zaduhlo, zarudelo lice mladega VVoisnarja, rabijatnega pijanca Mikvavovega Jože j a, nanovo pečenega posestnika in kegljača Jakopičevega Jureja, znane Urgermane iz Sv. Neže, Helldorfovi lovci in priganjači — »Nemci«, grajščak Stersche in učitelj Ja-nach. Morebiti so še nakširali tudi vse lovske pse — in jih gnali na Karntnertag! Vse-kako dobro bi bili služili pri taktiki, ki se je brutalno uveljavila na shodu s tem, da so našince brcali z nogami, boječ se žendarme-rije. Pri tem delovanju se je posebno odlikoval že imenovani Mikvavov Jože j, ki je skrbel, da se vlečejo pošteni slovenski kmetje na cesto. Kljub priletnosti in vojaški službi, na katero se rad sklicuje — nima še lepšega vedenja! Res, take »fortschrittlich« inteligence se nam ni treba bati, in ponosni smo — da ne stoji v naših vrstah. Da bi naša nemškutarija, ki je sestavljena iz zgolj pijančkov, ne pozabila iti na shod v Sinčovas — za to so skrbeli pravočasno plačani agitatorji, kakor znani Mikvavov Jože j — ki je cvet nemškutarstva. Pametno je bilo za vsak slučaj — kajti ravnotežje se lahk izgubi ■— »pr’ni majhni priložnosti!« Brdo pri Šmohorju. (Š e enkrat o misijonu.) Zadnji »Mir« je poročal, kako so tukajšnji »Stidmarkovci« hoteli preprečiti misijon. Za pretvezo jim je služil tifus, na katerem je zbolel melviški nadučitelj in žena, in kateri se bo vsled misijona raznesel po celi občini. V tej svoji gonji pa so že postali prav smešni. Podali so se k c. kr. okrajnemu zdravniku dr. Hussa in so mu pravili grozno novico, da se je iz Melvič pripeljala na Brdo spovednica in da se je zelo resno bati razširjenja tifusa potom spovednice. Zdravnik je nato poslal župniku ukaz, naj spovednico takoj odstrani, ali pa z lyso-formom razkuži, ako je na ovadbi kaj resnice. Strah je bil seveda popolnoma prazen; kajti bolnik, ki leži doma v postelji, vendar ne more priti v dotiko s spovednico, da bi jo okužil. Sicer se pa dotična spovednica ni niti nahajala v melviški cerkvi, ampak v podstrešju župnišča in se že čez eno leto ni več rabila. Gotovo tudi nasprotniki sami niso verjeli v kako nevarnost — njih namen je bil odvračati ljudi od spovednice. Sami se pridno izogibajo cerkve, ker je menda v cerkvi slab zrak (v gostilni je pa seveda samo najboljši čisti zrak); zdaj pa še ti nevarni bacili v spovednici! Kdo bi se ne smejal! Čudno pri vsem tem je pa to, da je bil tifus v Melvičah že v pustu, da se pa tedaj naši gozdarji in učitelji nič niso ganili, da bi se bil prepovedal »Faschingskranzchen« na Brdu, h kateremu so tudi iz melviške župnije prihajali ljudje in pri katerem je neki kmet zapravil 50 kron (!) za šampanjca. Ali tedaj ni bilo nobene nevarnosti za razširjenje tifusa? O, seveda, to je pa vse nekaj drugega; ples ne sme izostati, četudi bi bil tifus še tako razširjen, ker s plesom in pijančevanjem hočete mladino pokvariti, da jo potem lažje dobite na svojo stran. Saj vas poznamo! Rikarjavas. (Občinske v o 1 i t v. e.) Za občino Rikarjavas, h kateri spadajo župnije Št. Vid, Mohliče in Kamen, smo imeli dne 25. aprila občinske volitve. Bilo ie izvoljenih 18 slovenskih katoliških mož. Nasprotniki se volitev niso udeležili, ker niso imeli nobenega upanja. — Pričakujemo, da se bo z novo župansko dobo pi-ičelo tudi v naši občini s slovenskim uradovanjem. Če bi zanaprej vsi slovenski občinski in župnijski uradi, ki dozdaj pišejo samo ali večinoma v blaženi nemščini, sklenili Izključno slovensko uradovanje, bi bil pač najlepši odgovor butastim Krapfeldarjem, celovškim viteškim in drugim mestnim »kmetom«, ki so v Sinčivasi v imenu Slovencev protestirali zoper Slovence. Rikarjavas. (Častnim občanom so bili izvoljeni veleč, gospod Jožef Pet erro a n, župnik na Otoku; Peter Pr unč, kmet v Pudobu ; Peter B ute, kmet in bivši župan na Veseljah, Šimen Boštjančič, trgovec in bivši župan v št. Vidu; Janez Boštjančič, župnik v Kamnu. (Iskrene čestitke! Uredništvo.) št. Lipš pri Žoneku. (Grenka i z g u -h a.) Vsa pozornost dobrega ljudstva v Št. Lipšu se je po Veliki noči obračala s strahom in neprijetno slutnjo na prijazni dom podomače pri Smolniku. V tej hiši je za vodenico bolehala plemenita gospodinja Urša Smolnica, katera je bila v celi župniji zgled- na gospodinja, vrla katoličanka in vseh cerkvenih bratovščin pravi biser! Dne 25. t. m. je izdahnila svojo blago dušo in je zamenjala svojo zemeljsko domovino z večno rajsko srečo. V ponedeljek, dne 27. aprila je bila položena v hladni grob v Št. Lipšu, objokovana od svojega soproga Jurija Smolnika, od vse daljne in bližnje žlahte ter od ogromne udeležbe blagih sovrstnic in blagih žen. Počivaj sladko zlato srce za vse dobro vneto in goreče v življenju! Št. Lipš pri Žoneku. (M r t v o u d.) Naš dosedanji dolgoletni cerkovnik Fran Haberc je na Vel. soboto kinčal veliki oltar in natikal sveče, ko mo spodrsne stolec in je 80-letni mož padel po stopnicah. Kmalu se je iz svojega položaja vzdignil in se podal na trato pred cerkvijo, vendar ni več mogel prisostvovati pri slovesnem vstajeniu. Na velikonočno nedeljo je z dobrim tekom za-užil velikonočno jagnje, zvečer pa se je onesvestil; kap ga je zadela in ni mogel in še dosedaj ne more govoriti. Brdo pri Šmohor«. (Nov božji grob — naslikal Peter Markovič.) Za letošnjo Veliko noč smo si tu na Brdu pustili napraviti nov božji grob. V glavnem obstoji iz peterih obokov. Prvi, največji obok, je najlepše naslikan; na zgornji strani je v živih barvah naslikana »zadnja večerja« s spodaj stoječim napisom: »Sin člo\ekov gre sicer, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu, po katerem bo izdan!« Na levi strani tega napisa se začne podoba, ki kaže, kako je Judež Iškarijot Jezusa na Oljski gori s poljubom izdal, da desni strani pa podoba, ki kaže, kako si Poncij Pilat po Jezusovi obsodbi roke umiva in kako vojaki bičanega in s trnjevo krono ovenčanega Jazusa peljejo proč, da bi ga križali. Te slike so nekaka razlaga drugih podob na božjem grobu : dveh rimskih vojakov v naravni velikosti, ki sta naslikana še na prvem oboku in ki stražita Jezusa v njegovem skalnatem grobu. Na drugem oboku je naslikano razno mučilno orodje, ki se je rabilo, ko so Jezusa bičali, s trnjem kronali in križali. Zadnji trije oboki se pa manj vidijo in so samo lepo marmorirani. V ozadju teh obokov vidimo goro Kalvarijo s tremi praznimi križi, na spodnji strani iste Jezusa v grobu ležečega, za goro Kalvarijo pa se vidijo deli mesta Jeruzalema z Oljsko goro v ozadju, vse v lepi perspektivi, kakor da bi v resnici gledali dotične kraje. — Mizarsko delo je napravil Matevž Nučnik, mizar tu na Brdu, lampice in pobarvane steklene krogle — po ziljskem narečju »činke« in »lampice« —, kakor so pri božjih .grobih v navadi, pa je montiral tukajšnji kovaški mojster Martin Petrič, ki je leta 1913. naredil nekako za šalo tudi tukajšnjo prav dobro stolpno uro. — Ljudje so z novim božjim grobom prav izredno zadovoljni. Največja zasluga, da je novi božji grob tako dobro izpadel, gre aka-demičnemu slikarju g. Petru Markoviču ipeeilalifefa meči Ekavinimi pijačami ja Kathrainarjeva Kneippova sfadna kava. Kathrelnerjava sa napravtSa li naj&Pijšgga sSaga in Ima sprifo tsga t,?.!!!:© rediino mož eb popolni našhodljl. vosti. S slovitim Kathrainor-levim nažinom dobi Kath-reinerjava okus in vonjavo srnaie kava. Milna dobiva povsod v laps'llb Izvirnih zaveli h s sliko župnika ICneippa. Bla. 8p. iz Rožeka na Koroškem, ki je božji grob prav izvrstno naslikal in ki je pri tej priložnosti napravil tudi še novo postno podobo »Jezus v ječi« in poleg tega še ‘dve drugi podobi v splošno zadovoljnost popravil. Stane pa novi božji grob brez lampic in krogel okroglo 700 kron. Mizarsko delo je stalo 150 K, slikanje božjega groba nekako 300 K in prosto stanovanje s hrano vred, deske so stale 70 K, nekaj jih je podaril še drž. poslanec gospod France Grafenauer, k temu pridejo še barve, zagrinjalo, prtiči, kovaško delo itd., vse skupaj tedaj okroglo 700 K. Velikovec. (Kdo je d o p i s u n ?) Par dni prej, ko je bil objavljen v štimcah članek o razmerah na našem okrajnem glavarstvu, je bilo pri našem županu Pinteritschu nekako posvetovanje. Navzoči so bili župan, naš dobroznani Tonče Pungračič, sodnik Furstbauer in še neka oseba, ki je pa nismo mogli spoznati. Imena tistih, ki so jih denuncirali potem v svojem leibžurnalu, so se večkrat imenovala na glas, tako da so se slišala celo ven na ulico. To pa je bilo samo mogoče, ker so ga ti »jogri« kakor po navadi imeli bržkone že pod kapo in da so v takem prijetnem razpoloženju pozabili na vsako opreznost. Česa vendar alkohol ne dela! Gospodje, kdo je torej pisal članek? Gospod župan, mogoče Vi kaj veste? — Kaj spet poreče k temu sodnik g. Poetsch? Vovbre pri Velikovcu. (Tri nesreče v enem mesecu.) Nekaj dni pred Veliko nočjo je pri Kebru šestleten deček spravil desno roko v slamorezni stroj, ki mu je od štirih prstov odrezal vsakega prvi členek. — Na Veliko noč ob 10. uri je pri isti hiši dveletni bratec prvega utonil v kapnici, ko so ga pustili nekaj minut izpred oči. — Štirinajst dni potem, t. j. drugo nedeljo ob ravno isti uri pa je pri imenovani hiši iz neznanega vzroka v skednju izbruhnil požar, medtem ko gospodarja ni bilo doma. Sreča za bližnja dva soseda, da je prihitelo veliko ljudi, ker je bila božja služba že poldrugo uro prej končana. Čisto blizo stoječi sosedov skedenj, ki ima slamnato streho, so pogumni možje rešili, akoravno nekaj časa še brizgalna ni mogla delati radi pomanjkanja vode. Kebrovo poslopje je zavarovano za 1600 kron; nekaj bode odtegnjeno od te vsote, ker je rešena tudi šupa s svinjskim hlevom. — Le dobro, da se kaj takega ni prigodilo na Belo nedeljo, ko so skoro vsi moški iz Vov-ber bili komandiram in odpeljani v Sinčovas na vojsko zoper kranjske strahove in farje. Zilska Bistrica. (Vojaški nabor.) Dne 25. aprila se je vršil v hotelu Lipold Podkloštrom vojaški nabor za sodnijski okraj Podklošter. K naboru je prišlo 200 fantov, potrjenih je bilo nekaj nad 50. Najboljši »vojni materijal« ima pač Ziljska Bistrica, od 14 bistriških fantov je bilo potrjenih 12 »jogrov«. Zato so pa tudi prepevali na glas: »Klobuk ima na glav’, za njim pa listič bev, ta listič tako prav’, da cesar ga je vzev«. Čemu so si slovenski fantje od Žile obesili na klobuke nemške trakove, je pač velika uganka. Čemu se štuliti za Nemce, ko ste pa Slovenci, vi fantje od Žile? Črna. (Nesrečna usoda) zasleduje nemškonacionalne časopise, da se vedno blamirajo z lažmi, kadar o naši stranki kaj pišejo. Tako lutrovske »Freie Stimmen« z dne 24. aprila z dopisom iz Črne. Neki »Freiheits-Apostel« poroča v lahkoverni nemški svet o podivjani slovenski druhali v Črni. Slika jih, kakor da bi bili sami divjaki. Ni drugega resničnega v tem precej dolgem članku, kakor da so napravili cerkveni pevci in še nekaj drugih na velikonočni ponedeljek izlet h kmetu Božiču, pri kateri priliki se jim je postreglo z malo južino in seveda tudi s pijačo, kakor je to skoro povsod navada ob večjih praznikih. Morebiti se nasprotnemu dopisniku sline cedijo po tistem sodčku piva, ki ga je plačal č. g. župnik? Takoj po večni luči smo se vračali domov in mirno korakajoč po vasi peli narodno pesem »Hej Slovenci« (in ne Slovani). Vs;e drugo je zlagano; nihče ni zmerjal, pač pa so nekateri nasprotni otroci »heil« vpili. In če so se tem nasproti izrekle iz naše družbe besede: »Od Slovencev živite, pa »heil« vpijete, sram vas bodi,« se vendar ne more tajiti, da je to »surovo žaljenje nemštva«. Pač pa zmerja nasprotni dopisnik Slovence z lepimi cvetkami nemške kulture, kakor: »Hetzaposlel«, »Betbriider- verein« (pa pravite, da ste dobri katoličani, da, pri volitvah!), »Kirchenmaus«, »austo-ben«, »Raubzug«, »Rotte«, »Hetzkaplan«, »windische Fanatiker«, »panslawische Het-zer« itd. Kajne, to so pa samo izrazi iz ljubezni do bližnjega, katero tako radi zahtevate v obliki svetlih kronic. Da bi bil kdo izmed nas hrulil, govoril o kaki bombi, pljuval na tla pred nekaterimi nasprotnimi hišami, je zlagano, kakor potrjujejo tudi nasprotniki sami. Ako se je pelo pesem »Hej Slovenci«, se raditega Črna še ni podrla, in pri tej priliki moramo pribiti, da je pred par meseci ravnoisto pesem intoniral v tukajšnji slovenski gostilni celo nekdo iz nasprotnega tabora. Tudi se pesem ne konča; »Proč z nemškimi psi«, temveč: »Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!