113. številka. Trst, v četrtek 17. maja 1900. Tečaj XXV „Edinost'' rii&iH etiirat na flan. razun nedelj in pravnikov, ob 6. uri zvečer. x aroeiii na zii:i<» : Za celo leto........24 kron za pol leta .........12 za četrt leta ........ <» _ za. en mesec................- kroni Naročnino e plačevati umiraj. Nn tih-roČbe brer. prilatene naročnin** ne uiiravn i P oitim Po tobakarnah v Trstu <*e prodajejo posamezne številke po <» stotink (3 nvč.C izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon StT. S7<». Edinost Glfjtolo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale •lomači oglasi itd. se računajo po pogolii. Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvu. Naročnino iti oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo hi tiskarna se nahajata \ ulici Carintia štv. 12. Upruviiištvo, i« sprejemanje iuseratov v ulici Molil) piccolo št v. 3, 11. nuilstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godntk Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. Napačna pota*) Na Dunaju, 15. maja 1899. V časopisju češkem in čeških zaveznikov se nadaljuje z vedno rastočo gorečnostjo diskusija o vprašanju, ali so zadeli mladočeški poslanci pravo ali ne, ali so ravnali v interesu svojem in občeslovanskem, ko so zastavili z obstrukcijo takoj ob otvoritvi parlamenta?! Argumenti, ki jih navajajo nasprotniki ob-strukcijske taktike, so številni in uvaževanja vredni : v resni nevarnosti je obstanek parlamenta, jed i nega mesta, kjer nastopajo zastopniki manjših slovanskih narodov kakor zastopniki narodnih celot in kjer jim je dana priložnost, da izražajo svoje težnje in vsaj opozarjajo na krivice, ki se godč njihovim narodom od strani mogočnih kulturonoscev in sovražne birokracije. V nevarnosti je dalje desnica, dosedanja večina, ki pa seje faktienože razbila p o izjavah Poljakov in nemških konservativcev proti o b s t r u k e i j i ter po sklepu tnladočeškega kluba, da se klubu tem izjavam posluži najskrajnejšega parlamentarnega sredstva. Še jeden argument je, in ne baš neznateu, ki ga povdarjajo nasprotniki obstrukcije: ko se je sklepalo v mladočeškem klubu o taktiki, ki naj bi se nastopila v tekočem zasedanju državnega zbora, ni glasovala za obstrukcijo posebno impozantna večina in med tistimi, ki so bdi proti njej, je mnogo tigledaih in veljavnih politikov ; že to dejstvo bi služilo lahko v dokaz, da bi se bila cel<5 po menenju nekaterih Cehov, ki imajo v prvi vrsti odločevati in ki so tudi pred vsemi interesiram", nasla še katera druga pot v dosego zaželje-nih ciljev. — Prijatelji obstrukcije niso mogii navesti svojim nazorom v prilog druzega, nego da Cehi do danes niso prejeli nikakega z -doščenja za krivico, ki jim jo je bil zadal grof Clarv z razveljavljenjem jezikovnih na-redeb in da na odločilnih mestih niso upoštevali in ne upoštevajo globoko žaljenih čutov naroda češkega. No, resnica je, da se s čuti in čutili ne dela politika, vsaj pametna politika ne. Stvari stojč danes po|>o!noma jasno in suhoparno. Ali razžene češka obstrukcija 'i Na.*e stališče o stvari je znano in amo je označili tudi včeraj. Vsejedno priobčujemo radi ta dopis, ker nismo proti temu, da se čujejo vsa me-nenja- Uredništvo. parlament, — in kaj nas čaka potem, posebno kaj čaka Slovence na Stajarskem in Koroškem in Hrvate v Istri in Dalmaciji, o tem ni treba še natanko govoriti. Ali pa naj se skuša doseči resnično in popolno ravnopravnost parlamentarnim potom, s pomočjo dosedanje parlamentarne večine! — In če vsled tega poskusa razžene parlament — kdo drugi, potem moralna odgovornost ne bo naša in kar bi bilo v tem slučaju najdragocenejše: desnica bi formulirala natanko in precizno svoje zahteve in sedanja in vsaka prihodnja vlada bi vedela, pri čem je. Argumenti za in proti so torej jasni ; toliko bolj je obžalovanja vredno, da se nosijo v diskusijo stvari, ki nimajo z vprašanjem o obstrukciji nobenega opravka, — vi-sokoleteča, idealne besede, ki naj bi motile javno menenje ter je odvračale od suhega taktičnega vprašanja___Vrhu tega so se zavlekle sčasoma v razgovor tudi nekatere osebne okolnosti ; jedna teh personalij, ki so se nenadno pokazale na površju, je prepir o osebi češkega ministra Režeka. Tista skupiua čeških poslancev, ki je zmagala svoj čas v klubu, ko se je glasovalo o taktiki, je pričela skrivno in javno rovati proti ministru, ki je najiskrenejši Ceh, kar jih je sedelo kdaj v kakem avstrijskem ministerstvu. Dr. Korber si je stavil glavno nalogo, da reši jezikovno vprašanje in zat<5 je pozval v svoj kabinet dra. Režeka, kakor eminentnega poznavalca čeških razmer. Vedelo se je o dru. Režeku, da je njegovo narodnostno prepričanje trdno in neomajno in da ga ni zatajil nikoli, kakor so to storili mnogi drugi, ko so se bili dokopali do visokih dostojanstev. Pokazal je ob vsaki priložnosti, kaj je; njegov biro je bila delavna centrala za vse češke in slovanske agende. Tisti, ki zdaj rujejo proti njemu, ne pomislijo prvič, da se Režek ne more mlati temu viharju, ker ni bil poslan v ministerstvo iz čeških parlamentarnih krogov in drugič — kar je glavno — tudi ne pomislijo, da razdirajo inštitucijo, ki je srečno oživela po desetletnem odmoru ter nam je ustvarila v sovražnem nam birokratizmu mesto, katerega vrednost in važnost mora biti jasna cel<5 najkratkovidnejšim politikom. Ali to ne moti Češkega