SVOBODNA SLOVENIJA
ASO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 16
Paeent in tarifi s
LPapež Janez XXIII. je brez dvoma eden izmed najbolj razgibanih poglavarjev katoliške Cerkve modernega časa- V kratkem času svojega vladanja je sklical nov vesoljni cerkveni zbor, spremenil nekatere bogoslužne obrede, vlil novega duha vatikanskemu glasilu „Osservatore Romano“ in izdal doslej že osem okrožnic- Med terni sta zlasti dye, Mater et Magistra in zadnja, Pa-cem in terris, ki bosta z vso težo načel vplivali na nadaljni razvoj človeške zgodovine.
Modemi ipapeži so ,s svojimi okrožnicami začeli posegati, vedno času
ESLOVEN1A LIBRE
BUENOS AIRES 18. aprila 1963
Mii? v Laos« spet v nevarnosti
V Laosu so komunisti pretekli teden j odvisna in nevtralci država. V po-prekršili na rahlih temeljih zgrajen godbi je bilo tudi ¡klenjeno, da bodo mir, ki so ga lansko leto diktirale tako vse tuje sile umaknje svoje oddelke iz
komunistom, kakor nekomunistom v tej državi Anglija, ZDA in ZSSR. Z močnimi .silami so navalili na nekomunistične postojanke na planjavi des Jarres, tako da so oddelki nevtralnega generala Kong Leja morali zapustiti nekatera važna oporišča.
Laosa po sklenitvi niru, kar pa so komunisti ponovno kršli-
Prav v trenutku napada laoških komunistov pa je v P;rizu zasedala konferenca SEATO, ki se je je udeležila tudi Francija. To njeno udeležbo zahod-| njaki smatrajo kot novo priliževanje
. -^ak°r znano, so komunisti ob pre- j Francije svojim zavenikom, do katerih nurju obdržali pod svojo kontrolo se- je ohladila svoje o&ase ob izključitvi
verni del Laosa, ki meji na severni Vietnam. Iz severnega Vietnama, ki je tudi pod komunistično kontrolo in ki
primemo, v razvoj človeštva, tako po-! ima direktno zvezo z rdečo Kitajsko, sameznika, kakor družbe in narodov, j ]aoški komunisti dobivajo vojaško po-Od okrožnice Rerum novarum, ki ne | moč. Po njihovem napadu prejšnji te-pomenja izačetka, temveč predstavlja j den so .nekomunisti ujeli tudi nekaj krono delovanja, v katerem je Cerkev j vojakov iz severnega Vietnama, tako, pokazala svoje najvišje zanimanje za j da je razvidno, da je bil napad orga-težave ^ delovnega človeka v družbi, .ki { niziran skupno s severno-vietnamskimi še .socialno rJ bila čuteča, je bila Sv- [ komunisti in na pobudo rdeče Kitajske, stolica vedno čuječa in aktivna, ter je J Peking se je takoj po napadu hotel zlasti na področjih svojega vpliva vpe- J zavarovati pred očmi svetovne javnosti ter je po radiju objavil, da so novi
ljevala spremembe v skladu s svojimi! načeli reševanja socialnih problemov. Pozneje je njeno delovanje prešlo tudi na mednarodno poprišce, zlasti ko .so se pojavile rasistične zmote, ki so pogreznile svet v eno najstrašnejših vojn. Okrožnica Mit brennender Sorge je bila najostrejša reakcija proti vsemogočnosti države.
Pij XI. je v potrditev in razširitev Rerum. Novarum po štiridesetih letih objavil leta 1931 Quadragesimo anno, s katero je potrdil doktrino okrožnic, ki so izšle pred njo, o odnosih človeka do sočloveka na socialnem področju. Mater et magistra je posegla še globlje v socialni odnos med posameznikom in družbo ter je napravila pravo socialno revolucijo med 'doslej še vedno reakcionarnimi plastmi človeške družbe.
V svoji novi okrožnici Pacem in terris — Mir na zemlji —- pa se papež Janez XXIII. oddalji od splošnih načel, ki’’ naj vodijo medsebojne odnose med posamezniki in opozori na tista, ki naj vladajo med skupinami in narodi, da se bo utrdil mir, temelječ na spoštovanju „reda, ki ga je postavil Bog“, se pravi, na naravnem pravu, proti kateremu se zaganjajo nered, ki danes vlada na svetu, oboroževalna tekma, ¡polna najstrašnejših groženj ter zaničevanje tistih vrednot, ki tvorijo dostojanstvo človeške osebe- Med seboj se bijeta občudovanja vreden red vesolja, deLo Bega, in nered, zanikanje reda, dc'o človeka. Zato mora biti tisti red znova vzpostavljen od temeljev navzgor, v odnosih med ljudmi, s priznanjem dolž nosti, ki so zvezane s pravicami človeka in s pristankom na sožitje, ki pa bo rodovitno samo, če bi temeljilo na resnici in pravičnosti, če bo poživljeno z ljubeznijo in se bo vršilo ,,v svobodi, se pravi na način, ki pristoja dostojanstvu človeške osebnosti.“
Okrožnico — ima 15-0001 besed in je razdeljena r,a pet poglavij — je papež Janez XXIII. podpisal v torek, 9. aprila in nosi datum 11. aprila. Naslovil jo je „vsem ljudem dobre volje“, torla z vso resnobo opozarja, da je m.ir mogoče ohraniti samo s pogajanji. Združeni narodi morajo povečati svoje napore za reševanje mednarodnih sporov. Atomska vojna ne bi sploh smela biti v mislih nikogar, kajti že sam» „atomski poskusi za vojaške namene^ bodo lahko imeli usodne posledice za življenje na zemlji. Toda mir ostaja le praz na beseda, če ni zgrajen na redu, ki temelji na resnici, /grajen na pravičnosti, ki jo poživlja usmiljenje in življenje v svobodi.“
„Oblast, ki temelji na strahu pred kaznijo ali na privlačnosti zaradi ne grade, ne vodi človeka k izpolnjevanju dolžnosti do družbe, človeška avtoriteta lahko moralno prisili samo, če ^ je tesno povezano z božjo avtoriteto. Slučajnostmi nesporazumi med narodi se ne smejo reševati z orožjem, pač pa s pogajanji. Zaradi oboroževalne tekme človeštvo živi v strahu pred nevihto, ki se lahko vsak trenutek razbesni m ga razdene rtako, da si ni mogoče predstavljati. Zato pravičnost, modrost m človečnost zahtevajo, da oboroževalna tekma preneha.“
Janez XXIII. končno na koncu okrožnice, namenjene predvsem, katoličanom, poziva na spoštovanje do ne-
sipopadi v Laosu posledica „imperialističnega rovarjenja ZDA“.
Ameriško zunanje ministrstvo je takoj objavilo, da so laoški komunisti izvršili „resno kršitev premirja“ ter pozvali Anglijo in ZSSR na „hitro in učinkovito akcijo za ustavitev sovražnosti“.
ZDA je pozvala v akcijo Anglijo in ZSSR, ker sta ti dve državi, [poleg tričlanske mednarodne komisije, sodelovali aktivno na ženevski konferenci lansko jesen pri sklenitvi mednarodne pogodbe, po kateri mora biti Laos ne-
Anglije v SET.
K zbliževanju jo; sedaj sili še posebej novonastali pobžaj v Laosu, kjer ima Francija še vedro veliko svojih interesov, ki so znova ogroženi. De Gau-He je zato imel nat eno uro trajajoč razgovoir ¡z ameriški», zunanjim ministrom Ruskom, naksr se je ta razgo-varjal še s franc*skim ministrskim ■predsednikom, Pompidoujem. Francoski in angleški zunanji minister pa sta imela svoje razgovore.
Opazovalci ugota/ljajo, da sicer ni bilo mogoče ugotoviti osnovnih sprememb v francoski zunanji politiki, politiki, ki je razdelila ¡zavezniški tabor, ki jo je oddaljila od njenih zaveznikov, da pa so ameriški in angleški delegati dobili vtis, da De Gaulle poskuša biti prijaznejši, vsaj bolj prijateljski, kakor je bil v zadnjih mesecih.
Na medsebojnih razgovorih so delegati ugotovili, da nevarnost za Azijo ne predstavljajo komunisti v majhnih jugovzhodnih azijskih državah, pač ¡pa ■rdeča Kitajska, njeno neprestano rovarjenje po vsem azijskem kontinentu.
Koordtntrano atomsko povelj s tv o
«s*
Članice NATO so pretekli teden na konferenci v Parizu sklenile, da bodo ustanovile koordinirano atomsko poveljstvo, vključno francoske edinice.
To poveljstvo, ki bo v resnici mednarodna atomska sila, bo delovalo pod poveljstvom vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi (SHAPE). Trenutno poveljuje tej organizaciji ameriški general Lyman Lemnitzer.
Pod atomsko poveljstvo bodo spadala letalstva Francije, Belgije, Nizozemske, Zahodne Nemčije, Italije, Kanade, Anglije in ZDA. Atomske naboje bodo preskrbele' ZDA, bodo pa ostali v oskrbi ZDA in tudi pod njihovo kontrolo. V to skupno, atomsko poveljstvo bodo vklju-
čiii tudi ameriške podmornice Polaris, ki plovejo po Sredozemlju.
Delegati na tej konferenci so imeli največ težav s pridobitvijo Francije za včlanjenje v skupno atomsko poveljstvo. Francija je končno pristala, da bo sprejela ameriške atomske naboje za svoje letalske edinice, ki jih ima razpostavljene v Zahodni Nemčiji. Te edinice so doslej že bile vključene v sile NATO-a in so bile pod direktnim poveljstvom, grala. Lemnitzerja.