« O kakih nemških psih v celi pesmi ni ne duha ne sluha. Tu je pač umesten nemški pregovor: »Wie der Schelm selbst ist, so denkt er.« (»Kakršen je hudobnež, tako tudi misli.«) K sklepu poživlja nasprotni dopisnik svoje somišljenike, naj si v bodočnosti pri enakih prilikah sami napravijo red in sicer »nach deutscher Art« (po nemškem načinu). Kakšna je ta »deutsche Art«, so Nemci pokazali že pri raznih prilikah, posebno še zadnjič v Sinčivasi. Res je, da smo Slove'nci za mir, toda za mir, ki nam ne donaša škode in sramote. Ako pa Nemci, ki so prišli med nas, igrajo vlogo ježa v lisičnici, potem se ne smejo čuditi, če tudi pohleven Slovenec da odgovora. Končno pa ostane vedno resnica, da se je v Črni slovenska pesem prej razlegala, kakor nemška. Glasnik Slov. kršc. socialne zveze. Seja Slov. kršč.-soc. zveze za Koroško se vrši v četrtek, dne 7. maja, ob pol 2. uri popoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Vabljen ožji in širši odbor. Ob birmi! Bliža se blaženi čas, ko popeljejo naše malčke boM in botrice tja v določene cerkvice, v katerih delijo knez in škof zakrament sv. birme. O milosti polni birm-ski dan, kako radi se te spominjamo i mi odrasli. Da se nobenemu naših letošnjih birmancev ne zagreni spomin nanj, prosimo vas odrasle le eno: Birmski dan bodi trezen, dan! Ob tako vzvišeni in sveti priliki ne zalivajte svojih varovancev z vinom in pivom, celo ne pa z žganjem. Saj otroci ne poželijo po opojnih pijačah; spominjate se sami, kako grenka in zoperna vam je bila prva kupica. Zlasti birmski dan naj ne bo prvi pijani dan birman« cev in tudi ne s pečatom pijanosti osramočeni dan otrokovih botrov ali botrinj, stari-šev in sorodnikov. Iz ljubezni do otrok, da se ne pohujšajo mali nad slabim zgledom, naj se zdrže tudi odrasli birmske dni zmerne v uživanju pijač. Kupite birmancem raje lep in primeren slovenski molitvenik v počeščenje svetega Duha kakor da bi jim vlivali smrdljive tekoče duhove po grlu. — Vse vplivne osebe, posebej še visoko častito duhovščino, prosimo, naj pred birmo prizadete pripravi tudi v tem oziru na enega najlepših otročjih dni. — »Sveta vojska« za Koroško v Celovcu. Dobrlavas. Minulo nedeljo je predaval g. dr. V. R o ž i č v našem »Narodnem domu« o slabih nasledkih pijančevanja. V dveur-nem govoru nam je govornik razkril veliko nevarnost, ki preti tudi našemu narodu od te strani. Drugi govornik g. Peregrin V u n -ček nam je nato na podlagi podob pokazal, kam končno privede nezmernost v pijači človeka. Hvala obema za njun trud! Društvo »Vrtnarska šola« je na občnem zboru dne 7. t. m. v Škofji Loki izvolilo k že obstoječemu odboru še nadaljne tri svetovalce in dva pregledovalca računov, tako da tvorijo sedanji odbor kot. svetovalci gospodje: Burdyh Ervin, Škofja Loka; Flere Anton, Kamnik; Halada Marija, Škofja Loka; Herzmansky Franc, Ljunljana; Thaler Rafael. Škofja Loka; kot pregledovalci računov gospodje: Aparnik Franc, Kamnik; Caleari Franc, Trata; dr. Podgornik Karel, Gorica; Plantarič Ignacij. Škofja Loka. Poročilo o delovanju, dohodkih ter izdatkih so udeleženci odobrili in nato se je kot letošnje darilo vršila med navzoče razdelitev cvetlic v lončkih. lil Ako še nisle, ||| 111 posilile naročnino! 111 Moj ljubljenec j e Fellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko EISA-FLUID »Nikako čudo! Kolikorkrat se me je vsled prehlajenja ali prepiha lotila kaka bolezen, če je bil moj glavobol ali zobobol še tako hud, če me je mučil nahod in je bilo trganje po udih že skoro neznosno, Fellerjev Elza-fluid, moj ljubljenec, mi je vedno utešil bolečine. Tudi v zdravih dneh vem njegov živce oživljajoči in osvežujoči vpliv ceniti. Vsakdanje umivanje ž njim olepša polt, okrepča oči in napravi izvrsten počutek!" Tako in enako se Jzražajo vsi, ki vsled zdravniškega priporočila redno rabijo Fellerjev fluid. — Že ta omemba, tako mala in skromna, brez kričeče reklame, samo da se v varstvo čitatelja pred ničvrednimi ponarejanji pokaže steklenica z varstveno znamko, zadostuje, ker sami smo se prepričali, da „Elza-Fluid'' drži, kar obljubi. Pri tem je tudi cen. — 12 steklenic na vse kraje franko 5 kron. Zaprtje, pomanjkanje teka, nagnjenje k bljuvanju, gorečica in težkoče želodca so znaki, ki se ne smejo zanemarjati. 6 škatlic Fellerjevih rabarbarskih kroglic z znamko »Elza kroglice" stane samo 4 krone franko. — Domači zdravnik rad pove, kdaj in kako naj se oba preparata rabita. Biti pa morata pristna! Take izdeluje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 67 (Hrvaško). Cerkvene vesti. Župnijo Kotlje oskrbuje g. župnik Križaj v Guštajnu. — Prestavljen je provizor Jan. Hofstàter v Gradesu kot provizor v Sòrg in administrator Jožef Huber v Obermublbachu kot provizor v Weissbriach. — Razpisane so do 7. junija župnije: Kotlje, Svinec in Sòrg. — Cesar je potrdil izvolitev krškega knezo-škofa za nadškofa Solnograškega. Marijina družba celovških bogoslovcev pi’aznuje v nedeljo dne 3. vel. travna svoj slovesni praznik s sledečim sporedom: Ob š e s t i h zjutraj vbogoslovski cerkvi: Sprejem prevzvišenega knezo- škofa, nato slovesna sv. maša, med katero bo sprejelo 18 bogoslovcev, med njimi sedem Slovencev nižje redove in skupno sv. obhajilo. Nato se izpostavi Najsvetejše. Dopoldanska slavnost se konča z litanijami in sv. blagoslovom ob tri četrt na 12 uro. — Popoldne pa se vrši sprejem novo vstopivših članov ob tri četrt na 4. uro v benediktinski cerkvi po prevzvišenem knezoškofu, nato litanije, Te Deum in sklepni blagoslov. — Vabimo vse člane in članice celovških Marijinih družb kakor tudi verno ljudstvo k slavnosti in počastitvi Najsvetejšega. Župnik Ivan Katnik f. V ponedeljek, dne 27. aprila je umrl v Kotljah ob 3. uri zjutraj šele 28 let stari župnik č. g. Ivan Katnik. šele tri tedne je bil župnik v Kotljah. Podlegel je srčni napaki, vsled katere je bolehal že dalje časa. Rojen je bil 25. sep-tembra 1. 1886. v rožeški župniji in je bil v pašnika posvečen 18. julija 1909. Služboval je kot kaplan v Borovljah, Dobrlivasi, Šmihelu nad Pliberkom in kot provizor v Dipalji-vasi v Kanalski dolini. Bil je izredno nadarjen mož in je slovel kot izvrsten pridigar. V sredo dne 29. aprila ob 10. uri dopoldne je bil pokopan. 38 duhovnih sobratov in velika množica občinstva je spremljala zemeljske ostanke mladega duhovnika k večnemu počitku. Mrtvaški sprevod je vodil preč. gosp. dekan Marinič, pridigoval je veleč. gosp. župnik črneški Josip Rozman. N. p. v m.! Pri majnikovi pobožnosti v stolni cerkvi v Celovcu bo imel običajne pridige vsak dan ves mesec maj č. g. p. Jožef Klameth iz reda očetov redemptoristov. . krasne umetniške razglednice ima v zalogi trgo-na papirja v hotelu Trabesinger, cena komadu 20 h. ruga izdaja razglednic „Ustoličenja“ je ravnokar tudi izšla, komad 10 h. Kdor jih naroči 100 komadov, jih dobi za b K. v.» Ksncinmotor na 4 konjske moči, je po ceni P°ve Mihael Rebernik v Graduici, pošta žrelc pri Celovcu. Veselje do dela, veselje do življenja ]emlje]o skrninaste bolečine, nevralgija in protin. - Proti njim se z uspehom rabi od zdravniških avtoritet priporočeni CONTRHEUMÀN lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospe-nmfa njlhoy° gibljivost, odstra-njuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga (MRI Bi FRllGNER-ja, c. in kr. dvorni dobavitelj, Praga 111-203 Proti predplačilu: K 1 -50, pošilja se 1 tuba ; .-«‘f franko. Pozor na Ime Izdelka In izdelovateljg. Zaloge v lekarnah. takoj. Prosto stanovanje, mesečni dohodki najmanj 50 K. Neoženjeni rokodelci imtijo pred-nost. V svrho daljših pojasnil se priporoča osebna zgla-sitev pri župnijskem uradu Vetrinj pri Celovcu. Loterijske številke. Trst, 22. aprila : 22, 72, 50, 89, 33. Dunaj, 25. aprila: 19, 20, 24, G, 40. Tržne cene v Celovcu 23. aprila 1914 po uradnem razglasu: 100 kg 80 litrov 1 (biren) Blago Od do K v K | V K | V Pšenica Rž Ječmen Ajda Oves Proso Pšeno Turščica Leča Fižola, rdeča Repica (krompir) . . . Deteljno seme .... Seno, sladko „ kislo Slama ....... Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča . . . 23 19 24 15 35 3 9 8 6 F ■ >S L4 50 24 21 26 16 4 11 9 7 38 39 50 60 15 11 12 5 22 1 58 85 60 60 Mleko, 1 liter . . . Smetana, 1 „ .... Maslo (goveje) . . 1 kg Sur. maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), pov. 1 „ „ » sur. 1 „ Svinjska mast . . 1 „ Jajca, 1 par .... Piščeta, 1 par ... . Race Kopuni, 1 par .... 30 cm drva, trda, 1 m*. 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 '2 2 1 2 2 3 2 24 60 80 60 10 90 20 13 80 50 1 3 4 2 2 2 3 3 3 28 20 20 30 10 40 20 60 60 100 kilogr. Živina rocrez živa zaklana 73 d O 73 od do od do od do •S5 ’u o v kronah d. A Konji Biki Voli, pitani . . „ za vožnjo . Junci Krave .... Telice .... Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce ! Koze 470 400 300 246 260 18 620 410 460 50 —r 70 - “t — — 14 180 — 180 — 2 12 6 50 1 3 463 2 7 1 4 24 i 1 3 315 | D V žili liste DA st MMiiat Celin je izšla knjiga: Slov cnsko-nemški in nemško-slo venski slovarček. Sestavila dr. 3f. SUet, c. kr. vi. sv., in Žt. 3*o db oj, c. kr. prof. Gena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2’50. Dobi se v vseh knjigarnah. V Celovcu se dobi v vseh lekarnah. Gostilno z manjšini posestvom v celovški okolici je na prodaj. Meri okoli 10 oralov, in sicer gozda 3, njiv in travnikov 3, pašnika 4 orale. Cena 7000 kron. Naslov pove upravništvo „Mira“ v Celovcu štev. 16. Za odgovor je priložiti znamko. MsiswiEim wmm vseh vrst: štajerska, goriška, tirolska in avstrijska, iz soda in v steklenicah, priporočam po nizkih cenah. Oddajam tudi po ceni v sodu. Mašno vino. Dobi se tudi dobro domače meso in slanina (Špeh). Prosim, povprašajte svoieoo zdravnika! THYMOMEL SCILLAE, sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen. Steklenica 2 K 20 vin. Po pošti proti predplačilu 2 K 90 v 1 steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si nsiliti potvorov! Izdelovanje in glavna zaloga v c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA IIL—203. ka^^ Za čas seče in žetve ki za vsako jamčim (garantiram, da dobro reže, ter tudi izvrstne osle (kamena), srpe, matike, vile, grablje, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd., sploh vsakovrstno železnino po najnižjih cenah. Prosim za obilen obisk. priporočam najboljše na svetu, zlata vredne B» IHJLIPMBBa ©N CO -£2 SS o = fO Mašna oblačila J.rrSiS opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovralni plaščki in štole zelo ceno. C|o«|70fO v razlienih oblikah od 1 K naprej. — Komplet z ovrat-nim trakom od K 2 — do K 2-80, kakršen je izdelek. v vsakršni obsežnosti po K 3-80, BiIKII K 4-—, K 4-80. Rožaste svetilke za večno luč za paten-tovani stenj. Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec oiliieika za paramsnte, knjigarne in trgovine Jožetovega društva v Celovcu. CO 5 5? = s *c -* Is CD S 5 5= SL P Posestvo z gostilno pol ure od Poreč in 10 minut od postajališča oddaljeno, s celo gostilniško opravo in koncesijo vred, obsega 7 oral zemljišča in gozda, hiša in skedenj sta nova, je za ceno 28.000 K na prodaj. 7500 K lahko ostane vknjiženih. 10.000 K na roko, ostalo na obroke po 4 >/20/0. Pojasnila daje M. Perč, Šmartm na Dholici, pošta Poreče ob jezera, Koroško. 2x2=5 to ni bilo in ne bode. Resnica pa je: ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primešate, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico cenejši, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3‘50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhutega Vam pošljem v dar še dve krasni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem takoj denar. Naročite si takoj pri M Ti il nr SchoafeM pri Bečovn Ha 1 IMO 9 (Češko). Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—. Mim M na Hipce se oHre-sliijejo po od dneva vlogo do dneva vzdiga. Rentni davek plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, ? lastni hiši. Zamenjajo in eskomptaje izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle knpone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrznl izgubi. Vlnkulaje in devlnkuluje vojaško ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajeva, Gorloi In Celjn. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: po dogovoru od 4 Vz ^/o naPrei* Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl, — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani, vsak petek z datum ona prihodnjega dneva. Dopisi aaj se frankujeja fn pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. are popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Velja za celo lete 4 krose. Denar naj sc pošilja točno pod napisom: Upravništvn lista .»Mir1' ▼ Gelovon, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačajo naprej. Rokopisi se ne vračajo. treba za odgovor poštno znamko. pri- Glasilo koroških Slooenceo Celovec, 2. maja 1914. Leto XXXIII. Možje že liiiadeulciž V nedeljo dne 17. majnika 1.1. vsi nn tabor v središču Podjune. Nobeno društvo naj tedaj ne zboruje. Noben zaveden mož, noben zaveden mladenič ne sme manjkati. Več prihodnjič. Odgovor Vsenemcem. Po programatičnih izvajanjih gospoda dr. Brejca na protestnem shodu v Velikovcu je odgovarjal msgr. V. Podgorc kot domačin iz okolice Velikovca na posam-ne trditve vsenemških govornikov v Sinči-vasi. »Pred 1300 leti so prišli na Koroško Slovenci in stopili v stik z Nemci. Na mesto slovenskega plemstva je kmalu stopil Nemec, v mestih in gradovih se je naselil nemški obrtnik. Ljudstvo se je pustilo pri miru. Kakor danes kmet hlapca, potreboval je grajščak kmeta, neprestane vojske in kužne bolezni so poskrbele, da ni bilo nikoli preveč ljudi. Naroda se ni zatiralo, živel je, kakor je živel nemški kmet, in slovenski svobodni kmet je v slovenskem jeziku ume-ščeval vojvode, ves svet to ve, le dr. Lemiž ne, ki je v Sinčivasi dejal, da Kranjci potvarjajo zgodovino. Narodni boj je nastal v novejši dobi. Ne med slovenskim in nemškim kmetom, ne med slovenskim in nemškim obrtnikom. Narodni boj je pričela druga vrsta ljudi, katerim ni mar za skrb in trpljenje pridelujočega ljudstva, vrsta ljudi, ki ne producira nič : to je naše uradništvo, o katerem je dejal in pisal dr. Steinwender, da jih je 40 odstotkov preveč, da jih izmed sto lahko 40 odslovimo. Toliko je uradnikov preveč, obenem pa študira na naših srednjih šolah 200.000 dijakov. Nikdo ne ve, kaj početi s tem inteligentnim proletarijatom! To pa ne velja za nas koroške Slovence; mi nimamo ne svojih zdravnikov, ne svojih sodnikov, ne svojih političnih uradnikov, ne svojih učiteljev. Zdi se mi, da je brezobzirni narodni boj le kruhobor-stvo našega uradništva. Tudi v starejši dobi so bili med nami Nemci: nemški zdravniki, sodniki, okrajni glavarji in drugi uradniki. Ali ti Slovenca niso sovražili; prizadevali so se govoriti z ljudstvom, kakor pač je bilo mogoče. Zato jih je ljudstvo vpoštevalo in je potrpelo. Imeli smo tudi uradnike Slovence, katerih nikdo ni preganjal. Zdaj pa je drugače: zdaj se izganja Slovenca domačina in med nas prihaja tujec, ki nas zaničuje! Ljudstvo se tujca boji in mu ne zaupa. Nekje je zdravnik, o katerem pravijo ljudje: »Bojimo^se ga, ta nas zastrupi, če ga v bolezni pokličemo.« In ko sem dotičniku dokazoval, da na to niti misliti ne sme, mi je odgovoril: »Saj je zastrupil tega in tega. Ko je zbolel, dobil je zdravila in po njem je bilo!« Ali ni to vnebovpijoč položaj, če ljudstvo misli, da ga zastrupljajo! Naše ljudstvo trepeče pred sodniki. Katoliško slovensko ljudstvo misli, da pri teh sodnikih ne najde pravice. Kakšen položaj! In ne samo Slovenec, tudi krščanski Nemci mislijo, da izgube na Koroškem vsako pravdo, ki le malo diši po Politiki. Poznal sem okrajnega glavarja, ki se je nekoč izrazil, da takoj po pogledu po- zna liberalca Nemca in klerikalca Slovenca: »Liberalec mu odkrito pogleda v oči, Slovencu pa se takoj vidi hinavščina«. Da, Slovenec trepeče pred uradnikom, Nemec in liberalec pa vesta, da jima je prijatelj! Take razmere so neznosne. Kirschner je sicer dejal v Sinčivasi, da se na naših razmerah ne sme nič predrugačiti, sicer se Slovenec gospodarsko uniči. Bile so pa že druge razmere: Naši očetje niso znali nemški nič, pa so bili premožni. Niso znali nemški, pa so več pridelovali, kakor se pridela dandanes, in so vse lahko prodajali. Za gospodarski napredek nam je treba dela, razumnega dela. In kar se bo pridelalo, se bo prodajalo. Kje na Koroškem se grše ponemčuje, kakor v Velikovcu? Samo nemške ljudske šole in vrhutega še meščanska šola, okrog mesta pa cepajo mladi posestniki drug za drugim, morebiti nikjer tako, kakor tu. Nismo nikdar proti nemšči. ni. Šolska doba je dolga dovolj, da se otroci lahko uče tudi nemščine. Ali proti tistemu blaznemu sistemu smo, vsled katerega pridejo otroci iz šole, pa ne znajo pisati nobenega pisma, nimajo veselja do nobene knjige, duševno propadajo in gospodarsko se uničujejo. Ne poznamo potrebe nemškega posredovalnega jezika, kakor ga zahteva Lučovnik. Nemški jezik potrebujemo, ko pridemo iz doma, kakor potrebujemo železnice, ko gi’emo na daljšo pot. Ra-ditega pa ne bomo razbili doma vozov, ki se jih vsak dan potrebuje bolj, kakor železnice. Tako smo rabili in bomo rabili doma slovenščino. Zdravnik in sodnik in duhovnik pa naj razumejo ljudstvo, med katerim delajo. Zdravnikov, sodnikov in uradnikov, ki nas sovražijo, pa ne trpimo več! Tisoč let biva tu okrog mesta Slovenec in je slišal slovenski evangelij. V tem mestu zdaj zasmrdi Nemcem zato evangelij, ko se bere slovenski in se ga odstrani, da se ne žali ušes učiteljev. Narodnega sovraštva ni pri nas, marveč na strani nemškega uradništva, in temu sovraštvu hočemo narediti konec! Lučovnik je pravil v Sinčivasi, da se uprava podražuje z zahtevo po slovenskem uradovanju. Nemcu smrdi slovenščina, zahteva k vsaki vlogi prevod. Kdo pa upravo podražuje, mi ali oni, ki živi od Slovencev, pa se ni maral učiti njihovega jezika? In če ta jezik zna, ga ne sme, ali ne mara rabiti. Slovence se pošilja iz dežele, pa daje nemškim učiteljiščnikom in dijakom štipendije, da se uče nekaj slovenščine. Kdo pa podražuje potem upravo? Dajte stran 40 odstotkov uradnikov, ki jih je pi'eveč, dajte nam naše Slovence, pa si bomo prihranili mnogo denarja. Mi ne podražujemo uprave, podražuje jo Nemec s svojo nadutostjo in svojim zaničevanjem druge narodnosti. Lučovnik je Slovencem očital simpatije do Srbov. On mora to vedeti. V njegovi občini je zbralo neko dekle ob času vojske za ranjence menda tri krone 20 vin. Pričelo se je proti nji postopanje po orožnikih in okr. glavarstvu v Celovcu, kakor da je izdala Avstrijo. To so naše simpatije s Srbi. Gospod predgovornik je že označil naše stališče, kateremu pridam le še: Slovenci smo na višji kulturni stopnji od Srbov in nikoli še noben narod ni želel priti pod nižjo kul- Št. 17. turo. Slovenci in Hrvati smo katoličani in nobenemu ne pride na misel, želeti si priti v oblast pravoslavja. Ali Srbija je na Balkanu in bo igrala svojo vlogo. Bila je doba, ko so Slovani na Balkanu klicali po Avstriji, želeli so, da jih pride Avstrija osvobodit. Avstrija je imela tam doli vse simpatije, ali Nemci so simpatizirali s Turki in sovražili Slovane ter jih zaničevali. In vse se je obrnilo; Slovani na Balkanu so si priborili samostojnost. A premajhni so, da bi mogli biti popolnoma samostojni; prihajajo pod vpliv Rusije. Ali Nemci ne razumejo, kam nas je privedla njihova neumnost? Tam spodaj Rusija in državice na Balkanu; na jugozapadu pa Italija! V Inomostu so nemški dijaki razbili Lahom visoko šolo. Nikdo jih za to ni primerno kaznoval. Vlada hoče dati drugo visoko šolo Lahom na Dunaju. Nemci pa pravijo: »Ne pustimo, ker je Dunaj nemško mesto!« Kaj čuda, če Lahi poročajo: »Ako v Avstriji za nas ni prostora, pojdimo k laškemu kraljestvu!« Ali mi delamo to neumnost? Dela jo blazni nemški narodni fanatizem, ki tako razbija našo Avstrijo. In ne samo to. Druge države poznajo naše razmere. Vedo, da se tu raznim narodom ne daje ljudskih šol. Na Štajerskem je 400 tisoč Slovencev, pa jim ne dajo nobene meščanske šole. In v Celju so se vršili krvavi boji za par slovenskih gimnazijskih razredov. V Avstriji nimajo narodi svojih sodnikov, ne svojih zdravnikov, ne uradnlfcov. Ali ni razumevno, da misli Rusija: Avstrija mora razpasti. Ali ne mislijo nekaj sličnega tudi naši nemški in laški zavezniki? Da, iz tega izvira grozna vojna nevarnost, katera preti vsej Evropi. Stotine milijonov moramo izdajati za vojne ladje, za trdnjave, za nove topove, ki bi jih morebiti ne bilo treba, ko bi ne bilo nemške narodne nestrpnosti. Država mora tej nestrpnosti napraviti konec. Da Metnic prihaja k nam, je prava koroška specialiteta. Župan celovške občine je, katera ne daje službe nobenemu Slovencu. Na kolodvoru je dal zapreti slovenskega župana, ki je hotel vozni listek v Pliberk. In ta gospod je zastopnik četrte kurije za slovenski del Koroške. Ali se nam ne smeje ves svet. In ta gospod govori o narodnem miru. Seveda ima on mir s tistimi, ki gredo kakor slab pes za vsakomur, kateri jim ponudi kos kruha. Stari testament že je imel svoje odpadnike, ki so se bili izneverili veri in narodnosti. Primerjalo se je tedaj odpadnike ženskam, ki za denar prodajo svoje poštenje in svojo čast, svojo dušo in svojo vest. Huda je ta beseda, ali tega greha dolžimo nemškutarje: za nekaj dobička so prodali vero in narodnost, čast in vest. S temi Metnicevimi ljudmi mi nimamo nič opravka. V usodepolnem času živimo. Rusija koplje ob naših mejah že svoje okope, zida svoje trdnjave, zbira sto in stotisoče vojakov. Nikdo bi se ne upal napadati Avstrije, če bi bili njeni narodi složni. Nemci naj pomislijo, da se svet ne bo obračal po njih, marveč oni se bodo obrnili po drugem svetu. In Avstrija naj spozna, da ima v svojih mejah mnogo narodov, kakor mati mnogo otrok, kar ji je naj v čast, ne v pogin. Naj se spomni, da je za vse te narode dolžna skrbeti in jih ljubiti in da je morebiti zadnji čas, da napravi v tej družini, postavni red in mir. ....» .- - * * ' -s Po raufanju in pijančevanju — glavobol Sram jih je! Pa ne vseh. Kdaj pa se je baraba še sramoval svojih barabskih dejanj? Pa take, ki se štejejo k »te boljšim«, je sram. Pa jih je tudi lahko sram v dno duše, ee še sploh imajo kaj vere v dušo. Dvomimo! Saj le tisti, ki ne veruje več v dušo, se obnaša kakor neumna zver, ki nima duše. Samega sramu so kar hitro umolknili v svojih sicer tako gostobesednih časnikih. Prej ko se ta nemškonacionalni škandal v Sinčivasi pozabi, tem boljše je za nasprotnike. Toda takega kulturnega škandala ni mogoče tako hitro pozabiti. Zapomnite si to, gospodje Lemiš, Metnitz in tovariši! Lemiš je govoril v Sinčivasi o kulturi koroških Nemcev, toda že na shodu se je pokazala ta kultura v vsej svoji nagoti. Take barabovske kulture nas Bog varuj! Ne za sto procentov, za 500 procentov višjo kulturo, nego so jo pokazali v Sinčivasi Nemci, imamo koroški Slovenci. »Gospodje« Metnitz, Lemiš, Lučovnik, Mihor, Kiršner, Linhart, Wieser, nemškonacionalni »Volksbild-nerji« in drugi, ki ste predstavljali v Sinčivasi cvet nemške kulture, ^pojdite se kulture učit v naše hleve! Tam boste našli več slovenske kulture, kakor smo jo videli mi pri vaših ljudeh v Sinčivasi. Lemiš, za božjo voljo vas prosimo, prizanesite nam vendar z raufovsko in alkoholno kulturo! Strašna škoda, da niste prišli na slovenski shod v Velikovec. Tam bi bili videli, kaj je kultura. In pred kulturo naših kmetov in delavcev bi se bili odkrili! Kaj pravijo časopisi? Vsa slovenska javnost se je zgražala nad to lažikulturo. »Slovenec«, »Slovenski Narod«, »Straža« so imeli daljše članke, v krajših besedah pa se je bavilo s »Karntner-tagom« vse slovensko časopisje. Celo graški »Arbeiterwille«, glasilo štajerskih in koroških nemških socijaldemokratov je izborno osmešil in postavil na laž ta »Karntnertag«, na katerem so bili v imenu slovenskih kmetov najštevilnejše zastopani »pavri iz Celovca«. »Arbeiterwille« se čudi, da je v Celovcu naenkrat toliko kmetov, ki sedijo po raznih kanclijah in trgovinah, a Slovencev, koliko jih je v Celovcu! Ob ljudskem štetju so jih z lučjo podnevi iskali, v Sinčivasi pa je bilo kar na stotine »slovenskih paurov iz Celovca«. Še celovški župan Metnitz in vitez Bu r g e r, predsednik nemškega »Volksrata«, sta špilala »slovenskega paura iz Celovca« ! Naj lepši Članek o sinčevaškem »švin-dlu« je pa objavila na uvodnem mestu vele-ugledna »Union« v Pragi, glasilo, ki ima dostop v naj višje in najimenitnejše kroge, ko-jega glas sega celo do cesarskega dvora. Tudi »Karntner Tagblatt« je objavil dva dopisa, ki sta bila pa oba poslana listu očivid-no iz —• uredništva samega. Prvi »dopis« je bil pošten, drugi pa niti resnicoljuben, niti pravičen, niti krščanskosocialen, ampak je govoril iz njega hlapčevski strah pred nem-školiberalnimi »Freie Stimmen«. S tako stranko, katere glasilo se sicer imenuje katoliško, ki pa se v narodnem vprašanju ne upa na dan s katoliškimi načeli, katoliški Slovenci pač ne moremo hoditi roko v roki. Je sicer žalostno to, pa mi nismo krivi! Naj se zato »Karntner Tagblatt« ne pritožuje, če bo naše glasilo v bodoče zavzelo nasproti krščanskim socialcem njihovemu glasilu primerno stališče. Odposlanci in zastopniki vlade. Vlada je poslala na »Karntnertag« v Sinčovas sledeče gospode: 1. policijskega koncipista dr. Junovicza. Ta je lastnoročno in neusmiljeno, s trdo pestjo suval naše ljudi. 