obstrukcijskega časopisja in njegovih iuspirat >rjev; ruši se brezraiselno, kar se je doseglo in ono, kar bi se dalo in kar se mora doseči. Zato je jedini, kar moremo reči zase in svojim prijateljem : ne rušite vseh pridobitev na način, da bi se nam moglo očitati: vaše delovanje in nehanje v parlamentu nam ubija vsako upanje! P O I) L r S T K K Dar „Matice Hrvatske" za leto 1899. Priobčuje D r i z. (Nadaljevanje.) P o parić: Pomorska sila Hrvata za dobe narodnih vladara, to je četrta knjiga fioučue vsebine, a mila je in dobro došla vsakemu rodoljubnemu srcu. »Matica« že zdavna deluje na to, da se med narodom razširi čim več knjig o hrvatski zgodovini ; podala je svojim čitateljem krasno delo Smičiklasa ter manjše knjige L«opašiea, Klaiča in dr., dočim je znanstveno raziska-vanje prepustila »Akademiji« za njene: »Acta croatica«, »Historia Slavorum meri-dionalium«, »Doeumenta«, »Jura regni Croa-tiae« itd. Kar so zasnovali Kukuljevič, Me-sič, Ljubič, kar je najboljše proučil Rački, ostaja se vedno hvaležno }>olje za pridne delavce in Hrvatje morejo biti ponosni na svoje historike, katerim gre tem veča hvala, ker je zgodovina bratskega naroda, in ž njim tudi našega, raztresena ne le po vseh mestih in gradili okoli Save in Drave, Kolfie in Korane, Bosne in Vrbasa ter na morju adri-janskem, marveč tudi v arhivih Dunaja in Carigrada, Budimpešte in Benetk. G. Poparič bivši profesor v Splitu in sedaj na navtiški šoli v Bakru, že znan po svojem gerskem že mocn« kakor rnli poročevalec »Slov. Naroda« — pač le košček papirja. Laklio je. priprav v prilog delavskega stanu, zlasti kar čno ozlovoljila tudi stranke na desni in da govoriti, naj Ćehi s pomočjo svojih zavezni- se tiče bivališč za delavce, ljudskih kuhinj, zavarovalnic (za slučaj bolezni, nezgod in starosti) naprav za mladino itd. Tudi to poročilo je predložiti komisiji do 1. maja 1901. jateljev češke obstrnkcije, sklicnjč se na Zbor je vsprejel resolucijo, s katero odobrava da so Ćehi v večini, katera da jih t postopanje čeških poslancev. No, sedaj pa vemo, da ne bi le Nemci je na jugoslovanske poslance delovala tako, kov spremene jezikovne načrte, kakor se jim kakor da jih je kdo z mrzlo vodo polil. Še zdi. Čehi pa vedo dobro, da bi Nemci v današnji »Information« govori neki jnjjo- takoj nastopili proti takemu slovanski poslanec o »Qiiertreibereien« pri- zakonu in zopet začeli z obstrukcijo«. dejstvi eetrtstoletja, dalje ni več možno. Glejte, da hoče podpirati z vsemi parlamentarnimi sred- i Ihx1o Madjari in Slovaki mogli v domači hiši stvi! Kako sodijo gospodje danes, ko so'čuli i nastopili proti načrtu, ki bi bil zadovoljiv za Ćehe, ampak tudi — vlada !! Potakera ni zameriti Heroldu, da se mu vsa pomoč ve- skrbi zanje v tujini in vam jih ne bo treba tej večini izbija iz rok baš tista slavna »par- Čine zdi iluzorična. Glej vest »k položaju«!« lamentarna sredstva?« Ali se še zgražajo nad živeti mirno jeden poleg druzega, pa se ne iz vladnih ust, da za narodna vprašanja ne ImmIo izseljevali v Ameriko, in rešeni boste pri poznava te večine, ko vidijo, kako vlada braniti preti panslavisti. Po »Slavisches Eeho« Obstrukcija proti »lex Heinze«. češkimi poslanci, ki niso boteli, v slepi veri Danes so začeli v državnem zboru Nemškem ____ v vladine izjave, kar zapuščati . voje pozi-j zopet razpravo o takozvaui »lex Heinze«. eije ? V narodnih in jezikovnih— torej v naj- | Načelništvo cen truma je strogo naložilo svo-Politični Dreclcd kočljivejih vprašanjih tudi g. Korber ne pri-i jim pristašem, da morajo biti navzoči na raz- * ® * znava večine, kakor je niso njega predniki, j pravab. Centrum in desnica hočeta skrajšati ' ' '* maja * * On jo pozna le, ko hoče prejemati od nje, ali debato, kolikor mogoče, dočim je levica od-K položaju. Kakor da je tako usojeno ko ^ vežina imela pojemati, tedaj misli j ločena, da z vedno novimi predlogi, s kate-avstrijskim državnikom: sami podirajo z jed- ^S|K>d K6rl>er na _ privoljenje Nemcev! rimi se državni zbor mora baviti glasom nirn mahom, kar so zidali popred s trudom: ^ . munjšina imsl vsikdarin pov- opravilnika, zavleče razpravo v nedogled. Se- sam, podirajo lahkom.šljeno most, k: naj bi ^ m>er|im veto i Iu to M jmenuje — a v- daj imata državni zbor in zvezni svet že v jih dovel do cilja. Težišče avstrijske poht.ke ])ar]amentar;zem. Jn kolikor je vreden rokah izjave nad štiri sto odličnih sinov nem- je bilo te dni v Budimpešti. To pa ne le le ^ toiikrtje vrea„a večina, ki baje hoče Če- ! škega naroda, ki se izražajo odločno i zato, ker je dvor sedaj tam, ker je bilo tam vspre jemanje delegatov in ker je grof Golucho>v-ski zvonil z vsemi zvonovi miru in je slovesno zatrjal, o čemer sam ni prepričan: da se namreč ni nikdar utikal v stvari notranje politike in da ni nikdar skušal škoditi Cehom — ampak tudi zato, ker je pl. Korl>er pustil tam — po svojih zaupnikih, zlasti pa po vsikdar poslužnem Javvorskem — nadaljevati prizadevanja, ki naj bi Cehe dovela do tega, da ne bi obstruirali investicijskih predlog in proračuna. Nade za dosego tega namena niso bile posebno velike, ali vsaj izključeno ni bilo, da se najde kaka pot iz zagate. A glej. v tem kritičnem trenotku se hom pripomoči do njihovega prava!! in ogorčeno proti temu zakonu. Med temi možmi Iz delegacij. Včeraj je vojni odsek nahajamo prve nemške pisatelje, umetnike in ogerske