Tudi na tej konferenci je Francija pakazala, da, je pripravljena znova se približati svojim zaveznikom, odkar je ekoro prekinila z njimi v zvezi z izključitvijo Anglije iz SET-a.
I Z
tedna
Večno prijateljstvo med Jing oslovijo
in zssn
Zahodni diplomati,/. akreditirani pri. sovjetski vladi v Moskvi, so prepričani, da se je zaradi kakršne koli nepričakovane spremembe v sporu med Kremljem in Pekingom zgodilo, da je Moskva znova pakazala svojo naklonjenost do Titove Jugoslavije.
Glasilo sovjetske KP Pravda je pretekli petek namreč spremenilo besedilo pozdrava sovjetske KP Jugoslaviji za bližajoče se proslave 1. maja in ga prilagodilo besedilu, ki ga uporablja za ostale komunistične države sovjetskega bloka. Pravda seveda, ni navedla razloga za nenavadno spremembo besedila pozdrava, ki ga je prvič objavila na cvetno nedeljo.
Diplomatski krogi smatrajo, da so se v Kremlju za tako dejanje, ki je globoko žaljivo za protijugoslovanske kitajske komuniste, odločili verjetno po iznenadni spremembi razvoja odnosov med Moskvo in Pekingom.
Nekateri menijo, da je Hruščov morda dobil v ponedeljek ali torek negativen odgovor iz Pekinga na svoj
.predlog, naj bi se aprila sovjetski in kitajski delegati raje sestali v Moskvi namesto v Pekingu na razpravo o medsebojnem ideološkem sporu.
Pozdrav za 1- maj Jugoslaviji je šel v tisk v Pravdi v nedeljo zvečer in se glasi:
„Bratske pozdrave delovnemu ljudstvu federativne republike Jugoslavije. Naj se prijateljstvo in sodelovanje med sovjetskimi in jugoslovanskimi ljudstvi razvija in krepi v interesu borbe za mil’ in socializem.“ '
Nato je Pravda naslednji četrtek (11. t. m.) objavila — kakor sama pojasnjuje: „Bolj natančno besedilo“ — pozdrava, ki ga je prikrojila takole: „Bratske pozdrave delovnemu ljudstvu socialistične federativne republike Jugoslavije, ki gradi socializem. Naj dolgo živi večno, nekršljivo prijateljstvo in sodelovanje med sovjetskim, in jugoslovanskim ljudstvom.“
Pravda je Jugoslavijo označila, da „gradi socializem“ prvič, odkar se je Tito sprl s Stalinom leta 1948-
Ulova Arabska fedevaeija
Egipčanski ministrski predsednik Aly Sabry je minulo nedeljo objavil, da so Egipt, Irak in Sirija dosegle popoln sporazum o ustavi, ki bo veljalo za novo Združeno arabsko republiko, v katero se bodo povezale te tri države.
Nova arabska federacija bo postala dejstvo po plebiscitu, :ki ga nameravajo izvesti v nekaj mesecih. Menijo, da bo
vernikov kot oseb ne da bi seveda s tem sprejemali njihove ideje, pač pa izkazovali krščansko toleranco do posameznikov, ki te ideje izpovedujejo. Zato tudi ne odklanja z njimi sodelovanja na praktičnem poprišču, pri izvrševanju določenih socialnih in gospodarskih akcij, toda „vedno v soglasju z nadeli naravnega prava, s socialno doktrino Cerkve m pod vodstvom cerkvene oblasti.“
S to okrožnico je papež Janez XXIII. postavil smernice, ki vodijo k trdnemu prijemu najrazličnejših težkih problemov in ki so vredne, da jih vsak posameznik, vsaka skupina in vsak narod ter sploh vse človeštvo resno preštudirajo in se po njih začenjajo ravnati. Okrožnica je namenjena vsem ljudem, brez razlike vere in rase in vsakdo, „ki je dobre volje“, si jo bo tudi prisvojil in po njenih načelih skušal živeti. Potem bo resnično lahko — mir na zemlji.
Nasser prvi predsednik nove državne tvorbe.
Opazovalci menijo, da bo nova arabska federacija pritegnila še drage arabske države v tesnejšo povezanost za končni skupen nastop proti Izraelu. Trenutno Izrael kljub povezavi Egipta, Iraka in Sirije šc vedno, vsaj tako menijo zahodni opazovalci, vojaško nad-kriljuje Združeno arabsko republiko. Toda polagoma se položaj za Izrael slabša, zlasti, odkar je Nasser ukazal svoji vojski hiteti s produkcijo različnih vrst kratkom.etnih raket, pri kateri sodeluje več zahodnonemških raketnih strokovnjakov. Izrael se je zato s, svojimi vohuni spustil v akcijo .proti tem nemškim inženirjem ter je med drugim prišlo do dogodka v Švici, kjer so izraelski agenti zagrozili otrokom nekega nemškega inženirja, iki dela v Egiptu, naj svojega očeta nagovorijo iz Egipta, sicer...
Švicarska vlada je oba agenta prijela. Istočasno je Izrael poslal noto v Bonn, v kateri zahteva od zahodnonem-ške vlade, naj prepove svojim, državljanom v Egiptu sodelovati z Nasser-jem. Bonnska vlada je Izraelu odgovorila, da ne more storiti ničesar, ker so po zahodnonemški ustavi vsi državljani Zahodne Nemčije popolnoma svobodni v svojem, gibanju in delu.
Venezuelski komunistični teroristi so prejšnji teden pojačali svojo delavnost v prestolnici in na nekaterih mestih v notranjosti države. V Caracasu so zažgali skladišče venezuelsko-severnoame-riške družbe Chielets-Adams. Več oseb so tudi ubili, ker so s strojnimi puškami streljali na policijo, gasilce in celo na ambulančno osebje. Vlada je zaradi poveličevanja gverilskih nastopov zaplenila naklado levičarskega lista „Clarin“, zagrozila pa tudi ostalemu tisku, da ne bo trpela „poveličevanja vojnih dogodkov“.
Biv. francoski predsednik Georges Bidault, ki iz emigracije ruši sedanjega predsednika De Gaulla, je dobil od bra-silske vlade dovoljenje za naselitev v tej državi, toda pod pogojem, da v času ■svojega zadržanja v Brazilu ne bo nastopal proti sedanjim zakonitim francoskim. oblastem.
Gvatemalska vlada je objavila Osnovno listino, ki vsebuje glavna določila gvatemalske ustave, katere veljavnost
je 'bila ob zadnjem državnem prevratu marca meseca ustavljena. Osnovna listina vsebuje določila o svobodi združevanja in delovanja sindikatov in političnih strank ter o izražanju misli in veroizpovedi.
Ameriško mornarico je ¡zadela velika nesreča. Prejšnji (teden se je na Atlantskem oceanu 500 km vzhodno od Bostona potopila atomska podmornica Thresher. V ¡globini 2560 m je našlo smrt 129 mož. Nesreča podmornice Thresher, 'ki je stala nad 40 milijonov dolarjev, spada med največje podmomiške nesreče na svetu. Najvažnejše podmomiške nesreče v zadnjih letih so bile naslednje: 1955: britanska podmornica „Sidon“, 13 mrtvih; 1953: turška podmornica „Dum-lupinar“ 81 mrtvih; 1952: francoska podmornica „La Sibyle“ 48 mrtvih; 1951: britanska podmornica „Affray“ 75 mrtvih; 1950: brit. podmornica „Truculent“ 65 mrtvih; 1949: francoska podmornica ,jPhenix“ 63 mrtvih in japonska podmornica 1-63 81 mrtvih; 1943: ameriška podmornica „Argonaut“ 102 mrtva.
Nelson Rockefeller, guverner države New York je ostro napadel zunanjo politiko predsednika Kennedyja do Kube
V TEDEN
in njegovo zadržanje do Hruščova. Zaradi Kennedyjeve odločitve, da bo z vsemi sredstvi preprečeval pripravljanje napadov kubanskih borcev za svobodo z ameriškega področja, je prišlo do krize v kubanskem, revolucionarnem svetu. Predsednik tega sveta dr. Miro Cardona je kot protest proti najnovejšemu zadržanju ameriške vlade do komunističnega diktatorja na Kubi odstopil, ker s svojimi nasveti in predlogi pri ameriški vladi ,ni uspel, da bi kubanskim borcem za svobodo omogočila sredstva 50 milijonov dolarjev za pripravo in izvedbo novega napada na Kubo za osvoboditev dežele izpod komunistične tiranije. Proti ameriški pomirjevalni ¡politiki do Kube in Hruščova so nastopile kubanske emigrantske organizacije tudi v ostalih ameriških državah. Kubanski revolucionarni svet ostavke svojega predsednika ni sprejel in ga je pozval, naj v svoji borbi za osvoboditev Kube vztraja tudi po prekinitvi -svojih stikov z ameriškim zu-nanjjim ministrstvom.
John Diefenbaker, dosedanji konservativni predsednik kanadske vlade, je po zadnjem, volivnem, porazu odstopil. V ponedeljek se je sestal s prvakom liberalne stranke Lester Pearson-om zaradi dogovora glede izročitve oblasti. Peanson je pri zadnjih ¡volitvah sicer zmagal, njegova stranka sama pa nima potrebne večine v parlamentu. Dosegla jo je šele s pridobitvijo šešterih uporniških poslancev stranke 'Socialni kredit, ki bodo v parlamentu podpirali novo Pe-arsonovo vlado. Bodoči predsednik ka-■nadske vlade Pearson je sedaj 65 let istar, v kanadskih vladah je zavzemal že važne položaje in je Nobelov nagrajenec ,za mir. V novem kanadskem parlamentu so poslanska mesta razdeljena takole: liberalci 130 (100), napredni konserva-tivco 94 (116), Socialni kredit 24 (30) in novi demokrati 17 (19). (Številke v oklepajih pomenijo število poslancev v prejšnjem parlamentu.)