2 Kot vladnega komisarja dr. Erkerja iz Velikovca, ki se je napram dr. Bruggerju izrazil, da bo pomagal »die Windischen nie-derhalten«. 3. Ritmojstra Hàuslerja, ki kot član »šlarafije« zastopa nemškonacionalne »težnje«. 4. Nebroj nemških žandarmov, ki še besedice niso znali slovenski! Vzdržujemo se vsake, sicer povsod dovoljene kritike, ki je ljubljansko c. kr. policijsko ravnateljstvo samo v našem listu ne vidi rado, ampak smo pribili le suha, s pričami dokazana dejstva. Kupljeni za »Karnineriag«. Da kupuje »Schulverein« slovenske otroke za svoje šole, da kupuje »Siidmarka« nemškutarske obrtnike in zadolžene slov. kmete s svojimi Judeževimi groši, je vsakomur znano in odveč bi bilo, o tem še veliko besedičiti. Znani so nam tudi golaži in pivo, ki se daje v »krščanski ljubezni« lačnim in žejnim nemškutarjem, da volijo potem «fort-šritlih«. — Izvedeli pa smo, da so kupovali verne »deutschfreundlich« duše tudi za »Karntnertag« v Sinčivasi. Kočijaž Eber-wein v Pliberku, ki kaj rad služi tudi slovenske krajcarje, je dajal vsakemu, ki je hotel na shod v Sinčovas, po 3 K. H e 11 d o r f 1 o v lovec in posestnik v Sv. Neži, F e i n i k je prinesel M i k lavo v e m u J o z e j u v Št. Petru 13 K za vožnjo tistim, ki se hočejo udeležiti »K a r n t n e r t a g a« v Sinčivasi. Dve kroni pa je dobil Jo-zej za svojo agitacijo še posebej, da si na svojih težavnih potih poživi svoje žganja žejno grlo. — Kdo je le dajal ta denar? Učitelji. Med »slovenskimi pauri« so se s kričanjem odlikovali zlasti nemškutarski učitelji. Posebno glasno sta tulila in hujskala nadučitelj Marinič iz Št. Janža v Rožu, ki doma lenobo pase, namesto da bi poučeval šolsko mladino, in učitelj S a m e s iz Žitarevasi. Krona vseh je bil pa seveda že omenjeni Hornbogner. V urejenih deželah bi bili učitelji za tako hujskarijo disciplinirani, pri nas na Koroškem pa bodo zato še pohvaljeni. Izkazali so se tudi nadučitelj Privasnik iz Spodnjega Dravberga, D e r b u h iz Šmarjete pri Pliberku, nadučitelj Eberl iz Velikovca in njegov sin rodom Kranjc, učitelji Strucker in S c h i e s 11, Pihate r, Falkner, Wie-gele, ki sicer komaj hodi, a strast ga je pripeljala celo v Sinčovas. »Pauri« iz kamelij. C. kr. sodnik dr. Jožef Poetsch iz Velikovca, ki je pri seji rediteljev dajal potrebna navodila, dr. R a u t e r, davčni referent v Velikovcu, Bernhard, postajenačelnik v Spodnjem Dravbergu. Ta je hotel s pestjo suniti v rebra g. Čarfa, pa se je zmotil in je zadel strastnega nemčurja in mešetarja M o-raka iz Vovber; nadalje Sammer, ofici-jant na sodišču, zdravnik dr. Ho f er er, M u r o 1 c , uradnik pri c. kr. okrajnem glavarstvu, zasebni uradnik Anton H a i d , advokat dr. Viktor Prandi t s ch, kojega oče je bil mesar v Ormožu na Štajerskem, nemško niti znal ni dobro, govoril je pa najraje slovensko; Adolf Rainer, notarski kandidat pri Rabiču v Velikovcu', Štefan Uranschek, oficiant pri c. kr. sodišču, Ringi Julij, tajnik velikovške mestne hranilnice, ki se je iz polnega grla drl, občinska tajnika v Velikovcu Knotner in Grahi. SMmarkovci. Lepo število tulečih zverin v človeški podobi se je rekrutiralo iz vrst trgovcev in obrtnikov, ki so odvisni od miloščine Sud-marke, fijakarjev in gostilničarjev. Nekaj jih omenjamo v dopisih. Izkazali so se zlasti: Fijakarji Eberwein iz Pliberka, Seibitz ml., Jurij Form, Mazak, vsi iz Velikovca, farbar in župan velikovški Pinteritsch ter njegov sin, visokošolec, ki je junaško brcal z nogami, Ernst Leitgeb, trgovski vodja pri Gindlu, in Herzog, trgovski pomočnik pri Gindlu, sinovi mlinarja Majdiča (kranjska žlahta), sin trgovca Čebula iz Velikovca, Na-geletov sin, velikovška kovača Adolf Po-gatschnik in Peter Vaupetič; zlasti se je izkazal trgovec Kanduth, ki sicer zalaga »Narodno šolo« v Velikovcu, njegov pomočnik Bauer, Franc Vank, trgovski pomočnik pri Kultererju, brivec Severin Wernig in njegov pomočnik Karel Rosenzopf, Franc Pitter-mann, vodja Kobererjeve drogerijske fili-jalke v Velikovcu, Pibater Adolf, urarski pomočnik pri Huberju, Ferd. Huber, krojaški mojster, Franc Pawlik, steklar, Kaiser, trgovski pomočnik pri Štrausu, Medved Lojze, klobučar, Andrej Glantschnik, mesar in gostilničar, Jožef Wiegele, dimnikar, Kaspurc Franc, krojaški pomočnik pri Kramerju, sedlarski mojster Janez Benke, mesar Kru- schitz, sladčičar Ferd. Spendal, trgovec s papirjem Karl Magnet, ki je pomagal Slovence ven metati, sin s Kranjskega privan-dranega krojaškega mojstra Vaupetiča, ki stanuje menda v cerkveni hiši, klobučar C. Burger, krojač Smertnik, čevljarski mojster A. Medved, gostilničar Loigge, mizarski mojster Kosamurnik, najemnik Oberhammerje-ve gostilne, trgovec Taurer v Dobrlivasi, ki je tudi dostojno zagovarjal mater Germa-nijo, čevljarski mojster Kuchfing in Škorjanc, sedlarski mojster Kramer, tiskarnar Zmuegg, pravi rogovilež, nočni čuvaj Sommer, ki je pri Leitgebu pri belem dnevu stražil svoje pijance, kotlar Kummer, ki sicer rad ponuja svoj »Schlauch-Apparat« požarnim hrambam na Kranjskem, knjigovez Hofer, vsi sami predstavitelji pristnih Velikovških pragermanov, katerih imena že kažejo, da njihovi očetje niso ležali na medvedovih kožah in pijančevali po stari germanski navadi. Dobrovoljež je vsekakor c. k r. c e s ta r Heidbauer, ki je ploskal, ko so Slovence »na rokah« nosili iz dvorane. Videli smo tudi gozdarja S t u c k a, nadgoz-darja R u 11 e r j a iz Podgore pri Borovljah, ki je pretepal nekega slovenskega fanta, gozdar Kopitsch v Ljubelju, ki je pripeljal seboj tudi gostilničarja Albina Čavko, »Deutschpetra«. Trije suroveži. Kako posurovi sin slovenske matere, če sprejme nemško »kulturo«, so dokazali pretepači znani Kora k iz Rude, Zagozda, p. d. Kigler v Sinčivasi, načelnik požarne hrambe, ki je celo domačega g. kaplana osuval, in novi sodarski mojster iz Dobrlevasi, privandranec iz Zgor. Štajerskega. Najodličnejši raufovci. Po svoji surovosti in s kričanjem so se najbolj odlikovali Velikovčani. Fijakar M a-rak (sicer »kranjski Messerstecher«, kakor je imenoval Lemiš Kranjce), predsednik veteranskega društva in kateri p o -sojuje mestu ob cesarski slavnosti cesarsko zastavo, je kričal in psoval Slovence na nesramen način. Fijakar Se i b i t z mlajši, ki kaj rad služi slo-v e n s kekrajcarje, je kričal in pomagal suvati tiste, ki so jih vlačili ven, seveda Slovence, ki so se upali črhniti kako besedico. Gosp. župnika Poljanca je vlekel ven spaščičar Spendal; iz Velikovca, (ki je sam kranjskega pokoljenja!), kateremu je asistiral dr. B r u g g e r iz Celovca. Sploh se je ta gospod posebno odlikoval s svojim surovim obnašanjem. — Ker so se vendarle bali žendarmerije, se Nemci niso upali očitno tepsti naših ljudi — tembolj pa so jih suvali z nogami. — Junaki! Zlobni Linhart. Ko je »Štajerčev« urednik Linhart špo-gal svoje govorance in neštetokrat rabil besedo »Hetzpfaffen«,, je vselej pogledal na Almerja, ki je gledal pri oknu noter, češ, da »Hetzpfaffe« velja tudi njemu. Nekam čudno je g. Almer pomežikaval. — Mogoče sta se potem pri »Biertischu« spoznala in se celo v svoji nibelunski zvestobi pobratila. Učitelj, ki zasluži medaljo. Znan velikovški razgrajač učitelj Hornbogner je strgal nekemu našincu suknjo, za kar bo spet romal na sodnijo. Ker se to člo-veče noče izpametovati in ne pozna nobenih ozirov, tudi mi ne molčimo več in ne poznamo ozirov. Molčali smo, ko je pred dvema letoma o priliki slavnosti v Št. Rupertu naščuval svoje šoloobvezne otroke, da so nahrulili mirne Slovence z izzivajočimi heil-klici, se klatili okolu slovenske šole in s svojim obnašanjem dajali slab zgled drugim otrokom, ki imajo boljše očete. Tudi v Sinčovas jih je pripeljal, bržkone z enakim namenom. Naj se možakar rajši briga, da dobi svoja drva za netivo na drug način, nego da si je »izposodi« brez vednosti gospodarja na tujem ozemlju. Več danes še ne povemo, a če borno v to prisiljeni, potem se bo zanimala za stvar tudi žendarmerija. — In ta človek je igral pri bauernbundovskem shodu v Sinčivasi kot reditelj glavno ulogo. Zmerjal je naše ljudi s psovkami, jih suval in pomagal, kakor kaže gori omenjeni slučaj, kot pravcati »Hausknecht« vlačiti jih ven na prosto. Tudi njegov tovariš ni bil nič boljši. — Kako se bo pral na sodniji, bomo še poročali. (Prosimo za obvestilo, kdo ga bo sodil. Morga g. Poetsch, ki je bil tudi pri »paurih« v Sinčivasi. Op. ured.) Otroke so privlekli. Enega slovenskega vajenca iz Velikovca so tudi vrgli ven. Neki navzoči učitelj se je izrazil, da radi tega, ker zahaja še v nadaljevalno šolo. Videli pa smo naokrog vse polno šolarjev in izvedeli, da pohajajo šole v Velikovcu. Torej še otročad so alarmirali! Kulturonosec Pinteritsch. Velikovški župan Pinteritsch je nahrulil na shodu navzočega slovenskega župana Krajgerja iz Globasnice, ker je le-ta delal medklice, z »Maul halten, Windischer!« na kar mu je dal g. Krajger primeren odgovor. Od Pinteritscha, ki se je izrazil »a 11 e W i n-dischen und Pfaffen mufi man totschlagen!« (gosp. državni pravdnik, kaj porečete na to?) in ki si za občinsko hišo 9 priliki cesarske slavnosti — izposoju-j e cesarsko zastavo od velikovškega fija-karja, nismo pričakovali boljšega. Pač nemška kultura! »Višjim gospodom« čestitamo na prijateljstvu takega kulturonosca, ki bi mu med Culukafri zaman iskali para. ★ ★ ★ S »Karntnertagom« smemo biti zadovoljni. Kar bi ne dosegli po 10 shodih, da spozna naše dobro ljudstvo vso krutost nem-škutarije, to smo dosegli z našo udeležbo. Nihče, ki je bil zraven, ne bo pozabil tega shoda, a tudi ne bo pozabil, kako se z nami Postopa in da niti piškavega oreha ni vredna trditev, da hočejo nemški nacionalci živeti s Slovenci v miru in ljubezni. Politične vesti. Dr. Šušteršič o Koroški. V nedeljo, dne 26. aprila, se je vršil v Ljubljani občni zbor »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico. Na shodu je govoril deželni glavar kranjski tudi o razmerah na Koroškem. Med drugim je rekel : »Mi koroške brate zagotavljamo, da ne spremljamo samo njihovih bojev z odkritimi bratskimi čustvi, ampak da smo priprav-Uem jim tudi vsikdar pomagati z dejanjem! Koroški Nemci se silno hudujejo, kaj se mi Kranjci vtikamo v koroške zadeve. Mi ima-mo ravno toliko pravice zanimati se za koroške Slovence kakor imajo izvenkranjski Nemci pravico zanimati se za kranjske Nemce. Mi tvorimo s koroškimi Slovenci en sam solidaren narod, tedaj opravičeno rečejo: čc gre za koroške Slovence, gre za našo stvar! Mi se ne moremo zapreti sami zase, in Ves nemški nacionalizem ne bo mogel med ftanii in Korošci zgraditi kitajskega zidu! Mer gre za eksistenčne predpogoje naroda, am so narodi solidarni, tam se ne gre več za deželne meje. To zahtevajo Nemci zase, 1° tudi mi zase zahtevamo!