delegacije razprav Ijal o proračunu učenjake, državnega vojnega ministerstva. Poročevalec M ii n n i c h Je konstatira], da je v izrednem proračunu več postavk, ki kažejo na to, da se bo v bodoče zahtevalo več i h kreditov. Govornik je zahteval pojasnil o tem ter je Tržaške vesti. Prošnje za te štipendije treba doposlati do 25. t. m. deželni komisiji z vsemi dokazili o izobrazbi prositeljev in o sposobnosti za izvršenje navedenih nalog. Prednost imajo tisti, ki so popolnoma vešči francoskega jezika. Nepristni Crnogorci. Te dni smo poročali o aretiranju treh »Črnogorcev«, ki so se m slili s ponarejenimi potnimi listi odpeljati v Ameriko. Sedaj pa je prispelo tuk. redarstvu iz Cetinja brzojavnim potom nada lj no poročilo, da dva izmed teh mladeni-čev niti nista Crnogorca, ampak avstrijska podanika. V sled tega so ju izročili tuk. deželnemu sodišču. Iz naše Inke. Včeraj je prispel v naše pristanišče mej drugimi Llovdov parnik »nadvojvoda Fran Ferdinand« iz Kobe s T potniki. »Bohemijo«. ki je prišla s 225 potniki iz Aleksandrije, so poslali v lazaret pri sv. Jerneju, da prestane kontumacijo. »Slovenka« se je zaradi tehničnih ovir v tiskarni zakasnila ter izide okrog 25. t. m. Upravništvo prosi cenjene naročnice in naročnike potrpljenja. Prosimo uljudno, da slovensko novinstvo blagovoli ponatisniti te vrstice. Dražbe premičnin. V petek, dne 18. Koncert K U beli k. Opozarjamo, da je priporočal,"da se sprejme proračun. Horanszky, j poslednji koncert češkega violonista Kube- maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled Pulszkv in Ernst so želeli jasnosti v prora- j Hka v gledališču «Kossetti» danes zvečer, in naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci čunu, zlasti glede mej, v katerih se bo isti ne jutri, kakor je bilo sprva naznanjeno. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: gibal v bodoče ter so do vojnega ministra stavili razna vprašanja. Mal nasvet. Italijanski listi se vsaki j v ulici Risorta stv. 8, omnibns; Ca m po S. dan prepirajo radi mesta, kjer naj bi se po- Vojni minister K ri egh a m m e r je od- stavil «l">menik Danteju. Giacomo štev. 12 in v ulici Concordia,hišna j oprava, oprema v zalogi, tehtnice in oprema S početka sem mislil, da je ta prepir le za pekarno; v ulici S. Filippo štev. 8, teht- Vrenienski vestni k. Včeraj : toplomer ali bolje rečeno: pred slaviziranjem dotičnega — Danes plima ob 11*36 predp. in ob 10'22 mesta! pop.; oseka ob 4.48 predp. in ob 4.48 Pustivši Danteja kakor genija-veli kana popoludne. je oglasil g. Korber in je nepremišljeno za- S™>ni na ta vprašanja ces, da se z ozirom moril rahlo kal nagnenja za sporazum ljenje. ™J ^nog*. P^zaj ^ave ,n -ledpnt.ka ' J To se je zgodilo v pogovoru z urednikom ^ -ran, finančnega munstra nekatenh - J bo Dantejev spomenik | ob 7. uri zjutraj 16.9, ob 2. uri popoludne lista »Pester Llovd«. V utemeljevanju k *tov » porabilo; to da se je zgodilo v spo- _ J > * 1 225 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753 1 svojim jezikovnim načrtom vzlmrnici poslan- razumljenju z liferanti in ne da bi se škodo- K cev je g. Korber slovesno izjavil, da mu ni pripravljenosti vojske. Vojna uprava ni mari, ako se njegovi načrti spremene in da nabavila ničesar, o čemer bi delegacija ne bila se ne l>o protivil spremembam. Baš na to obveščena ter se ni bati, da bi vojna uprava , x , . izjavo so Poljaki in jugoslovanski poslanci "htevala dodatnih kreditov. Govornik je iz- »a ^ran, hočem povedat, svoje menenje o najbolj opirali svoja prizadevanja, da bi Čehe Javil» da Je l>il" budžetiranje vedno o odvrnili od obstrukcije, češ: vsi hočemo de- da Je ogerski finančni minister kontroliral isto lati na to. da se vladni načrti v odseku ter da je *e v"jua "prava vsikdar ozirala na spremene tako, da jim bodo mogli Čehi pri fi""ncijsko moč države. V bližnji prihodnjo- trditi. Sedaj pa se je oglasil g. Korber in je sti ue **» treba vel:kih novih nabavk razven svojo izjavo, da se vlada ne bo upirala spre membam, skrčil skoro v nič, pridodavši tisto me"da prihodnja delegacija. Prekoračenja klavzulo, tisto frazo, za katero se od nekdaj proračuna so bila neznatna, zlasti zadnja leta skrivajo vsi avstrijski državniki, kadar ho- muog° manjša nego poprej. S tem je bila čejo Slovanom vzkratiti kako pravo, frazo: generalna debata zaključena. Poročevalec odkrito tera' kako se najuspešneje zavarovali pred i t nami Odbor »Kmetijske družbe« bo imel jutri v« petek 18. t. m. ob 7. uri zvečer zelo Dante ima, sodč po pisavi rečenih listov, j važno sejo. neko nadnaravno moč, zato bi bilo dobro, da j Predsedllištva narodnih društev v si vsako mesto na Primorskem in, ako treba, mestu so vabljena na važen pogovor, ki bo _ novih topov. S tem vprašanjem se bo "bavila t,ldi v Dalmaciji, postavi po en tak spomenik! jutri, v petek, ob 81/2 uri zvečer v prostorih Spomeniki pa morajo biti veliki, ker malih »Del. podp. društva«. Dantejev je že vdobiti po vseh italijanskih Pevsko društvo »Slava* pri Sv. M. družinah ; a ti mali Danteji, kakor je videti, M. Spodnji bo imelo v nedeljo, dne 20. t. nimajo dovolj moči za ohranitev — s 1 o v a n- m. ob 3. uri popoludne svoj redni občni cejo oiovauom vzKratita Rano pravo, rrazo . e—-- - ! s k e z e m l j e p r e d s l a v i z a c i j o !! Par zbor z navadnim dnevnim redom. »v kolikor bo dopuščal državni