Kneževina Luksemburg je 13. aprila proslavljala 1000-letnico svojega obstoja-V počastitev tega jubileja so bila slavnostna zborovanja, koncertni nastopi, ■zlasti pa velika razstava poštnih znamk. Ustanovni dan kneževine je 12. april 963 leta po Kristusovem rojstvu.
las življenj» in dogajanja v Argentini
Po zaduštenem uporu argentinske vojne mornarice
Proti vsem cad£¡nákom argentinske vojne mornarice, ki so konfinirani na otoku Martín Garcia, kakor tudi vsem. tistim častnikom suhozemske vojske in vojnega letalstva, ki so se pridružili zadnjemu uporu vojne mornarice, se je že začelo sodno postopanje pred Vrhovnim svetom, argentinskih oboroženih sil, ki mu predseduje brigadir general Gustavo Hermanson. Doslej so (bili zaslišani .že skoro vsi priprti admirali in kontraadmirali na čelu z biv. podpredsednikom vlade osvobodilne revolucije admiralom Izakom Rojasom. Proti vsem je vojaško sodišče po zaslišanju odredilo strogi pripor.
Veliko mornariških častnikov, ki so sodelovali v uporu, je ,pa pobegnili) v Uruguay. Sodijo, da jih je tam okoli 50. Osem od njih je že zaprosilo za repatriacijo-
V zaporu so sedaj že vsi glavni voditelji zadnjega mornariškega upora, samo glavnega poveljnika revolucionar-
nih, sil starega generala Benjamina Me-nendeza doslej še niso dobili. Še vedno se skriva nekje v Argentini.
Vlada znova potrjuje svoj politični program.
Po imenovanju generala Bnriqua Raucha za notranjega ministra je imela vlada sejo, na kateri je znova potrdila svoj politični program. Se pravi: znova je [poudarila, da smatra, da so volitve edina pot ¡za povrnitev v redno ustavno življenje, zato bodo volitve v določenem roku, t. j. 23. junija, novo (izvoljeni predsednik (bo pa prevzel oblast 12. oktobra letos.
Novi notranji minister general Rauch je po zaprisegi dal za tisk tudi izjavo, v kateri je med drugim zatrjeval, da je sedanja notranjepolitična kriza v Argentini posledica tega, ker so gotovi einitelji verjeli, „da je laž močnejša in. sposobnejša kot resnica in ker so govorili brez avtentičnosti in brez namena, da bi zadevo razčistili“. Svojo izjavo je zaključil z ugotovitvijo „Brez
Stran 2
ITOBODIAlieTlVia
Buenos Aires, 18. aprila 1963
Ob siovens\tem dnevu
Slovenski demokratski izseljenci po svetu imajo poleg- kulturnih, narodno-vzgojnih in verskih ustanov z raznimi kulturnimi prireditvami in nastopi tudi vsako leto redne stalne prireditve. Med take štejemo spominske proslave prvo nedeljo v juniju 'za vse -žrtve komunizma in druge svetovne vojne v domovini, pro-slave praznika slovenske narodne osvoboditve 29. oktobra ter vsakoletna vseslovenska romanja v razne božjepotne kraje v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi, Zahodni Evropi in Avstraliji. V zadnjih letih se je tem. ¡stalnim prireditvam pridružil še slovenski dan. Začel se je pred osmimi leti najprej v Argentini, nato so jih pa slovenski demokratski izseljenci prevzeli tudi v Združenih državah A-merike in Kanadi.
Namen slovenskih dni -razodeva že okvir, ki so mu ga dali njegovi ustanovitelji v Argentini, ko so določili, da je to vsenarodna prireditev, slovenski ’ tabor, ki naj na določen dan v letu združi Slovence različnih političnih in j svetovnonazornih prepričanj ter pogle- / dov, samo, da priznavajo demokratska j
in krščanska načela ter odklanjajo sle- jvitve Slovenske zamejske knjižnice herno obliko tiranije in totalitarizma. j(SZK) v Clevelandu, Ohio, USA, priha. Tako širok okvir slovenskega dne daje /jam, s pričujočo okrožnico do vseh redakcij slovenskih periodičnih izdaj v zamejstvu.
možnost slehernemu rojaku, da se ga lahko udeleži. Celo tistemu, ki ga skozi leto na drugih slovenskih prireditvah iz tega ali drugega vzroka ne vidimo. Splošni narodno-m-anifestativni značaj slovenskega dne vzbudi takim, njegovim udeležencem znova zavest, da so tudi oni še vedno živi udje slovenskega narodnega telesa, jim daje moč, da v tujem okolju vztrajajo še naprej in v-sak zase potem skozi vse leto do prihodnjega slovenskega dne v sebi ohranja živo .podobo slovenske domovine in plamen slovenskega narodnega čustva.
Hlo venski narodni idan ima vsako leto — ali naj bi imel — v svojem programu tudi počastitev spomina take slovenske osebnosti, ki je posebno zaslužna za slovenski narodni, politični, kulturni, gospodarski in. verski razvoj. Pri starejših se bo s tem nanje ohranjal živ in hvaležen spomin, v tujini doraščajoča mladina pa se bo z njimi seznanjala in bo lahko spoznala, da imamo tudi S-lovenci velike može, na katere smo lahko ponosni, ker so slovenski nared vodili ir. v»gfajali talen, da
je tisoč let ne samo kljuboval nadmoč: nim sovražnikom na severu in jugu, ki so mu želeli narodno smrt, ter se ohranjal pri življenju, ampak se je v tem času tudi kulturno 'tako spopolnje-val in izobraževal, da se je lahko uvrstil v zbor najbolj kulturnih velikih narodov na svetu. Na letošnjih slovenskih dnevih v Severni Ameriki in v Kanadi se bodo n. pr. spominjali sv. bratov Cirila in Metoda bb 1100-letnici njunega prihoda med Slovane-
Ker je slovenski dan res vseslovenska narodna prireditev, bi bilo želeti, da -bi bil vsako leto tudi revija vse slovenske izseljenske ustvarjalnosti. Brez dvoma bi tak prikaz življenjske sile demokratskih slovenskih izseljencev močno vplival na vse udeležence, v mladini bi pa vzbujal ponos, da slovenski izseljenci kljub težkim okolno-
požntvovalnostjo -ter osebnimi in materialnimi žrtvami skrbe za svoj narodni, kulturni in verski razvoj ter po svojih močeh pripravljajo narodu lepšo bodočnost.
'Splošni značaj slovenskega dne je poudarjen tudi v njegovi socialni noti. Vsaj v Argentini je tako, kajti tega dne se Slovenci spominjajo tudi 'tistih rojakov, katerim so telesne moči zaradi -starosti ali bolezni opešale, da za delo niso več sposobni, ali pa jih je zadela kakšna nesreča in so v težavah posamezniki ali cele družine, ter so navezani na pomoč skupnosti. Dohodki slovenskega dne so v celoti namenjeni takim rojakom.
vse leto ne vidii Kakšno veselje je, ko se zopet vidi; stari prijatelji, sosedje in znanci! ¡oliko si imajo povedati od zadnjega lestanka!
Iz povedanega ie razviden velik pomen slovenskega ine- Najbolje ga je označil tisti, 'ki jezanj dejal, da bi tak dan morali takoj ustanoviti, če ga že ne bi imeli. Saj j to dan slovenskega prijateljstva, slovaškega bratstva, slovenske solidarnost dan, ki vse slovenske rojake zbližuj in povezuje v veliko slovensko nardno družino. Zato je tem bolj važno, d ,ga morajo organizatorji pripraviti ako, da bo res slovenska narodna nanifestacija, potrdilo slovenske narodie m.isli, slovenskega hotenja, slovenske življenjske sile,, in volje po ustvarjarfu ter graditvi lepše slovenske bodočnoiti trpečemu narodu pod komunizmom f domovini, in da se ne bo izmaličil v navadno plehko so- * 3
-Pa tudi družabnega značaja slovenskega dne ni podcenjevati. Saj se tu dostikrat dobe ljudje, ki se drugače ' hotno ali nedeljske veselico.
vSinvr kSdakcijam
SLOVENSKIH PERIODIČNIH IZDAJ V ZAMEJSTVU
OKROŽNICA št. 1 Danes na tretjo obletnico ustano-
SZK sem ustanovil iz zbranega slovenskega tiska: .knjig, časopisov, revij in drugih publikacij, ki jih zbiram od meseca maja 1945 dalje.
V tej zbirki imam skoro vse knjige^ ki so kjerkoli izšle izven Slovenije v slovenskem jeziku po letu 1945, časopise in periodike sploh imam pa vse, -ki sem jih mogel dobiti.
Namen SZK je zbiranje, urejanje in hramjenje vseh slovenskih tisko-v izven mej Slovenije y študijske svrhe.
Večino vseh zbranih tiskov, ki so izšli v teku 18. let po drugi svetovni vojni sem -sam nabavljal in financiral, nekatere redakcije že krajše ali daljše Vendar moram takoj pripomniti, da mi razdobje pošiljajo svoje izdaje gratis za SZK. Vsem tem na tem mestu moja globoka zahvala. Ko bo knjižnica do kraja organizirana, bo izdala poleg 'bibliografije tudi seznam dobrotnikov in redakcij, ki so gratis prispevale svoje ¡zdaje.