« To so prav le-P9 besede, toda žal so ostale le v Ljublja-9,1. ker komunike, ki je krožil o dr. Šuster-sičevem govoru v nemških listih, je zamolčal ta pasus glede koroških Slovencev. In vendar je moral biti komunike sestavljen od kakega Slovenca v Ljubljani! Delegacije. Delegacij-e so se sestale dne 28. aprila v Budimpešti. Kakor je pokazala že prva seja delegacije ne bodo potekle tako mirno, kako! si zeli vlada. Socialno demokratični delegat dr. Ellenbogen je predlagal, da naj delegacije tako dolgo ustavijo svoje delovanje, dokler ne bo zopet redno deloval avstrijski državni zbor. Starostni predsednik baron Fuchs ni hotel dati predloga na glasovanje, vsled česar je nastal hrup. Za predsednika delegacij je bil nato izvoljen član gosposke zbornice grof Sylva-Tarouca, za njegovega namestnika poljski poslanec dr. Leo. V posamezne odseke so bili izvoljeni sledeči jugoslovanski delegatje: v zunanji dr. Korošec in dr. Šušteršič, v vojni dr. Korošec in dr. Šušteršič, v bosenski dr. Korošec in dr. Laginja, v finančni dr. Korošec, v peticijski di’. Laginja. Stecbenpferd- lilipomfegHats naiflo slej ko prej neutrpno zà racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod. J Dnevne novice in dopisi. Cesarjeva bolezen. Uradne vesti o cesarjevem zdravju so skoro vsak dan enake in poročajo, da je cesar ponoči hudo kašljal, sicer pa da je spal. Tek, moči in splošno počutje pa da so popolnoma zadovoljivi. Neko-koliko drugače pa se je o cesarjevi bolezni poročalo dne 28. aprila iz neposredne cesarjeve okolice, in sicer da zdravljenje cesarjevo ne napreduje tako razveseljivo, kakor želi cesarjeva okolica in kakor bi bilo pričakovati po ugodnem zdravstvenem stanju, ki se je pojavilo v nedeljo in je potrajalo tudi še preko ponedeljka. Omehčavanje katarja se je zopet zaustavilo in zato cesar potekle noči ni prebil tako dobro, kakor v nedeljo. Zdravniki smatrajo, da se je omehčavanje katarja zaustavilo le prehodno in da okrevanje cesarjevo, četudi le počasi, vendarle napreduje. Čestitke vojaščine ekscelenci Njegova- mi. V torek, dne 28. aprila, ob 11. uri dopoldne so čestitali ekscelenci g. feldmaršal-lajtnantu Viktor Njegovanu povodom njegovega imenovanja za poveljnika 35. inf. divizije v Kološu in njegove povišbe namestnik vojaškega postajnega poveljništva polkovnik baron pl. Stillfried, polkovni poveljnik, štabni častniki, poveljnik deželne žendarmerije, vojaški kurat preč. gospod msgr. Rafko Kozak, vojaški uradniki garnizije ter so izrazili svoje obžalovanje, da zapusti ekscelenca garnizijo, kjer je bival tri leta. Ekscelenca je bil priljubljen pri vojakih in civilnem občinstvu; zavoljo njegove pravicoljubnosti ga je spoštovalo zlasti slovensko občinstvo. Ekscelenca je hrvatski rojak. — Novoimenovani poveljnik 12. infant. brigade in poveljnik vojaške postaje polkovnik - brigadir E. K r a t z e r je došel v Celovec dne 28. aprila. Popravek. V zadnji številki se vrinila v poročilu o protestnem shodu v Velikovcu pomota. Na shodu ni bilo okrog 300 ljudi, kakor smo v prvem poročilu pomotoma brali, ampak jih je bilo, kakor nam poroča naš dopisnik, približno 400. To pomoto popravljamo zato, da se vidi, koliko so vredna poročila v »Freie Stimmen«, ki so poročale, da je bilo na našem shodu samo 150 ljudi. Od druge strani smo prejeli sledeče poročilo: Prav pošteno je potegnil »Štimce« velikovški poročevalec o protestnem shodu, ki poroča v 54. številki z dne 25. t. m., da je na shodu govoril 150 udeležencem gospod župnik D o b r o v c iz Črne! Kje in kdaj se je ta protestni shod vršil, nam ni znano. Na n a-š.e m shodu sta navdušeno govorila gospoda dr. Brejc in msgr. Val. P o d g o r c, vrli rojak iz najbližje velikovške okolice. — Zdi se, da je nekdo namenoma skrpucal tisto poročilo skupaj tako, kakor je pač njemu »pasalo«, ali je resnično ali ne, to mu je deveta briga. Saj je bilo na shodu kakih 400 udeležencev. Čestitamo »Štimcam« k njihovim točnim poročevalcem ! Zagrebški nadškof umrl. Po daljši bolezni je umrl v Zagrebu tamošnji nadškof dr. Posilovič, star 81 let. Njegov naslednik je škof koadjutor dr. Ante Bauer, ki se je udeležil tudi zadnjega katoliškega shoda v Ljubljani in je tam pozdravil Slovence. Naši ljudje so pravili, da so ga prav dobro razumeli. »Schulvereinove« tomohole v Celovcu se je udeležilo mnogo nezavednih slovenskih služkinj in moških uslužbencev, ki ne poznajo namena nasprotnega društva. Schul-verein je pa tudi tako nesramen, da izrablja nevednost slovenskih ljudi v protislovenske namene. Srečke za tombolo so prodajali tudi pri celovškem sodišču. Lepe razmere! Za notarja v Rožeka je imenoval pravosodni minister Friderika barona Marti-n e z a, ki je postal v očeh nemškega Volks-rata za to mesto zmožen šele potem, ko se je udeležil hujskaškega shoda v Sinčivasi. Nato je bil hitro, skoro bi rekli, telegrafično imenovan. Jezikovnih zmožnosti sicer za ro-žeški okraj nima, pa kdo povprašuje na Koroškem po tem. Prvo je, da mora znati heca-ti proti Slovencem, drugo se že spregleda. Vojaške vesti. Imenovanja. Poveljnik 12. infanterijske brigade v Celovcu generalmajor Viktor Njegovan je imenovan za poveljnika 35. infanterijske divizije in za feldmaršallajtnanta. — Pri 17. pešpolku so bili s 1. majem imenovani: za podpolkovnika major Hugon pl. Thurman, za stot- nike nadporočniki Viktor pl. Canisius, Samo Vošnjak, Oton Kiesewetter pl. Wiesenbrunn, Rudolf Lukane pl. Savenburg, prideljen generalnemu štabu; za nadporočnika poročnika Aleš Bischoff pl. Widerstein, Rudolf Schmidt; za poročnika praporščaka Ernst Durkaler in Karol Nitsch. — Polkovnik Oton Kaschatzky v Znojmu je imenovan za poveljnika 7. pešpolka v Gradcu. Policijski pes Tis Harras iz iiemškega Št. Vida je boljši, kakor vsi celovški policaji. Tako se šalijo Celovčani. Vendar pa je v ponedeljek, dne 20. aprila, odrekel, pa ne po svoji krivdi, ampak ker je bil prepozno poklican. Neznan zlikovec, ki smo mu že na sledu, je ponoči od sobote na nedeljo vrgel skozi okno hotela Trabesinger velik kamen. Poklicali so znamenitega psa izsledovalca iz Št. Vida, ki je sledil nekaj časa do Kumpfo-ve ulice, kjer mu je sledu zmanjkalo. Zato je pa takoj izsledil vlomilca, nekega kleparskega pomočnika, ki je vlomil v izložbo puškarja Kaiserja v Kolodvorski ulici v Celovcu. Prej je izsledil zločinca, ki je v Trebnju porezal 42 sadnih drevesc, da bi se maščeval nad svojim delodajalcem, nekim lesotrž-cem. Koj nato je bil poklican policaj Knap iz Št. Vida s svojim Tix Harrasom v Koče, da izsledi nekega požigalca, kar se je posrečilo psu v neverjetno hitrem času. Avtomobilska nesreča na Gospasvet-skem polju na Koroškem. Teodor Dreher iz Gorice mrtev, šofer Merc težko ranjen. V četrtek, dne 23. aprila, okoli polsedme ure je pripeljal po cesti proti Gospasvetskem polju v smeri iz Štajerske avtomobil, ki je vozil s hitrostjo brzovlaka. Naenkrat je trčil avtomobil v drevo ob cesti. Sunek je bil tako silen, da je izimval voz drevo s koreninami iz zemlje in se zaletel v drugo drevo, katero je v višini voza odlomil. Nato se je avtomobil parkrat prekucnil in obležal v jarku ob cesti. Cel prizor so gledali potniki iz vlaka, ki je vozil slučajno mimo. Vlak je ustavil na progi, naložil ponesrečenca v službeni voz in ju je odpeljal v Celovec. Tam so ju prepeljali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da sta ponesrečenca Teodor Dreher iz Gorice, sin člana gosposke zbornice Antona Dreher j a z Dunaja, in njegov šofer Merc. Ponesrečeni Dreher je imel težke poškodbe na glavi, šofer pa ima razbito čeljust in zlomljeni roki. Ob tričetrt na 2. zjutraj je Teodor Dreher, ne da bi se kaj zavedel, umrl. Šofer Merc je sicer težko poškodovan, vendar pa upajo zdravniki, da bo okreval. Teodor Dreher je prebival v Gorici. Star je 40 let, poročen z baronico Popp-Oberstadten, hčerjo nekega virtemberškega častnika; soproga prebiva v Gorici. O nesreči se pripoveduje, da jo je povzročil domač golob, ki ga je avtomobil povozil in perutnice pohabil. Golob je vzletel, pa šoferju v lice, vsled česar je šofer izpustil krmilo in zavozil v drevo. Drugi dan so se Celovčani vozili v Willcrsdorf na Gospasvetskem polju ogledovat si razbiti avtomobil. Šfrajk čevljarskih pomočnikov. Čevljarski pomočniki v Celovcu nameravajo začeti štrajk 9. majnika. Gozdni požar v Olmanjah. Dne 27. aprila ob poldevetih zjutraj je začelo goreti dračje in del posekanega lesa v gozdu graj-ščaka Leopolda Zweiga. Pogorišče obsega 10 oralov in leži na Šenthelenski gori na ot-manski strani. Zažgali so pastirji. Ognje-gasci so izkopali rove in tako obvarovali sosedne gozdove. Na pogorišče sta prišla deželni vladni svetnik vitez pl. Rainer in gozdarski nadkomisar Mayer. Pretep v Žrelcu. V nedeljo, dne 26. aprila, je napravilo pevsko društvo nemških železničarjev v Celovcu »Flugrad« izlet^ k gostilničarju Miklavcu v Tucah pri Žrelcu. Nemški junaki so brez pravega povoda, zgolj iz narodnega sovraštva, to je zgolj »iz ljubezni do slovenskih domačinov in miroljubnosti« napadli slovenske domačine — baje z noži. Dr. Lemiša opozarjamo na te »Messerstecherje«. Germanski junaki so pobili veliko kupic, razbili mize in napravili gostilničarju veliko škode. Orožniki so nemške peteline ovadili državnemu pravdni-štvu. Kaj poreče na to železniška uprava? Izlet se je vršil pod vodstvom bivšega kora-lista Alojzija Wimmerja in železniškega delavca Mitterja. Rešena samomorilka. Dne 28. aprila zvečer je skočila v takozvani Feuerbach nasproti Knochovi tovarni v Celovcu okrog 55 let stara brezposelna ženska Treza Stangl. Iz precej globoke vode sta jo potegnila neki delavec in neka ženska. Rešena ženska ju je zato grdo preklinjala in hotela zopet v vodo. Šentruperški policaj jo je zaprl. Po odgonu jo bodo poslali v Podljubelj, kamor je pristojna. Poslanec Lutschounig in celovške gospodinje. Lutschounig je rekel, na shodu v Sinčivasi med drugim tudi, da naj bi Ce-lovčani od Slovencev ne kupovali. Izmed Slovencev pa mu je nekdo zaklical: Tedaj pa poginete! In tako bi tudi bilo. Že sedaj je v Celovcu neznosna draginja, če bi pa Slovenci nič ne pripeljali in prinesli, tedaj imajo v Celovcu celo leto štiridesetdanski post. Celovčani se bodo menda Lutschou-nigu in njegovi stranki za tako delo kaj lepo zahvalili. Že zdaj stane eno jajce no 10 do 20 vin., če bi pa ne prinesle takih Slovenke, pa stane še enkrat toliko ali pa bi ga sploh ne bilo dobiti. In ravnotako je z vsemi drugimi pridelki: sadjem, zelenjavo, žitom, krmo itd. itd. Tak hecar lahko šunta. On vleče kot poslanec 20 kron na dan, letijo mu v žep krone od vseh strani in doma ima imenitno posestvo, katero mu da vsega dovolj. Ni pa tako pri drugih ljudeh, posebno tudi ne pri Celovčanih. Koliko je tu takih, ki si niti potrebnega živeža ne morejo kupiti in štediti morajo z vsakim beličem. Lutschounig zasluži, da bi ga pognale celovške gospodinje iz mesta, kadar se tam pokaže. — Omeniti moramo še tudi, da taka hujskanja vladnega komisarja dr. Erkerja prav nič ni vznemirjala. Karaten dea Karatnem! To je bilo geslo kolovodij, ki so vprizorili v Sinčivasi tako-imenovani »Karntnertag«. Koroška Korošcem! Ali katerim Korošcem? Tistim, katerim je že zamrl vsak čut za pravico, kateri, podkupljeni po judeževih groših, psujejo in sramotijo lastni narod, iz katerega so izšli, in tistim, ki jih v to napeljujejo. Tistim, ki so že tako daleč, da se spozabijo že na svojem duhovniku, dušnem pastirju, ki jih hoče pripeljati na pravi pot. Tistim, ki podijo sinove lastnega naroda iz svoje domovine, domačine, iz dežele in jim ne privoščijo doma kruha. Tistim, ki jih privlečejo potom »Siidmarke« iz »rajha« in vseh vetrov skup, da odjedo zavednim in nezavednim domačinom košček kruha, ki so ga imeli na domačih tleh? Tistim Pepčkom in Nacijem, ki hočejo za druge gospodariti, sami pa še znajo ne! Tistim, ki preganjajo našo živino s planin, da se morejo tam pasti srne in divji kozli? In tistim, kateri ne spoštujejo postave narodne enakopravnosti in razsodbe najvišjega upravnega sodišča, tistim in samo tistim bi radi izročili Koroško. Oj, ljuba Koroška! Kako boš ti srečna, če te bodo imeli še nadalje tako »vzorni« Korošci; zavidali te bodo celo Albanci in Tripolitanci. — Koroški rodoljub iz boroveljske okolice. Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah pri Trstu priredi dne 7. junija t. 1. veliko slavnost v proslavo 25 letnice svojega obstanka. Z ozirom na to, da se vrši ta slavnost v večjem obsegu, se tem potom obrača do bratskih društev, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan. Prvi roj je dobil 21. aprila 1914 čebelar Gregor Posnik v Možici, čeravno je 18. sneg pobelil okolico. Iščemo boljšega vpokojenca, ki bi se nastanil v krasnem kraju, če le mogoče duhovnika. Dotičnik dobi mnogo ugodnosti. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani. Krojač ali čevljar, ki bi imel veselje tudi do organizacije, dobi v večjem kraju, kjer je velika slovenska naselbina, jako ugodno stališče. Vprašanja in ponudbe na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Zavoljo tatvine so zaprli dimnikarskega pomočnika Rudolfa Manditscha v Borovljah, ki je ukradel svojemu mojstru Gnecu 230 K. Fant je denar zapil po Celovcu in Borovljah in je imel samo še 6 K, ko je bil aretiran. Pliberk. Kdor je bil 19. t. m. v Sinčivasi, ta je spoznal naše Nemce (pravilno: nemčurje) do dobra. Imelo je namreč zborovanje nemško društvo »Bauernbund«, torej društvo kmetov. Človek bi mislil, da pripeljejo Nemci kmete na shod. Kaj še. Po obnašanju bi človek sodil, da ima pred seboj tiste jeruzalemske barabe, ki so kričale pred Pilatom: »Križaj ga, križaj ga!