interes«. Kdo ^oL^S Mi ^-tisoče v se že dobi, saj je tu in tam v Po dovršenem zborovanju bo pevska ne ve pa, kako drobnoljuknjasto rešeto je ta *ojni akademiji tako malo slusateljev. Mini- . J J _ nabava na dvorišču krčme gospoda Jožefa interes - kakor si namreč mislijo av- ii**.je, odgovoril da se^nu nedos atku ^ ; J _ g * Miklavea. Prijatelji petja dobrodošli! ,K>more s preosnovo kadetskih šol, iz katerih ! daJ°! ~ To Je toreJ moJ nasvet ° tera l>e' gojence prestavljali v akade- re6era' a zel6 važnem vprašanju! P. S. Še nekaj mi je prišlo na misel. strijski državniki — in kako drobne so mr viee prava in svobode, ki padajo z njega najboljše avstrijskim Slovanom ! O da, to vemo vsi, ra,J°' saj vidimo in občutimo vsaki dan. Nikako čudo ni torej, ako zatrjajo poročila z Dunaja, - * * -- t tt , , , . - . .. . - da jc t, izjava Korbe^eva „okvaril, za.lujo sirski pmbedaik naprosil proračunski od- Herkol. k, „aj ul„ja Slovane, 1„ ga - po sled doltre dispozicije med Čeki AH gos,»d "k, da prekine posvetovanje. ^Nadaljevanje ™<>,em menenju - na „n.h s,— krt. ne I 1 1 * I I J 11 ' °"" ^ I * tkparloluirliori Korber ni ostal pri tem, marveč je izrekel debate je b.lo danes o poludne Ker je ogerska zbornica poslancev, ki je Ker že hočeJ°» da Dante bodi bojevnik la-zborovala' istočasno, postala nesklepčna, je mi-! tinstva stražar italijanskega značaja ter Vesti iz ostale Primorske. X Proglašenje mrtvim. Vsled predloga Alojzija in Lovrenca Skodler v Yr-f deli j»o dru. G. Gregorinu, dovoljeno je pri- še drugo, usodnišo besedo. Naši so tolažili Čehe, kakor že gori označeno, v tem me- najbistrejših in hkratu tudi najmirnejših po- smeli predstavljati s peresom in liro v roki ^ JM)8topailje> da se Sjmoim SkodleTja pok. Dr Herold O ob.trukclji. Jeden in okolo čela, ampak z čelado, Mihe in Lucije rt>i. Habjan, rojenega v Logu na glav, ,n kijem m sc.tom, al, s kakim de-, ^ ^ mA Bre/ovicaj dne 15> oUt. nenju, da bo večina v jezikovnem odseku odločala o spremembah na vladnih predlogah, torej eventuvelno tudi proti glasovom Nemcev. Kar nam prihaja sedaj g. Kor- litikov v mladočeški stranki je gotovo dr. Herold. Kadar govori or, ne govori v ta namen, da bi kuril in razburjal, ampak njegova beseda je vsikdar pojav resničnega in belim kolom, ali pa cel<5 s kakim »narodnim ; n 0i _ . „ , .__- • > * . 1 . . 181/, neznano kje biva|ocega, kateri je pred orožjem« v roki, na primer kakim ročnim , . , ... ,.,x J _ . . .....134 leti zapustil tedanje svoje bivališče v bodalcem! Tudi ta misel morda ne bi bila slaba, da ga postavijo na konja kakor sv. a' V IU V b JL\ Ui liti tU J 111 UJ (1 O^UUJ ^ a JI VUI ^ J ^ * ■ - J- VJ — " • —-------15 J " * J^ j | * ber z izjavo, da se vlada ne bo protivila le pristnega mišljenja resnih politikov in misle- unJa' Pre >a a zmaJa takim spremembam, ki bodo sklenjene v spo- , čili glav v češkem taboru in zasluži torej, da Ul>0^ Dante in ubo8« Beatrice njegova: razumljenju z Nemci, a da ne pritrdi nobeni ] jo slnšajo politiški krogi. Dr. Herold je go- »jU« k»sti skakale v grobu, ako bi vedela, spremembi, sklenjeni proti volji Nemcev!! S voril predvčerajšnjem v mladt>češkem klubu kako 8e — skruul nJlJ11 «P«>"»'n ' tem je pa tudi rečeno — saj poznamo miš- v Libnu. Najprej je pripoznaval, da so se ljenje Nemcev —, da je izključeno že v naprej, da bi vlada pritrdila kaki spremembi, ki bi pomenjala resnično spremembo Čehom in resnični jednakopravnosti v prilog!! Tako je gospod ministerski predsednik sam srečno podrl, kar je hotel zidati, oziroma je srečno provzročil, kar je hotel preprečiti. Ne le, da se položaj ni zboljšal, ampak še poslabšal se je. Dočim so bili Cehi še pred par dnevi pripravljeni pardonirati vsaj obrtno novelo, je morda danes jn»rušeno še to rahlo znamenje zboljšanja. Izvrševalni odbor mla-dočeške stranke vsaj se je na svojem posvetovanju, ki se je pred včeraj njem vršilo v Pragi, izrekel za neomejeno obstrukcijo, torej tudi za obstruiranje obrtne novele, a konečno odločitev je storil češki klub bržkone™ danes pred sejo parlamenta. Tako stoje stvari danes, ko se je zbornica zopet sešla: j»oloženje je tako slal>o, kakor ne bi bil pričakoval noben pesimist. Verujemo do pičice, da je Korberjeva izjava tehtni glasovi v klubu oglasili proti obstruk- Naše šolske razmere. Iz Barkovelj nam pišejo: V tukajšnji ljudski šoli so pre- ciji ; potem pa je naglašal, da se je večina i jeli pred kratkim spričevala. V slovenski šoli vendar odločila za obstrukcijo, ker je prepričana, da je to taktično postopanje jedino možno. Na volilcih pa je, da najizdatneje podpirajo svoje poslance v njih resnem položaju. In da bo temu tako, je dokazal ravnokar shod obrtnikov v Pragi, ki so odločili, da svoje p«>sebue interese zapostavijo narodnim interesom češ.kega naroda. in za slovenske učence so bila spričevala popisana v — italijanskem jeziku!! Tudi nekaj za album o mizeriji slovenskega šolstva v Trstu ! ! Ustanove za obisk svetovne razstave V Pariza. Tržaška i n primorska deželna komisija za obisk svetovne razstave v Parizu je razpisala natečaj za naslednje štipendije: 1. Čehi bodo ol»struirali, ker vidijo v tem En, oziroma dva štipendija po 1000 kron. sredstvo v dosego zadoščenja za krivico, stor- ! Štipendisti imajo dolžnost, da pariško raz-jeno jim po odpravi jezikovnih naredb. »Mi stavo proučijo v svrho, da najdejo nove in-hočemo dokazati —je vskliknil govornik — ; dustrije, katere bi se dalo uspešno uvesti v da se češkeg-a naroda ne more žaliti nekaž- Trstu in na Primorskem. Štipendisti morajo njeno. Nemci so z obstrukcijo dosegli svoj do 1. maja 1901 predložiti podrobna poro-cilj, da-si so i.ili v manjšini. Zato se zatečemo č:la z vsemi potrebnimi statističnimi podatki tudi mi k ol>strukciji, da ž nje j»omočjo do- ter eventuelno staviti določue predloge. Ako sežemo ravnopravnost. Obstrukcija ni nikak ae podelita obe ustanovi, določi imenovana privilegij Nemcev, ista je sedaj takorekoč komisija sama vsakemu štipendistu posebno skupna last vseh avstrijskih narodov. Jezi- nalogo. 