Zakaj ta okrožnica.
Najprej zato, -da vse redakcije slovenskega zamejskega tiska seznanim s SZK. Gotovo jih bo zanimalo, da taka ustanova med Slovenci obstoja.
Vsakdo si lahko predstavlja, kaj se pravi 18 let zbirati in iz svojih sredstev -plačevati vse slovenske tiske. Ni to samo gmotna žrtev- Najtežje pri tem zbiranju je to, da je treba posamezne knjige in liste loviti, ker Slovenci izven domovine nimamo ustanove, kjer bi morale vse redakcije in založbe o-ddajati vsaj po en izvod svojih t:skov. Tako se večkrat dogajaj da izvem za kako izdajo časopisa, ko so prve številke že pošle. Vrednost in namen SZK pa j-e ravno v tem, da hrani VSE slovenske tiske in da ničesar ne manj-stim z lastnimi sredstvi io z veliko 1 ka. S pričujočo okrožnico sedaj obve-
ščam vse redakcije o obstoju in name. nu SZK.
Trenutno izhaja izven mej Slovenije/ po svetu 92 sloveiskih periodičnih ti-1 skov in sicer v .Argentini 24, Angliji
3, Avstraliji 7, Belgiji 2, Beneški Sloveniji 1, y Brazilu 1, v Gorici 4, v Indiji 2, v Kanadi 5, na Koroškem 10, v Nemčiji 1, v Venezueli 1, v Trstu 15 in )v Združenih državah Amerike 16.
Vsem danes pošiljam to okrožnico. Verjemite, da mi pri tolikem številu časopisja ni .mogoče več zmagovati naročnine. Vsled tega vse redakcije vljudno naprošam., da pošiljajo na gornji naslov po en izvod svoje periodike gratis za Slovensko zamejsko knjižnico. Velika škoda bi bila, ako bi se zbiranje prekinilo, ker je manjkajoče številke pozneje zelo težko nadoknaditi.
Na razpolago je program SKZ, ki ga vsaki redakciji pošljem brezplačno, ako se zanj zanima.
Upravam nekaterih časopisov dolgujem zapadlo naročnino. Zelo sem jim hvaležen, da so mi kljub zaostanku list doslej vseeno pošiljale. Morda bi mi mogle zaostanek črtati in svoj list odslej pošiljati gratis za SZK.
Vsaki redakciji bom zelo hvaležen, ako sporoči svoje mnenje in nasvete glede SZK.
O nadaljnjem razvoju SZK bom vse redakcije redno obveščal. Na vsako stavljeno vprašanje bom redno odgovarjal.
Knjižne izdaje vseh slovenskih zamejskih založb pa objavljam v Zborniku Svobodna Slovenija.
Vsem redakc:jam in posameznikom, ki so doslej in ¡bodo tudi v bodoče kakorkoli pripomogli k razvoju .SZK, se za njihov -trud in razumevanje najlepše zahvaljujem.
Zdravko Novak, 1. r. 1984 East 177 Street Cleveland 19, Ohio, USA
V Clevelandu, 1. marca 1963.
Vatikansko glasilo „Osservatore Romano“ je ostro obsodilo boks. Imenuje ga „umor z rokavicami“ ter „brezčutno ! pobijanje v velikem obsegu“.
Na. alžirskega zunanjega ministra Mohameda Kemisti-ja je bil izvršen 1 atentat. Njegovo stanje je zelo nevarno. |
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1- strani)
izjeme moram.o vsi razumeti, da so visoke koristi republike visoko nad vsemi osebnimi in skupinskimi koristmi. Če se te resnice tisti, ki imajo na kakršen -koli način usodo naroda v svojih rokah, ne bodo zavedali ali bodo nanjo pozabili, potem bo to preprečilo vsako pravično in odrešilno rešitev.“
Notranji minister je tudi poudaril, da volitve na vsak način bodo. Za 30 ali največ 40 dni bi mogle biti odložene samo v slučaju, če bi stranke zaprosile same za podaljšanje, drugače pa ne. Isto zagotovilo je dal tudi drž tajnik v notr. ministrstvu dr. O’Donnell ter je odločno zanikal poročila nekaterih listov, da bi vlada imela namen odložiti volitve.
Poostreni predpisi glede prepovedi peronistične propagande
'Po zadušeni revoluciji v Argentini, ki jo je začela vojna mornarica pod pretvezo, da vlada pripravlja pot pero-nistom na oblast, je vlada tudi dejansko pokazala, da so bile gornje trditve upornikov brez osnove, kakor je poveljstvo vladnih čet zatrjevalo že med revolucijo samo in to še bolj odločno poudarilo z zaključnim komunikejem o poteku vojnih dogodkov štev. 200. Že prve dni prejšnjega tedna je objavila delkret-zakon o prepovedi peronizma in peronistične propagande. Z novim zakonskim predpisom je vlada poostrila oba že doslej obstoječa zakona o prepovedi propagande za obnovo peroni-stičnega režima. Po novem zakonu bo strogo kaznovan vsak -tisti, ki bi „z govorjeno ali pisano -besedo poveličeval pobeglega tirana, .peronis-tični režim ali razpuščeno stranko“. Prav tako so določene hude kazni za širjenje v kakršnikoli obliki ali na kakršen koli način ] „navodil, izjav, poročil o sestankih in dejavnosti pobeglega tirana, ki bi na kakršen koli način predstavljale vmešavanje v argentinsko politično ali sindikalno življenje in delovanje“- Prav tako so prepovedani vsi stiki „s pobeglim tiranom“-
Po objavi zakona o prepovedi peronizma
Novi zakon s poostrenimi predpisi proti peronistični propagandi, ki dejansko onemogoča sleherno akcijo peroni-stov, da M nastopali kot taki in s svojimi dosedanjimi gesli, je naletel na različne odmeve- Nekatere stranke so ga sprejele kot povsem razumljiv ukrep vlade, ki je odgovorna za nadaljnji demokratski notranjepolitični razvoj in je zato tudi dolžna podvzeti potrebne ukrepe za obrambo demokracije. Značilno pa je, da je precej strank, ki sicer stalno poudarjajo svoja demokratska načela, ostro obsodilo prepoved nastopanja peronistov. Pri takem zadržanju gotovo ni bila odločilna načelna opredelitev strank, pač pa težnj-a, da bi peronisti videli, od katere strani prihajajo zagovori njim v prilog in da 'bi pri volitvah podprli njihove kandidate, če že svojih ne bi mogli postaviti. Pri -takem stanju je jasno, da je v Argentini v sedanjem, času in razmerah biti težko politični minister. Kajti, če vlada -skuša postopati malo liberalnejše s peronisti in jim omogoči nastopa-
nje z lastno stranko Unión Popular, jo demokratske stranke napadajo, da popušča pred peronisti in da jim celo pripravlja pot na oblast. V vojski nepomirljiva skupina stalno ruje in zahteva ostro nastopanje proti peronistom. Pri zadnjih dogodkih v Argentini se je vojna mornarica zaradi tega celo uprla. Ko pa vlada nastopi odločno proti pe-ronisitom, so zopet gotove stranke tiste, ki jo napadajo, in zahtevajo volitve „brez proskribcij“. Po odstavitvi biv. predsednika dr. Frondizija doslej še noben notr. min. ni mogel zadovoljiti obeh taborov in vseh političnih skupin. Zato sedaj politična javnost z velikim zanimanjem pričakuje novo politično izjavo vlade, 'ki jo pripravlja notranji minister general Rauch s svojim pomočnikom. dr- 0’Donnellom, s katero bo vlada točno in jasno povedala, kako si zamišlja potek volilne kampanje in izvedbe junijskih volitev. Zadeva je nujna, kajti čas hiti in 6. maja je zadni dan, do katerega bodo stranke in politične skupine morale pristojnim oblastem predložiti v potrditev svoje kandidate za predsednika in podpredsednika republike, zvezne poslance in senatorje ter kandidate za guvernerje in viceguvernerje posameznih provinc in kandidate za poslance ter senatorje provincijskih parlamentov.
Objava zakona o prepovedi nastopanja peronistov kot peronistov je povzročila -tudi krizo med tistimi političnimi strankami, ki so z neoperonistično stranko Unión Popular pripravljale narodno in ljudsko fronto. Nejasnost glede bodočega skupnega nastopanja teh strank je velika, ¡ker ni znano stališče, ki ga bodo zavzeli peronisti. Nekateri so mnenja, da je prav mogoče, da se bodo nadaljnji razgovori 'za ustanovitev fronte razbili. Prihodnji dnevi -bodo v tem. pogledu odločilni.
Kdo bo novi ¡argentinski predsednik?
Na to vprašanje je sedaj še nemogoče odgovoriti. Vse, -kar o tem listi pišejo, je samo ugibanje- Povedati je mogoče samo to, da imajo ljudski radikali že svojega predsedniškega kandidata dr. Hijo, tudi dr. Frondizijevi in-transigeritni radikali so na zadnjem, zboru zaupnikov določili svojega predsednika dr- Alende-ja za predsedniškega kandidata, krščanski demokrati, ki so se z dr. Sueldom najbolj zavzemali s peronisti za ustanovitev ljudske narodne fronte, so potem, ko so videli, da so jih peronisti in intransiegnltni radikali izigrali, postavili za predsedniškega kandidata predsednika stranke dr. Suelda, politična skupina Gibanje za ljudsko fronto se zavzema za to, naj bi ’bil novi predsednik v Argentini general Bengoa, nova politična skupina Zveza argentinskega ljudstva pa vztraja še naprej v svoji propagandi za biv. predsednika vlade osvobodilne revolucije generala Aram.buruja. Temu nekateri vplivni krogi močno zamerjajo, da je med zadnjim -uporom vojne mornarice molčal kot grob in ni dal od sebe nobenega glasu- Od starih političnih strank se za Aramburuja najbolj navdušuje progresivna demokratska stranka, zlasti njen predsednik dr. Horacij Thedy. Zad-’ nji čas se omenja kot predsedniški -kandidat tudi admiral Rojas, ki ga postavlja za kandidata Gibanje za demokratsko obnovo.