«, po poklicu so pa bili taki-le »kmetje«: doktorji, kleparji, slikarji, sedlarji, izvoščeki, kurjači, brivci, gostilničarji, kovači, tesarji, vrvarji, ključavničarji, čevljarji, komiji, rudarji, trgovci, največ je pa bilo takozvanih »luftinženir-jev«, le kakih 30 kmetov je bilo vmes. Ko so se pa naši kmetje in kmetski fantje prikazali, so jim s silo zabranili vstop. Torej kmetsko zborovanje so imeli zborovalci in odločevali so pa o kmetskih koristih sami »bauernfreserji«, ki poznajo kmeta samo tedaj, kadar jim prinese denar. Kako so pa na shodu divjali, ko so zagledali par črnih sukenj. Znan velikovški fijakar je kričal: »Hinaus mit den schwarzen Falotten.« Tako so besneli, da so v svoji jezi vrgli brez vsega vzroka ven iz zborovalne dvorane č. gosp. župnika Poljanca, Sekola, katerega so z dežniki po glavi bili in s pestmi ter palicami dregali. Kar sikali in pihali so. Da, čujte! V dvorani so se pa lagali in prilizovali, da so naši najboljši — prijatelji. Hinavci! Tudi iz tega razvidite, da kmetov na tem shodu ni bilo, ker naš kmet se tako surovo in pobalinsko nikdar ne obnaša. In v to lepo družbo se je podalo tudi okoli 100 pliberških mestnih »kmetov«, in sicer med njimi ti-le: M e t n i t z (kajne, je že dolgo tega, odkar ste bili oficir?), Nemec, plib. župan Girardi s, brivec Rom (tistih 15 kron, ki jih dobi za maskiranje pri slovenskih igralcih, mu pa ni prečrnih), fijakar Eberw,ein, ki je tako letal, ko je vozil nekega slovenskega kupca, Kranjca, kot bi imel devet nog in ki zna jako sladko govoriti, kadar vidi, da je kaj zaslužka, je bil razkačen kot purman, če mu pokažeš rdečo ruto. Iz šiaške okolice. Govorniki Kirschner, Lutschounig, Michor, Metnitz in Linhart so na shodu v Sinčivasi dne 19. aprila venomer poudarjali, da hočejo živeti Nemci s Slovenci v miru, da se Slovencem na Koroškem dobro godi, da se nimajo pritoževati čez nič itd. Kako se pa v resnici ž njimi dela, naj pokaže to-le: V Dobrlivasi je kot dimnikarski mojster trd Nemec Wagg-e c k e r. Prvo vprašanje torej : Kako more dobiti v popolnoma slovenskem delu dežele tako obrtniško koncesijo trd Nemec? Po novi tozadevni postavi mora dati znažiti dimnike vsakdo po dimnikarju istega okraja, torej: mora občevati z njim. Kako na naj občuje Slovenec s trdim Nemcem? Kako naj se zgovori z njim? _— To pa še ni dosti. Človek bi si mislil, da si bode najel tak trdo-nemški mojster vsaj slovenskega pomočnika. Toda daleč se zmoti. Tudi pomočnik je trd N e m e c , ki ne more govoriti s Slovenci ne besedice. Če pa se ne more zmeniti in mu kaj ne gre po volji, tako razbija ta pomočnik po pečeh, štedilnikih in dimnikih, da vse razbije in ubogi Slovenec imej vrh vsega še škodo! In tega se vidi, kako se dela na slovenskem Koroškem: od prvega uradnika do zadnjega sluge in do dimnikarja in dimnikarskega pomočnika: vse mora biti nemško, vse mora siliti Slovence, da bi se učili nemškega jezika. Potem pa pravijo ti hecarji: koroški Slovenci se radi učijo nemščine. Črna. Socialdemokrat Weisch je menda predlagal pri bratovski skladnici, naj bi imela ista nekako predpravico pri nakupu hiš, ki stojijo na nekdanjem zemljišču bratovske skladnice. To vam je pa pravi delavski prijatelj — ali pa je trep. Ravno spada v združeno belo-rudečo večino v občinskem odboru. Črna. Mislili smo vedno, da je stari konsum za delavce brez razlike mišljenja. Glas te organizacije bi moral ostati tedaj nevtralen pri volitvah. Pri zadnjih volitvah pa je bil oddan za socije. Tudi bi kdo mislil, da bodo uslužbenci tega konsuma nepristranski, pa smo se motili. Magaciner je obenem tudi načelnik »rumene« delavske organizacije, ki nima nobenega drugega namena kot drugomisleče delavce pri uradnikih črniti in jim boljši kruh s hinavščino požreti. Zato so pa tudi odborniki te organizacije kar čez noč avanzirali — vsaj na papirju —, da med njimi ni nobenega preprostega delavca več. Najnižji odbornik je vsaj predkopač, na papirju »Freie Stimmen«, akoravno v Črni vsak ve, da je navaden delavec, drugi pa je postal uradnik, akoravno še predkopač ni, tretji pa je tudi predkopač, akoravno mora v konsumu ves bolan Žaklje prenašati. Temu so še ime izkvarili, da bi vsaj bolj nemško dišalo. Organizacijo imenujejo »Bund der deutschen Arbeiter«, v odboru pa razen H. Rofibacherja ni Nemca. Boljše bi bilo, ko bi rekli: »Bund der deutsch-gesinnten Arbeiter« ali pa po slovenski: »Zveza nemčurskih delavcev«. Črna. Naši socialdemokrati so baje slišali, da je nekdo izmed naših rekel, da bi 'kar eno bombo vrgel v rdeči komsum in v Krulčevo hišo, če bi jo imel, da bi vse zletelo v zrak. Mislim, da tega ne bode treba. Konsum bode tako kot tako šel v zrak, kajti Nemci so koj tedaj za socije, kadar gre proti Slovencem, kadar pa gre za denar, tedaj pa koj svojim k svojim prihajajo in branijo pristop k rdečemu konsumu. Slovenci se bodo pa tudi premislili take ljudi podpirati kot so Weisch in Muri ter bivši Kumer. Le da bi jim na konja pomagali, bi bili katoliški delavci in kmetje dobri. Zato pa tudi lovijo za svoj konsum po celem Javorju in Lu-dranškem vrhu. Pa zadnje občinske volitve so gotovo vsakemu oči odprle, da se pravi sebi jamo kopati, če se take ljudi podpira. Sedaj vidi vsak, da ne gre le za gospodarsko izboljšanje, ampak za politično moč. Popolnoma potlačiti hočejo katoliško-misle-če delavce in kmete. Muri je rekel, da z nami ne gredo sociji nikdar uri volitvah, ker imajo nas za nazadnjake. Le kadar bi v njih konsum denar nosili in njih prazne kaše polnili, le tedaj smo dobro došli. Pa kalinov je malo v Črni, zato rdeča setev ne prospeva in rdeči konsum umira. Št. Peter na Vašinjah. (Gr a f e n a u e r — N a g e 1 e.) Brali smo v zadnjem »Miru«, da so dobile občine Blato, Št. Danijel, Prevalje in Pliberk po posredovanju našega poslanca gospoda Grafenauerja precejšnjo državno podporo v znesku 20.000 K, ker jim je bila uničila toča vse poljske pridelke. Vse drugače pa naša občina, ki je obdačena sl24odstotnimi občinskimi dokladami in ki je tako revna, da res ne vemo, kako zmorejo naši kmetje plačevati še 90 odstotkov doklad! Kje so šele direktni davki? Ne bo je tako revne občine kot je naša: Kuga pri živini, suša, podjed, toča, nov cerkveni stolp smo stavili in novo stre-h o na našo šolo. Odkod tudi ti velikanski davki! Bornih par kronic iz Notstands-fonda so dobili samo tisti kmetje, ki ne morejo ne živeti, ne umreti. Občina se je potrudila za podporo: gospod župan in gospod Sterže sta nesla tako prošnjo k njega ekscelenci deželnemu predsedniku; eno prošnjo je dobil tudi g. Nagele, da jo vloži na pristojnem mestu; občina je vložila prošnjo za podporo na Njega Veličanstvo našega cesarja; ves ta trud je bil zastonj ! Zdi se nam, kakor bi se bilo vse zarotilo proti šentpeterski občini. Še malenkosti nam ne dajo, kakor kaže ta-le slučaj: Na deželni kulturni svet smo vložili prošnjo, da nam da pocenjenega žitnega semena. Tudi nič! In če bi ga danes tudi dobili, kaj bomo z njim, ko je za setev že prepozno?! Kvečjemu, da pitamo z njim naše prašiče »St. Peterer Rasse«. Velikovec. (D e n u n c i j a n t i.) V svoji onemogli jezi si je privoščil dopisnik »Štirne« v sobotni številki par uradnikov našega okrajnega glavarstva, ki niso nem-škonacionalnega planeta rojeni; ker jim drugače ne more do živega, jih v svoji bauernbundovski pameti zmerja s — slovenskimi klerikalci. Najprej si privošči našega bivšega okrajnega glavarja Mayr-hoferja, ker je pod njegovim »protektoratom« bil izvoljen v okrajni šolski svet namesto Niederhoferja iz Železne Kaple župan Kraj ger iz Globasnice. Dopisuna prav nič ne ženirauradna tajnost, ki jo zajema iz znanega vira in katera je menda veljavna samo za slovenske člane okrajnega šolskega sveta. Povemo dopi-sunčku samo tole : Oseba okrajnega glavarja sedanjega dvor n. svetnika je tako vzvišena nad tako Podlostjo, da ga še doseže ne. Naj dopisun samo pomisli, da je ravno po posredovanju g. Mayrhoferja bil rešen gotovega konkurza reprezentant Velikovca in s tem seveda tudi r e n o m é tukajšnje n e m -š kut ari j e. V svoji nehvaležnosti pa ta »reprezentant« še zabavlja čez svojega dobrotnika. V eni prihodnjih številk orinese-rno tozadeven članek, da bodo gotovi ljudje pogledali belo. Potem si ta dopisun privošči našega okrajnega s e k r e t e r j a, kateremu v svoji jezici tudi ne more drugega očitati, nego da je slovenski klerikalec. Mislimo, da to dotičnega gospoda, ki živi samo svojemu poklicu in se briga za politiko toliko, kakor dopisun za svoj poklic, ne bo bolelo* Tudi gospoda okrajnega k o m i s a r j a n e, ki je kot uradnik r a d i s v o j e vljudnosti priljubljen pri vseh slojih, tudi nemškutarjih. Na kako nizki kulturni stopnji da stoji dopisnik, je pa razvidno iz tega, da onečašča prija-t el j stvo tistega gospoda s slov. ueiteljem Koširjem, ko sta vendar doma iz ene vasi. Seveda v svoji podlosti dopisnik ne pozna več prijateljstva, in če tudi, ga izrablja samo za svoje politične ali alkoholne namene. Kako more dopisnik na-zivati tukajšnjega slovenskega učitelja gospoda Koširja »hauptagitatorja« in »draht-zieherja« slovenskih učiteljev v okraju, je nam nerazumljivo, ko vendar vemo, da on „ivi samo šoli in svojemu vrtu in ^ v dobrih o d n o š a jih z vse m i ,. e t * k o y č a n i. Seveda bi dopisniku bili jubsi učitelji, ki se dajo izkoriščati za pustne šeme, oziroma hausknechte pri Karntnertagu. Navsezadnje pa si dopisun privošči še našega stražmojstra, ker pošilja ta svoje otroke v slovensko šolo, »Trutzschule«, kakor pravi. Res, strašno! Ce druzega ne veste, bodite raje tiho, ker svoji stvari le škodujete. Tudi sodniji niste storili nobene usluge, da jo vlačite v svojo notico, ko vendar veste, da sedijo v sodniji gospodje, ki le za silo lomijo slovenščino in se le vi e d tega lahko prigodi, da ne najdejo naši ljudje pravice. Dopisnik! To pot ste imeli z dopisom nesrečo; s tem, daste v s v o j i p o d 1 o s t i hoteli d enunci rati ugledne uradnike, ki zvesto izpolnjujejo svojo dolžnost, ste le obsodili s a m ega sebe. Fej Vaši demmcijantski Blače ob Miriji na Žili. (Ogenj) V n tek, dne 24. aprila smo imeli v naši va zopet ogenj. Goreti je začelo proti 10. u dopoldne pri Vutiju. Zgorej je Vutiju sk denj, sosedu trgovcu in gostilničarju Ge nutu pa kegljišče in skladišče, kjer je hran tudi špirit. Posebno slednji ima veliko šk< de. Ker stoje hiše zelo tesno druga ob drug so mogli vrli gasilci in drugi vaščani, ki e popustili živino in vse na polju ter hite pomagat, le z največjo težavo obvarova sosednja poslopja. Prifolavas pri D obrij vasi. (Tragična s m r t.) V sredo, dne 22. t. m., smo pokopali Lužnikovo mater Marijo Miklav. Hčerka rajnice je bila nuna v samostanu Gams na Tirolskem in je že dalj časa bolehala. Minuli teden pa dobi mati, ko je bila ravno pri delu na polju, brzojav, da je umrla njena hči. To jo je tako pretreslo, da ni mogla več delati in je morala iti domu. Komaj pa pride domu, se zgrudi in kmalu nato umrje; zadela jo je srčna kap. Vsled prevelike žalosti nad smrtjo ljubljene hčerke je ubogi materi počilo srce. Rajnica je bila vzorna krščanska mati in žena. Naj Bog potolaži žalujočo družino! Št. Peter pri Vašinjafe. (Odmevi K a r n t n e r t a g a.) Korenike sinčaveške segajo tudi v našo občino. Glavni hujskači nemškutarske sodrge so itak znani v celi občini. Kljub temu jih pa hočemo počastiti z nekaterimi vrsticami, da tako rešimo junaške osebe —• pozabnosti. Na shodu v Sin-čivasi si videl znane osebe. Od pijančevanja zaduhlo, zarudelo lice mladega VVeisnarja, rabijatnega pijanca Mikvavovega Jože j a, nanovo pečenega posestnika in kegljača Jakopičevega Jureja, znane Urgermane iz Sv. Neže, Helldorfovi lovci in priganjači — »Nemci«, grajščak Stersche in učitelj Ja-nach. Morebiti so še nakširali tudi vse lovske pse — in jih gnali na Karntnertag! Vse-kako dobro bi bili služili pri taktiki, ki se je brutalno uveljavila na shod\i s tem, da so našince brcali z nogami, boječ se žendarme-rije. Pri tem delovanju se je posebno odlikoval že imenovani Mikvavov Jože j, ki je skrbel, da se vlečejo pošteni slovenski kmetje na cesto. Kljub priletnosti in vojaški službi, na katero se rad sklicuje — nima še lepšega vedenja! Res, take »fortschrittlich« inteligence se nam ni treba bati, in ponosni smo — da ne stoji v naših vrstah. Da bi naša nemškutarija, ki je sestavljena iz zgolj pijančkov, ne pozabila iti na shod v Sinčovas — za to so skrbeli pravočasno plačani agitatorji, kakor znani Mikvavov Jože j — ki je cvet nemškutarstva. Pametno je bilo za vsak slučaj — kajti ravnotežje se lahk izgubi — »pr’ni majhni priložnosti!