2. En štipendij v znesku 1000 kron. občini Štorje (okraj Sežana), ne da bi dal kaj vedeti o sebi, sodbeno za mrtvega proglasi. Pozivajo sc vsi, katerim bi bilo znano današnje bivališče omenjenega Simona Skod-larja, naj to naznanijo temu c. kr. deželnemu sodišču v Trstu, ali pa g. od v. dr. Pretner-ju v Trstu, imenovanemu oskrbniku, do 15. maja 1901, ker drugače po preteku tega časa proglasi se Skodlar sodbeno za mrtvega. X Veteransko društvo v Na-b rež i ni priredi v nedeljo dne 20. maja v občinskem vrtu javen ples v podporo društveni godbi. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina k vsakemu komadu 10 nvč. V slučaju slabega vremena se ples preloži na naslednjo nedeljo, dne 21. maja. X Skušnjo učiteljske usposobljenosti so p o 1 o ž i l i v K o p r u : gospica Albina Gerželj, učiteljica v Tolminu, gospod Josip Sorč, učitelj na Žagi pri Bovcu, gospod Fran Muznik, učitelj na Vrnem pri Kobaridu, g. Grad N. učitelj pri Vipavi, gospod Bruno Jurinčic; iz hrv. jezika in gospica Lucija Lesica. Iz slovenskega in hrvatskega jezika gospica Ljubica Šepid, učiteljica v Hru-šici. Iz hrvatskega, kakor učni jezik g. Emil Pakiž učitelj v Rodi k u in g. A. Medvedič iz kovni načrt Korberje v ostane Štipendist ima proučiti razstavo s stališča italijanskega jezika. Čestitamo ! Vesti iz Kranjske. * Slovenska banka v Ljubljani. Iz »Slov. Naroda« |H>snemamo sledeče: Ze nad leto dni trajajoča prizadevanja, da bi v Ljubljani ustanovili narodno banko, so srečno dovršena. Ustanovitev banke je w»gotovljena, ali te banke ne ustanovi, kakor bi se dalo sklepati iz uradndga lista, »Zivnostenska banka« v Pragi sama, ampak ustanove jo domačini s [»odporo rečenega znamenitega bančnega zavoda praškega. * Nevarna p o v o d ep j, ki utegne silno škodili |>oljedelstvu, je nastala vsled ne-prestauih nalivov zadnjih dni v Planini. 1'nec teče dva metra nad navadno višino ter vidno narašča. Velik del obširnega »loga«, ki preskrbuje vso planinsko in rakovsko občino z dobrim senom, je zalit. Trava je že lej)o rasla in obetala bogato košnjo, a voda je sedaj uničila vse upanje. Čeprav voda upade, !m> seno vendar pol manj vredno. To bo britek udarec za tamošnje prebivalstvo. * R a <1 i znanega b o g o » k r 11 n s t v a v Ljubljani se je vršila včeraj na tamkajšnjem deželnem sodišču kazenska razprava proti stori Icama Ignaciju Kvasu in Francu Skrlju. Poškodovala sta, kakor smo jtoročali svoječasno. pod Rožnikom Marijino sobo ter razbila, oziroma |»oškodila razpeli na Rožniku in v Kosezah. Obtoženca sta priznala vse. Sodišče je obsodilo Kvasa, ki je bil provzro-čitelj vsega početja, na IS mesecev, Škrlja pa na 13 mesecev težke ječe. * Občinske volitve v Ljubljani. Na včerajšni dopolnilni volitvi zali. razred sta bila izvoljena gospoda : Fran Pavlin z 272 in Ivan Plantan z 270 od 272 oddanih glasov. * Letošnje novačenje na K ran j-s s4c e m je dovršeno in je imelo — izvzemši Notranjsko — naslednji vspeh : V kamniškem jH>litičnem okraju je bilo potrjenih 195, napotrjenih pa 428 predstav-Ijeneev; v kočevskem potrjenih 187, nepotrjenih 4o2; v črnomeljskem (»otrjenih 58, neutrjenih 208: v novomeškem potrjenih 194, nepotrjeuili 588; v krškem potrjenih 241, ne-jKJtrjenih 723 ; v litijskem potrjenih 145, nepotrjenih 459; v radovljiškem potrjenih 115, nepotrjenih 370; v kranjskem potrjenih 187, nepotrjenih 607 ; v ljubljanski okolici potr-jenik 312, nepotrjenih 657; v mestu Ljubljani potrjenih 92, nepotrjenih 264. Vesti iz Štajerske. — Vrat prerez al si je z britvijo umirovljeni sprevodnik južne železnice, Blaž I5erčan v Celju, a se ni ranil smrtonosno. — C. kr. profesor j» o j e z dijaki »Die VVachtam Rhein«. »Slov. Narod« poroča jako zanimivo dogodbieo o šolskih razmerah na Štajerskem. Na mariborskem gimnaziji so imeli dne 9. t. m. običajni »ina-jališ« ter so ravnatelj in profesorji-razredniki priredili z dijaki izlete v razne kraje. Četrti razred A je šel z razrednikom v Cumrek in na potu domov so »lijaki v železniškem vagonu zapeli znano demonstrativno pesem »Di^ \Vacht am Rhein«, profesor Str . . . . pa je čvrsto — pomagal. Slučajno pa je bil v tistem vlaku c. kr. štaj. dež. šolski nadzornik za humanistične predmete in začuvši to navdušeno prusaško petje se je informiral, kdo da so ti pevci ter je izvedel v svoje presenečenje, da so to učenci mariborskega gimnazija in razrednik prof. Str.....No, in Kaj mislite, kaj se je zgodilo teinu pruso-ljubnemu profesorju in njegovim dijakom?! Prosimo, ne ustrašite se preveč — g. prof. Str.....je dobil po ravnatelju glas od g. dežel, šolskega nadzornika. — tla se mu ne zdi (! !) u m e s t u o, da dijaki in njih profesor pojejo »Die \Vacht am