Pismo iz Avstralije
svoje životarijo in drobijo že tako razdrobljeno čredo. Ni enotne organizacije, ki nas bi vodila k enemu cilju in bo do- tega menda težko priti. Slovenci -se hitro navdušimo za eno stvar, pa se prav -tako hitro ohladim.o. Najboljši primer zato je v Melbournu: leta in leta so zbirali za Slovenski dom, nav-
stalo mnogo ugleda pred zunanjim svetom, zlasti v emigrantskih 'krogih, ko niso več gledali nanjo kot na obljubljeno deželo, „kjer teče med in mleko“. Vseljevanje se je -močno -skrčilo, pojavili s-o se neredi v posameznih taboriščih, saj so vselj-enci zahtevali delo in ne več mesečno socialno podporo -in izpolnitev
Čas je, da se kot stalni naročnik oglasim in poročam nekaj novic zlasti Iz tukajšnje zvezne „Kraljičine dežele“, drugi jo imenujejo „sončno deželo“ in njenega glavnega, pol milijonskega mesta Brisbana.
V prvi vrsti moram potrditi prejem petih Zbornikov, ki so dospeli že 19. januarja t- 1-, pač v rekordnem času-Ker posedujem vse od 1. letnika naprej in zasledujem njegov razvoj, si lahko ustvarim mnenje glede njegove oblike in vsebine. Ne bom precenjeval, da je Zbornik iz leta v leto bogatejši, nudi vsebino za vsak okus, k njegovi obliki pripomore gladek .papir s čistim tiskom. Za generacijo, ki je odrasla v bivši Jugoslaviji in pozna tedanje razmere, smatram za važno članke, ki jih Zbornik že nekaj let objavlja i-n nam tako razkriva vso takratno nevednost in tudi vzroke nesreč, ki so pripomogle h končni katastrofi Jugoslavije in s tem nas samih, da smo se razkropili na vse vetrove sveta. Ako se pomisli, kako težko je pisateljsko delo v tujini zaradi pomanjkljivosti, predvsem zaradi idealnosti, ki je podlaga vsemu, mora se priznati, da zamejski Slovenci v nemali meri prispevamo k napredku naše besede ne glede na t0 ali doma priznajo ali ne- Saj relativno izdamo več in dobrih stvari nego sama domovina, to nam je lahko v ponos in zadoščenje. — Zbornike sem z lahkoto oddal, saj niso več
neznanka mod tukajšnjimi prijatelji in. so njegovi redni odjemalci-
Ako bo kaj vredno, nekaj za objavo: Geografski položaj Avstralije je zelo različen, ak0 se vzame dejstvo, da bi v njen okvir lahko stisnili domala vso Evropo razen skrajnega severa in velikega -dela Rusije. Temu vzporedna je tudi klima- Na severu, na svetovno znani špici, ki kakor osamel rt poriva svoj nos pred samo Gvinejo, vlada naravno tropično podnebje in so tam kraji naseljeni le z nekaj desetinami ljudi in še oni s0 redki, le domačini — abori-ginel. Večina prebivalstva je naseljena le ob obalnem pasu vzhodne, južne in zapadne obale, med tem ko je severo-zapadna in severna obala kakor tudi notranjost še prazna. Prebivalstvo je večinoma v glavnih mestih Zveznih držav: Sydney, Melbourne, Brisbane, Adelaide in Perth — a Hobart, glavno mesto otoka Tasmanije in isto zvezne države šteje nekaj deset tisočev prebivalcev, saj sama Tasmanija ima toliko državljanov kot samo mesto- Brisbane.
Avstralija je zlasti po vojni dobi prejela v svoje grlo menda prav vse narodnosti, razen azijskih in afriških plemen, zaradi tega se mora biti v pogovoru na javnem prostoru previden, ker ne veš, kdo stoji poleg tebe- Pripetilo se mi je že, da nisem vedel, da občujem s soroj-akom, dokler me končno ni vprašal, kje mi ie tekla zibelka
in kako -sem prišel sem.- Taki in podobni primeri se -dogajajo cesto. Avstralci se radi ponašajo s svojo „free country“ (deželo svobode), kar pa mislim, da je za nekatere poglede še preveč „free“! Mi -sedanji priseljenci radi povemo Avstralcem, da oni niso v pravem, smislu Avstralci, nego le tu rojeni, saj njihovi pra- in pradedje -so isto prišli kot naseljenci, večinoma kot pregnanci iz Anglije. Pravi Avstralci so le domačini — črnci, ti pa so bili zlasti v Tasmaniji kruto iztrebljeni, ali v zadnjem času se njihovo število polagoma dviga zaradi boljšega življenjskega standarta in polagoma jim dajejo tudi politične pravice, na kar nemalo vpliva svetovno javno mnenje. Tudi razvoj na bližnjem severu, ustanovitev neodvisnih držav, zlasti Indonezije, je pripomogel, da so končno pravi domačini dobili človeku podobno življenje, seveda v notranjosti se še naleti na kameno dobo in nomade. S prvim majem bo imela Avstralija prvikrat v zgodovini suhozemno mejo ¡n sicer na Novi Gvineji, delili si jo bosta z Indonezijo, ki ja najbližji, pa tudi dvomljiv sosed.
V morju ostalih narodnosti se kulturno udejstvujemo tudi Slovenci, da-siravno nas uradna Avstralija pozna, kar mislim za pravilno, le za Jugoslovane, kar pa nas pride onkraj meje, pa za Italijane in Avstrijce in se nekateri tudi tako predstavijo in hočejo skriti .narodnost. Zlasti v večjih mestih smo združeni v -društvih in klubih, ki po
dušenja ni manjkalo, a komaj je bil kupljen in še ne izplačan, so se pokazali pomisleki, češ, ni potreba doma, nego le dvorana. Isto je bilo V Sydneyu, -kjer sita bila v ¡nekaj letih -kar dva Slovenska doma, a danes ni niti enega-Ako bi ne bilo krepke duhovniške roke p. Bernarda, bi tudi „Mi-sli“ že davno prenehale, tako so se Po njegovi zaslugi krepko zasidrale, da-siravno komaj tisoč naročnikov še davno ne dosega domnevnih deset tisoč avstralskih Slovencev. Izhajali sta že dve slovenski Oglasili, obe sta po nekaj številkah skrivnostno zamrli. Z novim letom j-e Društvo v Melbo-umu prešlo z razmnoženega glasila „Vestnik“ v tiskani mesečnik, ki naj bo bolj lajičen, a ne konkurenčen list „Mislim.“- Navdušenja nad njegovim rojstvom ne manjka, znano pa je, da je težje obstati nego začeti in le želeti je, da bi si „Vestnik“ pridobil zaupanje in -srca rojakov-
Glede gospodarskega stanja je Avstralija v zadnjih mesecih v mnogo boljšem položaju, nego je bila v prilično istem času lanskega leta- Mnogi so prepričani, da si je brez potrebe nakopala sama gospodarsko krizo, kar jo je
obljub, ki so- jim jih dali avstralski zastopniki. Saj je centralna vlada uvedla strožjo kontrolo nad bankami glede podeljevanja posojil zlasti 'za gradnjo hiš in za razna javna dela, kar je ustvarilo zastoj v gospodarstvu. Končno so vendar to zaporo dvignili, posameznim zveznim državam dali za zmanjšanje brezposelnosti milijonske v-sote, da je gospodarstvo prišlo zopet v pravi tir. Toda kljub vsem tem in podobnim ukrepom še ni ¡tistega poleta, ki je vladal pred vsem tem.
Gospodarstveniki zlasti opozarjajo na težkoče pri zaposlitvi mladine, ki zapušča šolske prostore in opozarjajo nai nov val brezposelnosti. Saj te besede ne bi smeli poznati, dela je več ko preveč, še preveč v razmerju s prebivalstvom, saj so kraji, ki naravnost kričijo, a ni delavcev ne denarja. Vse navedeno ima vpliv, da se je vselievanje skoraj ustavilo, saj njen „dobri glas“ je šel po vodi- Upanje imajo za Angleže, ker oni tu laže dobe zaposlenje nego na svojem preobljudenem otoku, vsak se m-ora obvezati za nastanitev za dve leti, da dobi pravico do skoraj brezplačnega prevoza, javna tajnost je tudi,
Buenos Aires, 18. aprila 1963
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
'Ilovice ht Sê&oenije-
V cerkniški občini je po statističnih podatkih 38% kmetskega prebivalstva, trsa področju krajevnega urada v Rakeku pa samo še 13%, med tem ko je na področju Be.gunj1 51%, na Blokah pa celo 79% kmečkega prebiva vstva. Anketa, ki so jo nedavno izvedli v Cerknici o položaju kmetskega prebi-vavstva v tej občini, je razvidno, da. se beg ljudi z dežele v mesta in večje kraje nadaljuje. Mlajši rod zapušča vasi im odhaja v industrijo. V vaseh ostajajo stari ljudje. Ponekod v hribovskih vaseh so posamezne hiše že čisto prazne. Tako so ugotovili, da je v občini Cerknica že 149 kmetij, na ’katetrih so ostali samo ostareli ljudje, ki so za delo v glavnem že nesposobni. Takih ljudi je 225. Med temi kmetijami jih je v nižinskih predelih 66, v hribovskih pa 89. Malih kmetij je 77, srednjih 64. velikih pa 8. Na vse te kmetije odpade 1920 hektarjev zemlje. V poročilu o omenjeni anketi navajajo, da postaja problem, kako podpirati ostarele ljudi po kmetijah, ker bo to potrebno. Ti ljudje, da kmetije tudi slabo obdelujejo in se tudi zelo slabo hranijo. V glavnem so se vzdrževali doslej še z dohodki iz gozdov.