« Brdo pri Šmohorju. (Še enkrat o misijonu.) Zadnji »Mir« je poročal, kako so tukajšnji »Sudmarkovci« hoteli preprečiti misijon. Za pretvezo jim je služil tifus, na katerem je zbolel melviški nadučitelj in žena, in kateri se bo vsled misijona raznesel po celi občini. V tej svoji gonji pa so že postali prav smešni. Podali so se k c. kr. okrajnemu zdravniku dr. Hussa in so mu pravili grozno novico, da se je iz Melvič pripeljala na Brdo spovednica in da se je zelo resno bati razširjenja tifusa potom spovednice. Zdravnik je nato poslal župniku ukaz, naj spovednico takoj odstrani, ali pa z lyso-formom razkuži, ako je na ovadbi kaj resnice. Strah je bil seveda popolnoma prazen; kajti bolnik, ki leži doma v postelji, vendar ne more priti v dotiko s spovednico, da bi jo okužil. Sicer se pa dotična spovednica ni niti nahajala v melviški cerkvi, ampak v podstrešju župnišča in se že čez eno leto ni več rabila. Gotovo tudi nasprotniki sami niso verjeli v kako nevarnost — njih namen je bil odvračati ljudi od spovednice. Sami se pridno izogibajo cerkve, ker je menda v cerkvi slab zrak (v gostilni je pa seveda samo najboljši čisti zrak); zdaj pa še ti nevarni bacili v spovednici! Kdo bi se ne smejal! Čudno pri vsem tem je pa to, da je bil tifus v Melvičah že v pustu, da se pa tedaj naši gozdarji in učitelji nič niso ganili, da bi se bil prepovedal »Faschingskranzchen« na Brdu, h kateremu so tudi iz melviške župnije prihajali ljudje in pri katerem je neki kmet zapravil 50 kron (!) za šampanjca. Ali tedaj ni bilo nobene nevarnosti za razširjenje tifusa? O, seveda, to je pa vse nekaj drugega; ples ne sme izostati, četudi bi bil tifus še tako razširjen, ker s plesom in pijančevanjem hočete mladino jmkvariti, da jo potem lažje dobite na svojo stran. Saj vas poznamo ! Rikarjavas. (Občinske v o 1 i t v e.) Za občino Rikarjavas, h kateri spada jo župnije Št. Vid, Mohliče in Kamen, smo imeli dne 25. aprila občinske volitve. Bilo ie izvoljenih 18 slovenskih katoliških mož. Nasprotniki se volitev niso udeležili, ker niso imeli nobenega upanja. — Pričakujemo, da se bo z novo župansko dobo pričelo tudi v naši občini s slovenskim uradovanjem. Če bi zanaprej vsi slovenski občinski in župnijski uradi, ki dozdaj pišejo samo ali večinoma v blaženi nemščini, sklenili Izključno slovensko uradovanje, bi bil pač najlepši odgovor butastim Krapfeldarjem, celovškim viteškim in drugim mestnim »kmetom«, ki so v Sinčivasi v imenu Slovencev protestirali zoper Slovence. Bikarjavas. (Častni m obča n o m so bili izvoljeni veleč, gospod Jožef Pe terma n, župnik na Otoku; Peter Pr unč, kmet v Pudobu; Peter Bute, kmet in bivši župan na Veseljah, Šimen Boštjančič, trgovec in bivši župan v št. Vidu; Janez Boštjančič, župnik v Kamnu. (Iskrene čestitke! Uredništvo.) Št. Lipš pri žoneku. (Grenka i z g u *-b a.) Vsa pozornost dobrega ljudstva v Št. Lipšu se je po Veliki noči obračala s strahom in neprijetno slutnjo na prijazni dom podomače pri Smolniku. V tej hiši je za vodenico bolehala plemenita gospodinja Urša Smolnica, katera je bila v celi župniji zgled- na gospodinja, vrla katoličanka in vseh cerkvenih bratovščin pravi biser! Dne 25. t. m. je izdahnila svojo blago dušo in je zamenjala svojo zemeljsko domovino z večno rajsko srečo. V ponedeljek, dne 27. aprila je bila položena v hladni grob v Št. Lipšu, objokovana od svojega soproga Jurija Smolnika, od vse daljne in bližnje žlahte ter od ogromne udeležbe blagih sovrstnic in blagih žen. Počivaj sladko zlato srce za vse dobro vneto in goreče v življenju! Ši. Lips pri Žoneku. (M r t v o u d.) Naš dosedanji dolgoletni cerkovnik Fran Haberc je na Vel. soboto kinčal veliki oltar in natikal sveče, ko mo spodrsne stolec in je 80-letni mož padel po stopnicah. Kmalu se je iz svojega položaja vzdignil in se podal na trato pred cerkvijo, vendar ni več mogel prisostvovati pri slovesnem vstajeniu. Na velikonočno nedeljo je z dobrim tekom za-užil velikonočno jagnje, zvečer pa se je onesvestil; kap ga je zadela in ni mogel in še dosedaj ne more govoriti. Brdo pri Šmahoru. (Nov božji grob — naslikal Peter Markovič.) Za letošnjo Veliko noč smo si tu na Brdu pustili napraviti nov božji grob. V glavnem obstoji iz peterih obokov. Prvi, največji obok, je najlepše naslikan; na zgornji strani je v živih barvah naslikana »zadnja večerja« s spodaj stoječim napisom: »Sin človekov gre sicer, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu, po katerem bo izdan!« Na levi strani tega napisa se začne podoba, ki kaže, kako je Judež Iškarijot Jezusa na Oljski gori s poljubom izdal, da desni strani pa podoba, ki kaže, kako si Poncij Pilat po Jezusovi obsodbi roke umiva in kako vojaki bičanega in s trnjevo krono ovenčanega Jazusa peljejo proč, da bi ga križali. Te slike so nekaka razlaga drugih podob na božjem grobu : dveh rimskih vojakov v naravni velikosti, ki sta naslikana še na prvem oboku in ki stražita Jezusa v njegovem skalnatem grobu. Na drugem oboku je naslikano razno mučilno orodje, ki se je rabilo, ko so Jezusa bičali, s trnjem kronali in križali. Zadnji trije oboki se pa manj vidijo in so samo lepo marmorirani. V ozadju teh obokov vidimo goro Kalvarijo s tremi praznimi križi, na spodnji strani iste Jezusa v grobu ležečega, za goro Kalvarijo pa se vidijo deli mesta Jeruzalema z Oljsko goro v ozadju, vse v lepi perspektivi, kakor da bi v resnici gledali dotične kraje. — Mizarsko delo je napravil Matevž Nučnik, mizar tu na Brdu, lampice in pobarvane steklene krogle — po ziljskem narečju »činke« in »lampice« —, kakor so pri božjih grobih v navadi, pa je montiral tukajšnji kovaški mojster Martin Petrič, ki je leta 1913. naredil nekako za šalo tudi tukajšnjo prav dobro stolpno uro. — Ljudje so z novim božjim grobom prav izredno zadovoljni. Največja zasluga, da je novi božji grob tako dobro izpadel, gre aka-demičnemu slikarju g. Petru Markoviču Isa^irsimi pšiašaml le tCathreinerle^a sledna kava. Ksthretaarleva sa eiapravija h najfocljSaga sSada In ima sprižo veliko rcdiìKO mo? ob porcini neJkstìUI* vasti, i slovitim KatfcroiBor-letsiin na&Rom dob! Kčtb-ralnerlova okus i» vonjava »nata kawa. Pristna se dofeiwa povsod v laprtifi iivlrnih lavollli s sliko iupniita tC strippa» eia. 6p. iz Rožeka na Koroškem, ki je božji grob prav izvrstno naslikal in ki je pri tej priložnosti napravil tudi še novo postno podobo »Jezus v ječi« in poleg tega še dve drugi podobi v splošno zadovoljnost popravil. Stane pa novi božji grob brez lampic in krogel okroglo 700 kron. Mizarsko delo je stalo 150 K, slikanje božjega groba nekako 300 K in prosto stanovanje s hrano vred, deske so stale 70 K, nekaj jih je podaril še drž. poslanec gospod France Grafenauer, k temu pridejo še barve, zagrinjalo, prtiči, kovaško delo itd., vse skupaj tedaj okroglo 700 K. Velikovec. (Kdo je dopisun?) Par dni prej, ko je bil objavljen v štimcah članek o razmerah na našem okrajnem glavarstvu, je bilo pri našem županu Pinteritschu nekako posvetovanje. Navzoči so bili župan, naš dobroznani Tonče Pungračič, sodnik Furstbauer in še neka oseba, ki je pa nismo mogli spoznati. Imena tistih, ki so jih denuncirali potem v svojem leibžurnalu, so se večkrat imenovala na glas, tako da so se slišala celo ven na ulico. To pa je bilo samo mogoče, ker so ga ti »jogri« kakor po navadi imeli bržkone že pod kapo in da so v takem prijetnem razpoloženju pozabili na vsako opreznost. Česa vendar alkohol ne dela! Gospodje, kdo je torej pisal članek? Gospod župan, mogoče Vi kaj veste? — Kaj spet poreče k temu sodnik g. Poetsch? Vovbre pri Velikovcu. (Tri nesreče v enem mesecu.) Nekaj dni pred Veliko nočjo je pri Kebru šestleten deček spravil desno roko v slamorezni stroj, ki mu je od štirih prstov odrezal vsakega prvi členek. — Na Veliko noč ob 10. uri je pri isti hiši dveletni bratec prvega utonil v kapnici, ko so ga pustili nekaj minut izpred oči. — Štirinajst dni potem, t. j. drugo nedeljo ob ravno isti uri pa je pri imenovani hiši iz neznanega vzroka v skednju izbruhnil požar, medtem ko gospodarja ni bilo doma. Sreča za bližnja dva soseda, da je prihitelo veliko ljudi, ker je bila božja služba že poldrugo uro prej končana. Čisto blizo stoječi sosedov skedenj, ki ima slamnato streho, so pogumni možje rešili, akoravno nekaj časa še brizgalna ni mogla delati radi pomanjkanja vode. Kebrovo poslopje je zavarovano za 1600 kron; nekaj bode odtegnjeno od te vsote, ker je rešena tudi šupa s svinjskim hlevom. — Le dobro, da se kaj takega ni prigodilo na Belo nedeljo, ko so skoro vsi moški iz Vov-ber bili komandirani in odpeljani v Sinčovas na vojsko zoper kranjske strahove in farje. Zilska Bistrica. (Vojaški nabor.) Dne 25. aprila se je vršil v hotelu Lipold Podkloštrom vojaški nabor za sodnijski okraj Podklošter. K naboru je prišlo 200 fantov, potrjenih je bilo nekaj nad 50. Najboljši »vojni materijal« ima pač Ziljska Bistrica, od 14 bistriških fantov je bilo potrjenih 12 »jogrov«. Zato so pa tudi prepevali na glas: »Klobuk ima na glav’, za njim pa listič bev, ta listič tako prav’, da cesar ga je vzev«. Čemu so si slovenski fantje od Žile obesili na klobuke nemške trakove, je pač velika uganka. Čemu se štuliti za Nemce, ko ste pa Slovenci, vi fantje od Žile? Črna. (Nesrečna usoda) zasleduje nemškonacionalne časopise, da se vedno blamirajo z lažmi, kadar o naši stranki kaj pišejo. Tako lutrovske »Freie Stimmen« z dne 24. aprila z dopisom iz Črne. Neki »Freiheits-Apostel« poroča v lahkoverni nemški svet o podivjani slovenski druhali v Črni. Slika jih, kakor da bi bili sami divjaki. Ni drugega resničnega v tem precej dolgem članku, kakor da so napravili cerkveni pevci in še neka j drugih na velikonočni ponedeljek izlet h kmetu Božiču, pri kateri priliki se jim je postreglo z malo južino in seveda tudi s pijačo, kakor je to skoro povsod navada ob večjih praznikih. Morebiti se nasprotnemu dopisniku sline cedijo po tistem sodčku piva, ki ga je plačal č. g. župnik? Takoj po večni luči smo se vračali domov in mirno korakajoč po vasi peli narodno pesem »Hej Slovenci« (in ne Slovani). Vs,e drugo je zlagano; nihče ni zmerjal, pač pa so nekateri nasprotni otroci »heil« vpili. In če so se tem nasproti izrekle iz naše družbe besede: »Od Slovencev živite, pa »heil« vpijete, sram vas bodi,« se vendar ne more tajiti, da je to »surovo žaljenje nemštva«. Pač pa zmerja nasprotni dopisnik Slovence z lepimi cvetkami nemške kulture, kakor: »Hetzapostel«, »Betbrtider- verein« (pa pravite, da ste dobri katoličani, da, pri volitvah!), »Kirchenmaus«, »austo-ben«, »Raubzug«, »Rotte«, »Hetzkaplan«, »windische Fanatiker«, »panslawische Het-zer« itd. Kajne, to so pa samo izrazi iz ljubezni do bližnjega, katero tako radi zahtevate v obliki svetlih kronic. Da bi bil kdo izmed nas hrulil, govoril o kaki bombi, pljuval na tla pred nekaterimi nasprotnimi hišami, je zlagano, kakor potrjujejo tudi nasprotniki sami. Ako se je pelo pesem »Hej Slovenci«, se raditega Črna še ni podrla, in pri tej priliki moramo pribiti, da je pred par meseci ravnoisto pesem intoniral v tukajšnji slovenski gostilni celo nekdo iz nasprotnega tabora. Tudi se pesem ne konča: »Proč z nemškimi psi«, temveč: »Črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!« O kakih nemških psih v celi pesmi ni ne duha ne sluha. Tu je pač umesten nemški pregovor: »Wie der Schelm selbst ist, so denkt er.« (»Kakršen je hudobnež, tako tudi misli.«) K sklepu poživlja nasprotni dopisnik svoje somišljenike, naj si v bodočnosti pri enakih prilikah sami napravijo red in sicer »nach deutscher Art« (po nemškem načinu). Kakšna je ta »deutsche Art«, so Nemci pokazali že pri raznih prilikah, posebno še zadnjič v Sinčivasi. Res je, da smo Slovenci za mir, toda za mir, ki nam ne donaša škode in sramote. Ako pa Nemci, ki so prišli med nas, igrajo vlogo ježa v lisičnici, potem se ne smejo čuditi, če tudi pohleven Slovenec da odgovora. Končno pa ostane vedno resnica, da se je v Črni slovenska pesem prej razlegala, kakor nemška. Glasnik Slov. kršč. socialne zveze. Seja Slov. kršš.