Rhein« . . . . Druzega nič ! In o takih razmerah naj ne bi cvetela mej mariborskim dijaštvom tajna protiavstrijska nemška društva ? O Avstrija ! ti dotn..... Razne vesti. Izbiranje smotk prepovedano. V Brnu po dobili trafikanti nalog, da morajo dajati ku|»cem cigare in ciearete sami v roke in ne smejo dopustiti, da bi si jih isti sami izbirali. Naredba temelji ua zdravstvenih ozirih in je gotovo sila umestna. Car Nikolaj podpira znanosti. Iz Petro- grada javljajo: Car Nikolaj je izdal ukaz, da se členu akademije umetnosti Koršinskemti poveri sestava velikega dela o ruski cvetani (Hori). Koršinski sain si sme izbrati lx»tanike, ki mu bodo |>omagali na tem delu. To delo l»o obsegalo floro evropske Rusije, Sibirije, Turkestaiia, Kavkaza in Krimskega poluotoka. Car -am je za stroške knjige nakazal iz lastnega premoženja 21.000 rublov. Tausanovič obolel. Iz Belegagrada javljalo dne 15. t. m., da je ravnokar znova obsojeni bivši radikalni minister Taušanovič nevarno ol>olel ter da so ga na temelju zdravniškega spričevala spravili i/, policijske ječe v liolnisnico. 0 presenetljivem izgledu skoro človeškega intelekt:! takozvanih »gorskih psov« |>oročajo iz Berna : Hišni upravitelj Thomas si je v svoj »Hotel d u Glactler« v Meidenu, v kantonu \Vallis, stoječi v višini 6000 čevljev nad morsko gladino, pri vzel dva psa Bernardinca kakor edina tovariša in čuvaja v zimskih mesecih. Ko se je nekega dne zunaj hiše bavil z razsekavanjem drv, obdati t>d obeh psov, odtrgala se je velika lavina ter zdrknila nizdol po bližnji gorski steni, ki je zakopala nesrečnega Thomasa, psov pa se je komaj dotaknila. Komaj je zdrknila lavina .v dolino, že sta jo vdrli pametni živali po gori doli ter sta v eni uri pridrvili do posestva lastnika omenjenega hotela — približno 18 kilometrov daljave — ter sta istemu z žalostnim tuljenjem skušala naznaniti nesrečo ter ga pripraviti, da bi hitel v pomoč ubogemu Thotnasu. Pošteni gospodar je |>o razburljivem vedenju nepričakovanih čveteronožnih obiskovalcev takoj spoznal, da v njegovem hotelu ni vse v redu in podal se je s tremi drugimi spremljevalci v goro. Z občudovanja vredno gotovostjo sta se psa ustavila ua kraju nesreče, do katerega kraja so dospeli v devetih urah. Po napornem odmetavanju snega našli so Thomasa, ki je bil v stanju onemoglosti, a je še dihal. Ta slučaj zopet |K>-trja zvestobo psa do človeka. Pravda zaradi umora v Polni. Kakor poročajo iz Prage, se dne 12. junija prične ponovna pravda proti Židu Hulsnerju in sicer pred okrožnim mm I iščem v Pisku. Razprava Iio trajala kakili deset dni. Zaslišali bodo sto prič. Nova obravnava temelji na obtož-niei iz prejšnje porotne obravnave v Kutni g«»ri. Tudi to pot bo obtoženca branil odvetnik dr. Amlrenieek : zasebne udeležence bo zastopal odvetnik dr. Baxa. Peš z otročjim vozičkom v Pariz se je podal z I)un-tja izvrstni j»ešpoU>valec Anton Hanslian. V vozičku |KJije seboj svojo ženo in hčerko. V Pariz upa priti v tridesetih dneh. Kanal med Donavo in Adrijo. Poroča se, da je inžener C. WagenfTihrer na Dunaju, kateremu je bila podeljena koncesija za pripravljalna dela za gradnjo kanala med Donavo in jadranskim morjem, že odredil, da v njegovi službi stoječ t inženerja Maks Huber in AlberL NVesselski skoro pričneta s pripravljalnimi deli in načrti za označeni kanal. Na Kranjskem se bodo ti dela razširjali v smeri : Vrhnika, Logatec, Spodnja- in zgornja Planini, Strmca in Razdrto. Anglezklm gigerlom južnoafriška vojna nikakor ni pokvarila okusa. Stopili so namreč pred svet zopet z novo »novostjo«, in sicer so začeli nositi telovnike iz temnozelene krokodilove kože — »ob frtlsch ol) eeht«, to je seveda drugo vprašanje. Resni vojni časi torej ne grejo jHisebno do srca tem atigležkim modnim levom. 0 izvrstnem sredstvu proti pijančevanju pripoveduje neki — turški hadžija: Svoje sosede sem odvadil pijančevanja s tem, da sem spomladi ua točil v j m »sod o trtnega soka ter vsakemu primešal od nje^a nekoliko v pijačo. Trtni sok nima prav nobenega okusa, zato pijanec ničesar ne čuti. Kmalu pa se mu pijača tako prignusi, da opusti pijančevanje. Žene! poskusite to na svojih možeh-pijancih! — Škodigotovo ne bo. če pa j»omore tudi, tem ltolje za vas. (Po »Slov. Narodu«.) Loterijske Številke izžrebane dne 15. 1 maja : i Brno 84 42 28 54 21. 60.000, kron, 15.000 kron In 12.000 kron so glavni dobitki sreč kanj:« »luvaliden-dank«, kateri zneski se z 20°/0 odbitkom izplačajo v g o t o v i n i. Nase eenjene čitatelje 0|H>zarjamo, da se bo vršilo I. srečkanje nepreklicano dne 19. maja 1900. načrt zakona, s katerim se spreminja zakon iz leta 1884. glede mladostnih delavcev in delavk v rudnikih, glede dobe tlela in nedeljskega počitka. Zakon določa, da delavnik za delavce v rovih ne srne presegati devet ur. Začetek delavnika se šteje z uvozom v rove, konec z izvozom. Izjemoma je dovoliti daljši delavnik za vse rudarje ali posamezne sloje za dobo posebnih razmer, to pa v sporazumu med podjetnikom in krajnim odborom delavcev, ako je dosedaj obstajal daljši urnik ter bi vsled skrajšanja istega tr-|>elo obratovanje. Ta zakon naj bi stopil v veljavo eno leto po razglašenju istega. Občinske volitve na Francoskem. PARIZ 16. (K. B.) Mčline se je izrazil nasproti nekemu sotrudniku »Kclaira«, da izid občinskih volitev pomenja odločen pro-, test proti vladni politiki. To da je