Na sestanku izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva za Ljubljano so razpravljali o problemu turizma v ljubljanskem okraju. Več govornikov je na sestanku hudo napadalo „občinsko kratkovidnost v gostinstvu“. Navajali so namreč, da se dogaja, da ponekod občine še vedno z vsemi sredstvi, zlasti pa s prekomernim obdavčenjem, zatirajo zasebne gostinske obrate tudi tam, kjer „socialističnega .gostinskega .sektorja“ ni, ker ta z manj kot štirimi nameščenci ne more obstojati, ker je predrag. Zato se dogaja, da so nekateri kraji že brez .gostinskih obratov. Udeleženci sestanka so se zavzemali, naj bi posamezne občine opustile svojo „mačehovsko politiko“ proti majhnim zasebnim gostinskim obratom. Obsojali so tudi pretirani lokalni „separatizem“, kajti nekatere občine gredo celo tako daleč, kot primer s0 navajali Tržič, da na svojem področju ne dovoljujejo raznim podjetjem in ustanovam iz drugih občih postavljati hotelov in gostinskih obratov, čeprav same nimajo sredstev za 'take s vrhe.
Komunistični oblastniki v Sloveniji nameravajo v letošnjem letu slovesno proslaviti 20-letnico kočevskega zbora. Z njim v zvezi je tudi prosluli kočevski proces, na katerem so komunisti izrekli
mnogo smrtnih obsodb nad protikomunisti in nadalnje komunistične množične morije Po Dolenjski. Izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva je nedavno imenoval poseben republiški odbor za „proslavo dvajsete obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju“. V odbor za proslavo so določeni: predsednik Josip Vidmar, podpredsednik Stane Kavčič, tajnik Matija Malešič, kot člani pa: Jaka Avšič, Branko Babič, France Bevk, Dolfka Boštjančič, Pavla Bradač, Emil Bratuž, dr. Marijan Brecelj, Polde Cerjak, Božidar Debenjak, Cirij Dekval, Tone Fajfar, Tone Florjančič, Majda Gaspari, Marija Jordan, Zdenka Kidrič, France Kimovec, Boris Kraigher, Maks Krmelj, Franc Leskošek, Franjo Lubej, Ivan Maček, Tončka Majcen, Franc Majnik, dr. Rudolf Obračune, Viktor Opaka, Bogdan Osolnik, ing. Milan Osredkar, Rado Pehaček, Simon Pešec, Janez Pirnat, Bojan Polak, Branko Polc, Zoran Polič, Franc Popit, Leopold Rebernik, Janko Rudolf, Mara Rupena, Josip Rus, Franc Svetek, Francka Strmole, Dušan Stropnik, Ivo Ščav-ničar, Majda škerbec, dr. Makso Šnu-derl, Ive Šubic, Vida Tomšič, Milan Vidmar, dr. Joža Vilfan, Janez Zemljarič in ing. Pavle žaucer.
,,An Anthology of Modem Yugoslav Poetry“ je naslov antologiji jugoslovanske poezije v angleščini, ki jo je pripravil prof. Janko Lavrin. Antologija angleško govorečemu človeku ne more dati celotnega pregleda jugoslovanske poezije zadnjih šestdesetih let, kep knjiga obsega samo 200 strani malega formata. Od slovenskih pesnikov so v antologiji zastopani s po tremi pesmimi Župančič, Gradnik in Uvodič. Ocenje-
valec v ljubljanskem dnevniku o prevodu literarnih del prah, da je to „najbolj boleča točka antobgije“, kajti večino pesmi je moral prevesti Lavrin sam ali pa z A. Lenarčičem.
Umrli so. V Ljubljaii: Katarina Pečnik roj. Podjed, Angela Zajed, žena strojnega stavca, Ivania Oblak, Franc ¡Brečko, upok., Ana Ferjan, vdova, Marija Gorjanc, Bruno Skalicki, kapetan tr,g. mornarice, Mihael Voje, žal. strojevodja v pok., Ana Ptdboj, upok., Vinko Ažnik, žel. upok-, Roza Baloh roj. Meke, Josip čemele, biv. gostilničar, Helena Kawanek, Ivarka Vidmar, Minka Hrovat roj Zupančič in Mileva Ga-belir iroj. Todovič na Jesenicah, Mihael Keibl, upok. v Vižmarjih, Mihael Vutko-vič v Brestanici, Malk^ Plevelj v Domžalah, Marica Krušič roj. Pukl v Bobcu, Miroslav Logar, upok. učitelj v Srpenici, Gvido Drnovšek, radiotehnik v Črnomlju, Barbara Križnar roj. Dolinar v Virmaših, Marija Kukoviea roj. Kos v Kresnicah, Dominik Sušnik v Krivčevem., Antonija Novak, delavka v Dobru-njih, Katarina Vodnik vdova Medved, roj. Ručgelj v Podutiku, Anton Klun, gozdni delavec v Kočevju, Hermina Hrovat roj. Dular v Novem mestu, Terezija Prakatur-Štros, učiteljica v pok. v Celju, Marjeta Kloičar roj. Škulj v Sneberju in Frančiška Pirc v Žimaricah
NUJNA PROŠNJA
Tri in polletni slovenski otrok Jurij Agrež čaka v Bs. Airesu na operacijo srca v bolnici Hospital de Clínica, Córdoba 2149. Za operacijo je potrebna kri BRH positivo.
Rojake naprošamo, naj težko bolnemu qtroku priskočijo na pomoč in za njegovo operacijo dajo svojo kri v Hospital de Clínica, Šala de transfusiones, Córdoba 2149, Buenos Aires.
Priglasite se — četudi nimate krvi z gornjo oznako — in pomagajte rešiti mlado slovensko življenje.
SLOVSNCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Velika noč slovenskih rojakov v Bs. As.
Tudi letos so jo praznovali po stari slovenski navadi. iNanjo so se duhovno pripravili na duhovnih obnovah, ki so bile na področju Vel. Buenos Airesa v naslednjih mestih: Brazategui, Florida, Morôn, Ramos Mejia, San Justo, San Martin, Slovenska vas v Lanusu, San Miguel ir» Barrio San José. Slovenski obredi velikega tedna so bili na dveh krajih: V novi dvorani v Slovenski hiši v Buenos Airesu in v cerkvi lazaristov Marije Kraljice sveta v Slovenski vasi v Lanusu. Na obrede velikonočnega tedna v Slovenski kapeli v
Dragi rojak! —• Ne pozabi, da je na Belo nedeljo
8. SLOVENSKI DAN
ki nosi letos izredno pomemben motto:
NARODNO OBLAČILO — SLOVENSTVA POTRDILO
Izvrstna kuhinja in dobra postrežba zagotovljeni
21. APRILA 1963
Društvo ZEDINJENA SLOVENIJA DOMOVI in ORGANIZACIJE
SLOVENSKA PRISTAVA'V MORONU
a se jih večina po tem roku tudi vra. a, a pozneje isti tudi ponovno pridejo, .asiravno morajo plačati veiiko večjo irevoznino. Saj je znano, da ¡so ravno tngleži tisti, ki po nekaj ča-u svojega bstanika odliajajo •■>-.mov, .¡negi medjo, da je Avstralija, vsaj uradno tinogo bolj angleška nego Anglija-Vreme smo imeli zelo muhasto, vsaj u n-a „severu“. Še v božičnem, in novo-etner.L času, ko bi moralo vladati tra-iicionatoo „pasje“ podnebje, nas 3e ne-0 blagoslovilo z obl-nm doz,cm. Jako lopustmki ’n letoviščarji, ki v.-akc leto b višku Iti nega časa napolnijo „zlato balo Queenslanda“, so kaj slabo odre-:ali- Saj ne sam0 deževje, pridružil se e še vihar, ki je odkrival strehe, podi-•al drevesa in mnogi so ostali tudi brez šotorov. Tudi Brisbane je občutil nekaj :ega, a ne v polni meri; zahvaliti se noramo dejstvu, da ne leži direktno ob norju, z njim ga veže le istoimenska reka. Nasprotno temu, ostali dve mesti Sydney im Melbourne imata m.orsko ribalo in od tod v.se nevšečnosti glede podnebja, zlasti Melbourne, ki ima tudi inevno po več letnih časov in za mnoge nezdravo in se raje vračajo semkaj v naročje subtropičnega podnebja. Mnogi tudi opažajo, da je ljudstvo tu prijaznejše in vljudnejše od „južnega“, a iam ne morem trditi, ker ,še nim.am izkušenj. V Brisbane sem prišel leta 1951 in ga ne mislim zapustiti, saj kdo bi
bil večni popotnik s culico, ne prinese dobička ta poklic.