-soc. zveze za Koroško se vrši v četrtek, dne 7. maja, ob pol 2. uri popoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Vabljen ožji in širši odbor. Ob birmi! Bliža se blaženi čas, ko popeljejo naše malčke botri in botrice tja v določene cerkvice, v katerih delijo knez in škof zakrament sv. birme. O milosti polni birm-ski dan, kako radi se te spominjamo i mi odrasli. Da se nobenemu naših letošnjih birmancev ne zagreni spomin nanj, prosimo vas odrasle le eno': Birmski dan hodi trezen dan! Ob tako vzvišeni in sveti priliki ne zalivajte svojih varovancev z vinom in pivom, celo ne pa z žganjem. Saj otroci ne poželijo po opojnih pijačah; spominjate se sami, kako grenka in zoperna vam je bila prva kupica. Zlasti birmski elan naj ne bo prvi pijani dan birmancev in tudi ne s pečatom pijanosti osramočeni dan otrokovih botrov ali botrin j, stari-šev in sorodnikov. Iz ljubezni do otrok, da se ne pohujšajo mali nad slabim zgledom, naj se zdrže tudi odrasli birmske dni zmerne v uživanju pijač. Kupite birmancem raje lep in primeren slovenski molitvenik v počeščenje svetega Duha kakor da bi jim vlivali smrdljive tekoče duhove po grlu. — Vse vplivne osebe, posebej še visoko častito duhovščino, prosimo, naj pred birmo prizadete pripravi tudi v tem oziru na enega najlepših otročjih dni. — »Sveta vojska« za Koroško v Celovcu. Dobrlavas. Minulo nedeljo je predaval g. dr. V. R o ž i č v našem »Narodnem domu« o slabih nasledkih pijančevanja. V dveur-nem govoru nam je govornik razkril veliko nevarnost, ki preti tudi našemu narodu od te strani. Drugi govornik g. Peregrin V u n -ček nam je nato na podlagi podob pokazal, kam končno privede nezmernost v pijači človeka. Hvala obema za njun trud! Društvo »Vrtnarska šola« je na občnem zboru dne 7. t. m. v Škofji Loki izvolilo k že obstoječemu odboru še nadaljne tri svetovalce in dva pregledovalca računov, tako da tvorijo sedanji odbor kot svetovalci gospodje: Burdyh Ervin, Škofja Loka; Flere Anton, Kamnik; Halada Marija, Škofja Loka; Herzmansky Franc, Ljubljana; Thaler Rafael. Škofja Loka; kot pregledovalci računov gospodje: Aparnik Franc, Kamnik; Calcari Franc, Trata; dr. Podgornik Karel, Gorica; Plantarič Ignacij. Škofja Loka. Poročilo o delovanju, dohodkih ter izdatkih so udeleženci odobrili in nato se je kot letošnje darilo vršila med nav zoče razdelitev cvetlic v lončkih. Ako še nisle, lil pošljite naročnino! | a g Moj ljubljenec j e Fellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko »Nikako čudo! Kolikorkrat se me je vsled prehlajenja ali prepiha lotila kaka bolezen, če je bil moj glavobol ali zobobol še tako hud, če me je mučil nahod in je bilo trganje po udih že skoro neznosno, Fellerjev Elza-fluid, moj ljubljenec, mi je vedno utešil bolečine. Tudi v zdravih dneh vem njegov živce oživljajoči in 1 osvežujoči vpliv ceniti. Vsakdanje umivanje ž njim olepša polt, okrepča oči in napravi izvrsten počutek!" Tako-in enako se Jzražajo vsi, ki vsled zdravniškega priporočila redno rabijo Fellerjev fluid. — Že ta omemba, tako mala in skromna, brez kričeče reklame, samo da se v varstvo čitatelja pred ničvrednimi ponarejanji pokaže steklenica z varstveno znamko, zadostuje, ker sami smo se prepričali, da »Elza-Fluid" drži, kar obljubi. Pri tem je tudi cen. — 12 steklenic na vse kraje franko 5 kron. >«»♦«»♦»♦♦♦♦♦—»»M «MM >«4 !«»«»♦♦< 4«««»M««M«M«««M M »««*♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦»♦♦««»»»* «««♦«♦M»»»»M»444«MM»MMM»4»»44«M» Zaprtje, pomanjkanje teka, nagnjenje k bljuvanju, gorečica in težkoče želodca so znaki, ki se ne smejo zanemarjati. 6 škatlic Fellerjevih rabarbarskih kroglic z znamko »Elza kroglice» stane samo 4 krone franko. — Domači zdravnik rad pove, kdaj in kako naj se oba preparata rabita. Biti pa morata pristna! Take izdeluje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 67 (Hrvaško). Cerkvene vesti. Župnijo Kotlje oskrbuje g. župnik Križaj v Guštajnu. — Prestavljen je provizor Jan. Hofstàter v Gradesu kot provizor v Sòrg in administrator Jožef Huber v Obermuhlbachu kot provizor v Weissbriach. — Razpisane so do 7. junija župnije: Kotlje, Svinec in Sorg. — Cesar je potrdil izvolitev krškega knezo-škofa za nadškofa Solnograškega. Marijina družba celovških bogoslovcev praznuje v nedeljo dne 3. vel. travna svoj slovesni praznik s sledečim sporedom: Ob š e s t i h zjutraj v bogoslovski cerkvi : Sprejem prevzvišenega knezo- škofa, nato slovesna sv. maša, med katero bo sprejelo 18 bogoslovcev, med njimi sedem Slovencev nižje redove in 8 k u p n o s v. obhajil o. Nato se izpostavi Najsvetejše. Dopoldanska slavnost se konča z litanijami in sv. blagoslovom ob tri četrt 12 uro. — Popoldne pa se vrši sprejem novo vstopivših članov ob tri četrt na 4. uro v benediktinski cerkvi po prevzvišenem knezoškofu, nato litanije, Te Deum in sklepni blagoslov. — Vabimo vse člane in članice celovških Marijinih družb kakor tudi verno ljudstvo k slavnosti in počastitvi Najsvetejšega. Župnik Ivan Katnik f. V ponedeljek, dne 27. aprila je umrl v Kotljah ob 3. uri Zjutraj šele 28 let stari župnik č. g. Ivan Katnik. šele tid tedne je bil župnik v Kotljah. Podlegel je srčni napaki, vsled katere Je bolehal že dalje časa. Rojen je bil 25. sep-ternbra 1. 1886. v rožeški župniji in je bil v pašnika posvečen 18. julija 1909. Služboval Jc kot kaplan v Borovljah, Dobrlivasi, Šmi-le. nad Pliberkom in kot provizor v Dipalji-vasi v Kanalski dolini. Bil je izredno nadarjen mož in je slovel kot izvrsten pridigar. V sredo dne 29. aprila ob 10. uri dopoldne je ni pokopan. 38 duhovnih sobratov in velika množica občinstva je spremljala zemeljske ostanke mladega duhovnika k večnemu po-^Vku. Mrtvaški sprevod je vodil preč. gosp. dekan Marinič, pridigoval je veleč. gosp. župnik črneški Josip Rozman. N. p. v m.! Pri majnikovi pobožnosti v stolni cerkvi v-Celovcu bo imel običajne pridige vsak dan ves mesec maj č. g. p. Jožef Klameth iz reda očetov redemptoristov. Krasne umetniške razglednice ima v zalogi trgovina papirja v hotelu Trabesinger, cena komadu 20 h. Druga izdaja razglednic „Ustoliéenja“ je ravnokar tudi izšla, komad 10 h. Kdor jih naroči 100 komadov, jih dobi za 6 K. Bencinmotor na 4 konjske moči, je po ceni Več pove Mihael Rebernik v Graduici, Pošta Žrelc pri Celovcu. Veselje do dela, veselje do življenja jemljejo skrninaste bolečine, uevralgija in protin. - Proti njim se z uspehom rabi 0(1 zdravniških avtoritet priporočeni CONTRHEUMAN Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih. 1 tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga I.F.K1M B. FRAGNER-ja, c. In kr. dvorni dobavitelj, Praga 111-203 Proti predplačilu: K 1-50, pošilja se 1 tuba „ 5-, „ „ 5 tub » 9’—> » » n franko. Pozor na ima Izdelka In izdelovatelja. Zaloge v lekarnah. se odda — tudi takoj. Prosto stanovanje, mesečni dohodki najmanj 50 K. Neoženjeni rokodelci imajo prednost. V svrho daljš h pojasnil se priporoča osebna zgladitev pri župnijskem uradu Vetrinj pri Celovcu. Loterijske številke. Trst, 22. aprila : 22, 72, 50, 89, 33. Dunaj, 25. aprila: 19, 20, 24, 6, 40. Tržne cene v Celovcu 23. aprila 1914 po uradnem razglasu: Blago 100 kg K v Pšenica............. Rž.................. Ječmen.............. Ajda................ Oves................ Proso............... Pšeno .............. Turščica............ Leča ........ Fižola, rdeča....... Repica (krompir) . . . Deteljno seme .... Seno, sladko........ „ kislo . ... . Slama............... Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča . . . 80 litrov (biren) Mleko, 1 liter . . . Smetana, 1 „ .... Maslo (goveje) . . I kg Sur. maslo (putar), 1 „ Slanina (Špeh), pov. 1 „ » » isur- j » Svinjska mast . . 1 „ Jajca, i par Piščeta, 1 par Race .... Kopuni, 1 par 30 cm drva, trda, 1 m*. 30 „ „ mehka, 1 „ . Živina Konji........... Biki............ Voli, pitani . . „ za vožnjo . Junci........... Krave . . . . Telice . . . . Svinje, pitane . Praseta, plemena Ovce............ Koze............ Počrez od do 100 kilogr. živa od do zaklana od do v kronah - — — - — — — — 470 180 — 2 2 400 620 — — — 12 7 300 410 — — — 6 4 246 460 70 74 — — 50 24 260 1 1 ___ — 180 — 3 3 18 50 —, — — 463 315 C3dC=a(=3!=3C3C3C3C3aC3C3C3C3C3| je izšla knjiga: Siovensko-nemškiinnemško-slo venski slovarček. Sestavita dr. J. SUet, c. kr. vi. sv., in Št. ffodboi, c. kr. prof. Gena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2'50. Dobi se v vseh knjigarnah. ar-ir-st-žr-nr-iir-ar maaacjnaai If IlliClft iiiiur- V Celovcu se dobi v vseh lekarnah. Gostilno z manjšim posestvom v celovški okolici je na prodaj. Meri okoli 10 oralov, in sicer gozda 3, njiv in travnikov 3, pašnika 4 orale. Cena 7000 kron. Naslov pove upravništvo „Mira“ v Celovcu štev. 16. Za odgovor je priložiti znamko. MfiawiEim wìrnm vseh vrst: štajerska, goriška, tirolska in avstrijska, iz soda in v steklenicah, priporočam po nizkih cenah. Oddajam tudi po ceni v sodu. Mašno vino. Dobi se tudi dobro domače meso in slanina (Špeh). m piu klobučar v Celovcu Wienergasse št. 4 priporoča svojo veliko izbiro v vseh kakovostih In barvah po nizkih cenah. Dobra, reelna postrežba. lekarni ■P c. kr. dvorni dobavitelj, PRAGA III.—203. Prosim, povprašajte svojega zdravnika! THYMOMEL SCILLAE, sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen. Steklenica 2 K 20 vin. Po pošti proti predplačilu 2 K 90 v 1 steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K 10 steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov! Izdelovanje In glavna zaloga v J/ Pozor na Pozor "a JgT ime varstveno Izdelka! znamko! Za čas seče in žetve priporočam najboljše na svetu, zlata vredne ki za vsako jamčim (garantiram, da dobro reže, ter tudi izvrstne osle (kamena), srpe, matike, vile, grablje, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd., sploh vsakovrstno železnino po najnižjili cenah. Prosim za obilen obisk. J. B. €M O m CD CO J3 X3 ° CD = «O > Masna oblatila luSrr^Š opremi, dobro blago in poceni. Plašči za Cerkvenika in ministrante, ovratnl plaščki in štole zelo ceno. v razlii;nil1 oblikah od 1 K Jli£l£KtE naprej. — Komplet z ovrat-nlm trakom od K 2 — do K 2-80, kakršen je izdelek. Slanci v vsakršni obsežnosti po K 3-80, Oli Kil K 4--, K 4-80. Rožaste svetilke za večno luč za paten-tovani stenj. Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da bodete stalen odjemalec oddelka za paramente, knjigarne in trgovine Jožefovega društva v Celovcu. co o 3 6« ŽE Sr = s II OB 3 5 5= EB' P Posestvo z gostilno pol ure od Poreč in 10 minut od postajališča oddaljeno, s celo gostilniško opravo in koncesijo vred, obsega 7 oral zemljišča in gozda, hiša in skedenj sta nova, je za ceno 28.000 K na prodaj. 7500 K lahko ostane vknjiženih. 10.000 K na roko, ostalo na obroke po 4i/2°/o- Pojasnila daje M. Perč, šmartin na Dholicl, pošta Poreče ob jezeru, Koroško. 2x2=5 to ni bilo in ne bode. Resnica pa je: ako bobovi kavi mojo izvrstno žitno kavo primešate, dobite krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico cenejši, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3-50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhutega Vam pošljem v dar še dve krasni darili. Ako niste z mojo žitno kavo zadovoljni, povrnem takoj denar. Naročite si takoj pri M Ti il UP SchdnfeidpriEečovii Un I MiSI s (Češko). Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,008.089. Rezervni fondi okroglo K 1,038.000'—. Denarne »lose na tinližiee se olire-slnlelo po od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek Hlača banka sama. KeMforska cesta 27, ? lastni hiši. Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. • - ' - - *< -K-r* f >: 's Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spljetu, Trstn, Sarajeva, Gorici in Celjn. Benarne vloge v tekočem računu obrestujejo so: po dogovoru od ^ ^ % naprej. J Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, — Odgovorni urednik: J, Gostinčar, drž, posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani. r ■.;:r ■ ^ ■ ' . ' ; . .}|x ^ ■' V ■ > : r"'\ ; -,Tj. ":r' i - \... ’...............- . ; , ■ ■' ' m r?:r