odgovor na govor Reinacha in je izraz ogorčenja zaradi ponovljenja pravde proti Drevfusu. Gotovo bo o teh volitvah odmevalo tudi v zbornici poslancev. Turško-srbski spor. CARIGRAD 16. (K. B.) Poslovodja srbskega poslanstva je vložil na turški vladi odločno noto radi spopada na srbsko-turški meji pri Belem kamenu, kjer so turški vojaki ubili tri srbsk . Nota zvrača na turško vlado odgovornost za ta dogodek. Ustaja v Ašantih. ACRA 15. (K. B.) »Reuter« javlja, da je guverner v Kumasi sporočil, da se bo moral, če ne vdobi pomoči, prebiti skozi čete, ki obdajajo Kumasi. Govori angležkih državnikov. LONDON 17. (K. B.) Balfour, vojvoda Devonshirski in Chamberlein so včeraj govorili v Union Liberal - Cerclu le o stvareh, ki se tičejo notranje politike. Vojna v jasni Afriki. Bnller zasedel Gtlencoe, LONDON 16. (K. B.) General Buller brzojavlja. da je včeraj zasedel Glencoe. LONDON 16. (K. B.) Brzojavka generala Bullerja od današnjega dne se glasi : Včeraj smo zasedli Glencoe. Transvalski Bo-erci so sedaj zapustili Biggarsko gorovje. Oranjcev na Drackenskih gorah je mnogo manj, nego jih je bilo. Poveljstva iz Caro-line, Lidenburga in Pretorije so 13. in 14. t. m. odkorakala od Alitikulu proti severu. V Glencoe so naložili na vlak 11 topov. Zadnji vlak z ambulancami je zapustil Glencoe dne 15. t. m. o zori. Vlaki prihajajo sedaj do postaje Wesselsneck. Mesto Mafeking padlo! LONDON 16. ob 2. uri pop. (K. B.) | »Reuter javlja : Tukaj ničesar ne vemo, da bi bilo mesto Mafeking padlo. Zgnbc Angležev. LONDON 16. (K. B.) Glasom uradnih poročil so Angleži zgubili v južni Afriki do 2. t. m. skupaj 18.799 mož. Tu niso ušteti bolniki in ranjenci, ki se nahajajo v angležkih bolnišnicah v južni Afriki. Boersko odposlanstvo v Ameriki. NEW-YORK 17. (K. B.) Predsednik Kruger je brzojavil odposlanstvu južnoafriških republik: »Bodi pravičnost in poštenost z Vami!« WASHINGTON 16. (K. B.) V četrtek pojdejo v New-York trije senatorji, trije čle-novi kongresa in več meščanov, da spremijo semkaj boersko odposlanstvo, ki pride v Washington v petek popoludne. Odposlanstvo obišče v soboto predsednika Mac Kinleva. V nedeljo zvečer bo v operi velik ljudski shod, na katerem b<»do govorili Boerci, senatorji in poslanci. prispelo lani 2842 jadernic in 61)44 parnikov z 2,181.746 tonelat blaga (proti 2,068.112 ton. in 8708 ladij v letu 1898). Izmed 8886 ladij je bilo avstrijskih 891 jadernic in 5302 parnika z 1.428.660 tone!, blaga : italijanskih 1815 jadernic, 427 parnikov s 340.034 ton. blaga; angležkih 17:» parnikov z 247.779 ton. blaga; grških 05 jadernic in 56 parnikov. Števila ladij ostalih narodov so neznatna. Iz Trsta se jc izvozilo 1. 1899. skupaj 2,171.817 ton. blaga. Razmerje med posamičnimi državami je skoro isto kakor glede uvoza. V primeri z letom 1898. se je število ladij, odplulih iz Trsta, zmanjšalo /a 91, in količina blaga za okolo 100.000 ton. Trgovinski promet je označen z naslednjimi številkami : uvoz in izvoz po morju je znašal leta 1899 gld. 355,604.106, p > kopnem (z železnico) gld. 344.921.931, skupaj gld. 700,526.037 (proti 706.235.173 gld. 1.1898). Iz tega sledi, da je lani trgovinski promet padel za kakih 6 milijonov gld. Javna skladišči v Trstu (Magazini generali.) Meseca aprila t. 1. je bilo v javnih skladiščih tržaških n a slet 1 nje gibanje : Z:d«»ge dne 31. marca 393.836 q. blaga, dovoz v aprilu mesecu 95.024 1 gld. av. vel j. Pohištvo i u meblji. Novoporočenci pozor! ^ vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko s padaj oči h del. Anton Brešcak. Gorita, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. Na najviše povelje Nieroa c. in ti. apostol. Veličanstva. XXXIII. c. kr. drž. loterija za civilne dobrodo!ne namene v tej državni polovini. Ta denarna loterija ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsegra 1H.i dobitkov v trotovim v skupnem znesku 1111.200 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 7. junija li»00. Jedna srečka stane 4 krone. Srečke w doli i rajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju. I. Rifniergante 7 , v loterijskih kolek turah, v toliakarnah, pri davčnih, poštnih, lirzojavnih iu železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti ffratis za knpce srečk. Srečke se dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. ioterijska direkcija oddelek za državne loterije. !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene : 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. Rinnione Mriatica fti Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toč:, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resen-; Mva m 31. der-e^r 1892.: Plavnica društva ..... gld. -i.000.00!>-— Gremijna reserva zavarovanja na življenje....... Premijna reserva zavarovanja proti ognju......- Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..... Reserva na razpolaganje . . Keserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (A) . Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (lil Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov . . I'rad ravnateljstva : Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiftij 13,3->6.3432.24«-22 49.465-07 500.000-— 333.822-42 243.331-83 500.000-— 1,187.164-86 F 1 L I J A L K A c. ti uri?, avstr. Mitoma zavoda za trsrovlno in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2\// 0 ! ! 