Vsak, kdor je le malo pravičen, mora priznati, da mu „free country:: Avstralija materialno morda nudi veliko več nego sam rojstni kraj. Imamo med nami trgovce, razne obrtnike, ki s svojim blagom in imenom, jamčijo za prvovrstno blago in dobr0 postrežbo, naravno: pogoj je znanje jezika. So pa tu -r- kakor povsod — nergači, ki jim. tudi „zlato tele“ ne bi bilo p0 volji, saj delati je treba povsod in nobena stvar ne zleti sama v usta. Hvala Bogu, še ne poznamo revolucij in večjih ¡nemirov, vse se odvija s pravo angleško hladnokrvnostjo, kar zelo pomirjevalno vpliva na vseljence. Vsaka narodnost lahko v tiskani besedi širi svojo besedo, vsaka merska ločina lahko svobodono širi svoje prepričanje, tudi „javna tribuna“ je odprta vsakemu, da se osebno izrazi za ali proti in pove svoje mnenje. Tako je Brisbane po vzoru Sydneya im londonskega Hyde Parka izbral mesto, kjer se ob nedeljah popoldne zbere množica in posluša razne politikante in veleve-deže in včasih prav ostr0 .nastopijo proti vladajoči stranki in pride do kakega nedolžnega obračuna med posameznimi strankami, a policija mimo gleda, ako ni kaj nevarnejšega. V upanju, da bodo naši rojaki dobili zopet majhen pogled na tukajšnjo zemljo, pozdravljam,!	Primožič Janez
Buenos Airesu so vse dni prihajali tudi rojaki iz ostalih mest Vel. Bs. Airesa in ne samo iz prestolnice, zlasti še k vigilijam pred Vstajenjem in k polnočnici na veliko soboto.
Na veiiko soboto so slovenski duhovniki na področju Vel. Bs. Airesa blagoslavljali rojakom velikonočna jedila na 86 krajih.
Osebne novice
Družinska sreča. Gospodu Andreju Makeku v Palomarju je podarila žena, gospa Poloniea, hčerko, ki bo pri krstu dobila ime Cecilija. Srečni družini naše čestitke!
ROSARIO
Dragi Slovenci v Argentini, po širnem svetu in doma!
Po dolgem, času se zopet oglašamo iz Rosaria, drugega mesta republike Argentine.
Povemo Vam, da pridno prebiramo našo slovensko! besedo, ki jo nam mudijo v tedniku ,;Svobodna Slovenija“. Priznamo, da je zelo vešče pripravljena ozir. napisana.
¡Seveda ne smemo prezreti vseh drugih revij in knjig. Na vse to smo
lahko ponosni! Majhen narod, a veliko dela!
Žal, da ne moremo vedno prisostvovati na številnih prireditvah.. .
Da ne pozabimo, tudi naše lepe pesmi imamo kar na ploščah, ki jih zavrtimo vselej, kadar imamo pač domotožje, pa nam odleže.
Čestitamo vsem prav vsem za veliko nesebično delo, ki nam olajša bivanje v tujini!
Na lanskem, majskem romanju v Lujanu je bilo več Argentincev, ki so prišli iz Rosaria, iker so hoteli videti naše prelepo romanje in veliko disciplino, narodne noše malčkov in velikih. Čudili so se in priznali, da je' bilo vse lepo pripravljeno, le žal jim je bilo, da niso razumeli nagovora ,g. direktorja, a ¡prav dobro tuk. škofa...
Želeti je, da bi se vse to veliko delo nadaljevalo.
Le tako naprej, saj tako ¡bomo lahko pustili zanamcem, lepo dediščino.
Živeli Slovenci, bodimo si zvesti, bodimo ena celota, eno bitje, katero se ne da razdvojiti. Bodimo si bratje, pomagajmo si v .stiskah tako v moralnem kot v materialnem smislu-
Pa še drugič kaj. Na svidenje!
Rosario, 5. 4. 1963.	A. Z. P.
SKUPŠČINA SLOV. SKAVTOV
V Slovenskem domu v San Martinu, kjer je središče Slovenske skavtske zveze, se Je vršila v nedeljo, 31. marca ob 10 dopoldne skupščina. Pred skupščino so se vsi skavti udeležili slovenske maše v San Martinu.
Slovenski šef skavt, g. Trtnik Marijan, je stopil pred zborovalce, ki so ga strumno sprejeli s skavtskim pozdravom, pozdravi! ter začel skupščino. Za zapisnikarja je bil od zborovalcev predlagan in soglasno izvoljen Bodner Andrej. G. Trtnik Marijan je predlagal pozdravna pisma g- dr. Kreku in vsem slovenskim domovom, kar je bilo soglasno sprejeto.
Za tem de kot slovenski ,šef skavt podal kratko pa jedrnato .poročilo o delu Slovenska skavtske zveze v emigraciji od ustanovitve pa d0 danes. Iz poročil smo razvideli, da. je to najstarej-ša mladinska organizacija v begunstvu, ki je in še vrši veliko poslanstvo na področju mladinske vzgoje. Vse delovanje je res hvalevredno, zlasti ko vidimo, da se za vse delo trudi in dopri-naša velike žrtve naša mladina, ki je naša bodočnost.
Iz poročil smo razbrali, da so skavti sodelovali pri vseh večjih pa tudi manjših prireditvah v vseh slovenskih domovih, poleg tega pa tudi sami pripravljali in (organizirali za slovensko mladino različne prireditve.
Za temi poročili je spregovoril namestnik 'šefa Maikefc Andrej, ki je po hvalil navzoče za njih delo in žrtve, ter jih pozval k vztrajnosti v delu za ohranitev naših slovenskih svetinj ter ¡pomagati vsepovsod po skavtskem geslu „vedne pripravljenosti“.
Spet je povzel besedo šef skavt g. Trtnik M. ter imenoval po pravilniku svojega namestnika v osebi Makeka Andreja, kar so vsi odobrili s ploskanjem.
Vsak teden ena
DOMOVINI
Jakob Razlag
Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti edina meni si zemeljski raj.
Tuje šege, tuje ljudstvo so prijatlji, bratje ne, slava le, slovansko čustvo, srce moje veseli.
Prejmi čelov zemlja mila, prejmi srce moje v dar.
Da bi vedno matka bila, nepozabljena nikdar.

SLAVISTIKA NA KATOLIŠKI UNIVERZI V BUENOS AIRESU
Z ozirom na članek v zadnji številki Svob. Slovenije, dodajemo o slavistiki na katoliški univerzi v Buenos Airesu ise tale dopolnila, ki so prišla od uprave Extensión universitaria1:
1.	Stroški: 300 pesov imatrikulacija; 100 pesov mesečno za honorar.
2.	Predavanja (v španskem jeziku) bodo trikrat tedensko po tri ure, to je od šestih (18) do devetih (21). Lahko bi se ponovila tudi dopoldne, če bo dovolj prijav.
Začetno predavanje 23. t- m. ob 18 v auli UCA, Río Bamba 1227.
3.	Na slavistiki in sovjetologiji se ¡priznavajo tudi neargentinske mature. Zadostuje predložiti dekanatu spričevalo v španskem prevodu pa s potrdilom centralne organizacije narodnosti, h kateri pripada kandidat.
4.	¡Slušatelji so lahko redni in, izredni.
Slušatelji, ki v tem hipu ne morejo predložiti spričeval o maturi na srednji šoli, se lahko vpišejo med izredne slušatelje do tedaj, da bodo predložili dokumente; prav tako (tudi taki, ki ne mislijo polagati predpisanih izpitov, zapisujoč se le na izbrano skupino predmetov.
5.	študiji iz zgodovine posameznih slovanskih narodov se bodo vršili samo, če ho dovolj priglasitev. Predavatelji za te ’seminarje so sprejeli ta mesita kot častna (to je ¡brezplačna).
6.	Vpise in informacije daje prof. Halajczuik, calle Juncal 1247, Capital, v ¡urah 17—19. T. E- 44-3389.
Vsem Slovencem s taboriščno ma-
turo, lei .ce iz Irnteatánojga koli varóle o,
niso doslej vpisali na univerzo, se jim tu odpira lahka pot nanjo Brez slovenskih slušateljev ne bo predavanj o Sloveniji, njeni zgodovini in književnosti na buemosaireški katoliški univerzi!
Nadalje so bili izvoljeni: za načelnico slovenskih skavtinj ga- Ivka Praprotnik, za načelnika slovenskih skavtov Bodnar Andrej, za I. tajnika Janez Zupanc, za II. tajnika Danilo Pipan, za blagajnika Janez Pleško, za gospodarja Janez Marinček in Marijan Belak, za skavtskega trgovca Eker Damijan.
šef skavt se je vsem zahvalil za udeležbo na skupščini in pozval novo izvoljeno upravo k odgovornemu delu in marljivosti v vsem delu za dosego skavtskih idealov. Skupščina je bila zaključena s skavtskim pozdravom.
99f*do> Hi osi v škofiji Kocflaijo odgovornost
preši Bogom
O borbi Slovencev na Koroškem za svoje narodne in politične pravice .smo v Sv. Sloveniji že ponovnN pisali. Zlasti o njihovih prizadevanjih pri koroški deželni vladi v Celovcu in pri zvezni avstrijski vladi na Dunaju. Med tem., ko so koroški Slovenci pri avstrijskih političnih oblasteh v zadnjem času dosegli nekaj izboljšav svojega položaja, se je pa pojavila zanje nova težava prav tam, kjer bi jo človek najmanj smel pričakovati, na škofiji v Celovcu, kjer je proti 'Slovencem skrajno nerazpoložen generalni vikar. Njegovo nerazpoloženje proti Slovencem je šlo tako daleč, da je moral proti njemu javno nastopiti Narodni svet koroških Slovencev z izjavo, ki je bila objavljena pod gornjim naslovom, v št. 13 Našega tednika-Kronike ter se glasi takole:
gnal korenin strup nemškega liberalizma. — op. ur. Sv. Sl.) Celo nadškof dr. A. Hefter, dasi Nemec iz rajha ■— je ljubil Slovence in se tudi zanje potegoval. Tudi nadškof Rohraeher mk: dar ni dopustil, — več takih slučajev je znanih, — da bi postali njegovi duhovniki žrtve političnih napadov, ščitil jih je z vso svojo avtoriteto in je v kali zatrl vsako gonjo proti njim.