30-dnevni odkaz 30- _ . 3» »0 Kwizdov Korneuburški prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, eroveco in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih, kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah Cena'/i Skatljica kron 140. '/, :kat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Fran Ivan Kvvizda, C. kr. avstr. ogerski, kralj, rumuriski In knežje bolgarski dvorni zalagate!]. Okrožni lekarnar, Korneuburg-pri Dunaju lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakemu stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavaujem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, Vili Deutshegasse, 8. Pomladansko zdravlijene. ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „ Tisočeriii cvet" (Millefiori), Čisti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavljanju in hemoroidam' — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAIMARER „Ai dne Mori ? TRSTU, \ elito trg. Tndi za 55 nvč. v markah dopošlje se frauko. Samo % krono za 3 srečkanja. Vsaka srečka zamore 3 krat zadeti. Glavni floDM 60=000 1 15J 3-mesečni 6- v denarju z 2O°/0 odbitkom. 1 krasna žepna ura iz niklja Sidro-Remontoir, s pokrivalom in tri letnim jamstvom Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni primeijati onim. katere pošiljajo mnogi bazarji za pozlačene.) 1 verižica za uro, sestava I oklepa (na zahtevo iz niklja | ali posrebrnjena). 1 krasna igla za zavratnike za gospode iz amer. double-zlata s kameni, podobnimi bri-jantom. 1 par lepih zapentnih gnmbov iz pravega srebra priznanega od c. kr. državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-skega double zlata. 1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanjševal no zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. 2*95. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krak ovo — Str adom 18. — Krakovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stenijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresii. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropa ve. Reko kako v Zagreb, Arad. Rielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Ozovec. Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troŠkov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejŠimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v l.ondonu, Parizu, Beroliuu ali v drugih inestih — [ provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Srečke „Invaišdendank po 3. krono I. srečkanje: 19. maja 1900. II. srečkanje: 7. julija 1900. III. srečkanje: 10. novem. 1900. priporočajo: Josip Bolaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie-stino, Ign. Neumann, Henrik Schiffmann. i^^mmm^^m Mladeneč. ki je dovršil a prav dobrim 'j vspehom kmetjsko šolo na Grmu pri Novem mestu, išče primerno službo. Ponndbe na upravo ..Edinosti* .EVA a IRICA f SAUNIG & DEKLEVA GORICA - ulice Miiiiicipio 1. - GORICA bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega viua. ^ 7unirnnfp rlnVPČlfP nntrphp in nie neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje* C.d|lll aII]C UIUVCOIVC |IU1I CUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. I Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje navadne posledice slalte prebave, pomankljivega naraščaja krvi in l»olehnega stanja jeter. Pri popolnem pomaukanju volje do Jedi. pod nervoznem zbeganjem in otoinostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslal»eli telesni moči svežo vspodbujo. tf/^F" Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Uvijanje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. zrnu. Motovunu. Vižinadi, ^taremgradu, Poreču. Roviuju, Vodnjanu, Pulju, Portogruaro, Trevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah- Tudi razpošiljajo: lekarne v Trsta Piazza grande št. 3 Via Vnova št 27 in Via del Pesee po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. Svari »e pred ponarejanjem! _ Zahteva naj se izrečn _Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.__ Moje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz : Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerina 100,0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 320,0, mane 30,0, koprive, janeža. omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsucega po 10,0. Te tvarine naj »ž- pomešajo. Autorizovani instala terji plina, vode in plina acetilen. Aparat na acetilne 1 od Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabljiv, ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev V sprejemaj o se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji Velika zaloga iiajltuljt-ga apnenega kisleca, katerega kilogram daje 300 litr. plina. Velik izlor svetilnic in pripatlkov za razsvetljavo. SPECIJALITETA: CESTNE SVETILNICE „ACETilEN" na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile], kijoske in mala mesta). V8prejemajo se dela za instalacije in popravljanje vodovodov. Pisarna in zaloga Delavnic* ulici San ta *tv. 11. v uliei S. Oiorgio (Uhod Via PorporellsO Ceni :i in pros.'.ekli brezplačno in franko. i ^ O ,! I ~ —> ^ ri — ^ 5 .E, = ^ - i « X o cpB >T. O CD i—i v. (M (8 o fVi a a >'C C/ Jk - i ^ H ^ ^ ^^ — ^ n >ac >i ^ X — C o "O o C rt £ c rt cz o E m mmm rt bD c CO _o rt ■ HC2 rt "od N C/5 CD • 'rt £ "D 3 cC O L. •—» rt O) a o rt ^ E CO o a a £ aS tf) bD rt CD > ? o >00 rt 'c C > rt ""O CL O =3