Od tega časa se je v deželi življenje dosti spremenilo.
Vzgoja v semeniščih našim dijakom in bogoslovcem ne da s seboj tisto, kar bi moralo biti naravna podlaga za vsako uspešno delo med ljudstvom: ljubezen in znanje materinega jezika! S tem se zaveštno pospešuje nekakšen razdor med starejšo in mlajšo duhovniško generacijo. In vendar bi morali biti glede konsolidarnosti duhovniki blesteč zgled laikom: „O quam bonum et jucundum est, habitare fratres in unum.“ Koliko upravičenega pohujšanja lahko nastane med vernim ljudstvom, kjer je medse-
Koroški Slovenci slovimo v zgodovini po svoji otroški zvestobi nasproti Cerkvi in škofu.
Ko je nemški del dežele zajel val proticerkvenega gibanja „Proč od Rima!“, so slovenski verniki strnjeno stali za svojim škofom in papežem kot najvišjim cerkvenim poglavarjem. Takisto je bilo za časa narodnega socializma. Zavedni Slovenci so ostali zvesti Cerkvi in svojemu nadpastirju in mar-sikrteri je moral za to ¡svojo zvestobo v koncentracijsko taborišče ali v gestapovski zapor, dočim so nemški priseljenci po vrsti odpadali in netili sovraštvo do Cerkve. Ni čuda, da so krški škofje Slovence ikot najzvestejše vernike tudi temu primerno cenili. Škof Kahn je 'bil znan prijatelj Slovencev. Značilen za njegovo miselnost je izrek: „Lasset die ¡Slowenen Slowenen sein., damit das Gift des deutschen Liberalismus nicht auch unter ihnen Wurzel fasse!“ (Pustite Slovence, da ostanejo Slovenci, do ne bo 'tudi med njimi po-
bojna mržnja zajela duhovnike sosede, ki se v ogromno škodo verskega življenja med seboj sovražijo ter delajo drug drugemu težave. Gospodova napoved, da mora vsako kraljestvo, ki je na znotraj razdvojeno, nujno razpasti, se v teh žalostnih primerih prvič v naši zgodovini v vsej tragediji uresničuje.
Vedno je bila, krajevno gledano, največja nesreča za Cerkev, če je postala sužnja političnih struj ali žoga v rokah olblastiželjnih diktatur, in ni mogla v miru in nepristransko brez razlike stanu in jezika učiti svoje vernike. Obdobje, v katerem zdaj živimo koroški Slovenci, je v cerkvenem pogledu ’ morda najtežji preizkusni kamen v naši zgodovini.
Nikdar naši požrtvovalni, svojemu materinemu jeziku zvesti duhovniki pač niso bili tako kot danes brez vsake zaslombe in brez razumevanja cerkvene oblasti za naše življenjske pravice, popolnoma prepuščeni brezvestni gonji in nelpiadhro. nahujskainih raznarodovalnih organizacij, ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo, da si gotovi, po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi elementi svojijo celo „dano“ pravico, da nadzirajo naše duhovnike in kot edino zanesljivi poročevalci ugotavljajo „dejanske“ jezikovne razmere in potrebe po naših župnijah, če jim. postane kak duhovnik zaradi svoje doslednosti, ker pri veronauku upošteva družinski jezik otrok, neprijeten, ga zatožijo in iposle-(Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 18. 4. 1963 - No. 16
«
i I 0 V E M C I
KANADA
Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij v Torontu je imela 24. februarja letos svoj šesti redni občni zbor. Odborniki so ipodali poročila, iz katerih je bila razvidna lepa rast te denarne ustanove. V petih letih in 'šestih mesecih se je vpisalo 905 članov. Vloženega na hranilne vloge pa je bilo preko 983.000 dolarjev. Na osebne čeke pa preko 1 milijon dolarjev, člani so si izposodili 1 milijon pet tisoč dolarjev v najrazličnejše namene. Denar, naložen na hranilne vloge, se 'je že vsa leta obrestoval po 4%, na osebne čeke pa po 3%.
iPri volitvah so bili vsi odborniki, ki jim je potekla poslovna doba, ponovno
„KDO NOSI V ŠKOFIJI ZADNJI ODOGOVORNOST PRED BOGOM?“
('Nadaljevanje s 3. strani)
dica je prej ali slej, da mora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarjanja in obrambe svojega stališča izginiti iz šole- Tako se bližamo vedno bolj kaotičnemu sltanju, ko maše duhovnike ne bo več nastavljala in premeščevala cerkvena oblast po danih objektivnih duš-nopastirskih potrebah, temveč razna društva staršev in tisti narodni nestrpneži, ki se spretno skrivajo v ozadju.
Nek takšen nestrpnež „častnega“ formata, ki živi v veliki meri od našega slovenskega ljudstva, je na primer v Dobrli vesi-ob priliki slovesnega evharističnega obhoda na praznik sv. Rešnjega Telesa šel od ženke do ženke in jim naročal, naj za božjo voljo molijo vendar nemški rožni venec, ker bi se ob slovenski javni molitvi tujci lahko ,¿zgražali“.
‘Vemo, da ima naš prevzvišeni nad-pastir dobro, blago srce, odprto srce tudi za naše potrebe in da bi rad upošteval naše pravice, če bi drugi tega zavestno in sistematično ne preprečevali.
Pri tem pa le ostane odprto nadvse važno vprašanje: KDO nosi danes pred Bogom zadnjo odgovornost za usode-polna dejstva, da slovenski duhovniki ne smejo več postopati po svoji vesti, da se v šoli ne smejo več posluževati družinskega jezika, da ne smejo v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši opravljajo običajne družinske molitve?
KDO nosi zadnjo odgovornost pred Bogom, da se postavljajo naši duhovniki na zatožno klop in jih sodijo ljudje, ki so vse drugo kot prakticirajoči katoličani? — KDO nosi v škofiji zadnji odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok po raKhih farah kljub prijavi k dvojezičnemu pouku leto in dan ne sliši več slovenske besede — Ali tu, g. generalni vikar, ne vidite krivice, — tu, ko gre za naravno pravo
PO SVETO
izvoljeni. Upravni odbor je na prvi redni seji izvolil iza predsednika g. Antona Ponikvarja, za podpredsednika pa g. Stajana. Za blagajnika je bil imenovan g. Božo Košir. -	,
Y župniji Brezmadežne sta bili v postnem času dve prireditvi. V' nedeljo, 3. marca, shod pomožnih članov Marijine legije. Druga prireditev je bila naslednjo nedeljo, ko je Društvo Naj-¡svetejšepa imena imelo svoj redni sestanek in nato družabno popoldne obenem s skavti. Poleg kosila je bil prikazan trojni film.
Poročila sta se v župniji Brezmadežne Pavel Založnik in gdč. Antonija Justin. Krščen je bil v isti župniji Roy Michei Slameršek, sinček Mirka Sla-meriška in Angele roj Vonta.
jezik" krščanskega nauka, cerkveni zastopniki pa so to edino pravično in krščansko rešitev preprečili in določili za manjšino krivično formulacijo, ki praktično izključuje materinščino pri veronauku in poleg- tega omogoča — kar je v nasprotju z vso cerkveno prakso — učiteljem-laikom ne glede na njih svetovni nazor, da „nadzirajo“ naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem ozemlju.
'KD'0 nosi slednjič odgovornost pred Bogom v deželi za porazno dejstvo, da trpijo naši duhovniki na svojih postojankah dostikrat . pravo mučeništvo? (Na eni gtrani jim, vest kot najvišji sodnik veleva dejanja, ki jih cerkvena oblast s svojimi odloki izrecno prepoveduje. Na drugi strani pa jih vsak lako napada in toži na najvišjem mestu in le malo je slučajev, da bi vzelo cerkveno predstavništvo v določenih primerih naše duhovnike v zaščito in bi jim nudila možnost obrambe! Tako ni čuda, da se je ob tem žalostnem stanju v zadnjih letih osem slovenskih -bogoslovcev izneverilo svojemu poklicu. Mlad človek bi moral imeti živce in svetniško stanovitnost, da bi si še upal po teh poraznih spoznanjih vršiti duhovniško službo na dvojezičnem ozemlju.
Dolgo smo čakali, ponovno prosili,
a vsa naša dokazovanja so bila na žalost zaman! Nikdar nismo grozili s štrajkom, ali izstopom iz Cerkve, kot z uspehom grozijo gotovi, cerkveni oblasti znani ljudje. Spričo zadnjih dogodkov v 'Dobili vesi, ki so verjetno samo začetek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več molčati. ko ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum, in bi čutil dolžnost, braniti naravne pravice manjšine, potem apelira-ramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele!
Narodni svet koroških Slovencev
PO ŠPORTNEM SVETU
precej na hitro sestavljena, ker nekateri tehnični vocje niso hoteli sprejeti mesta, češ, da j*, premalo časa za pripravo in pa ktr nekateri klubi niso privolili v vkljuiitev svojih igralcev v reprezentanco. Erazil pa je poslal kar reprezentanco i; notranjosti države, brez zastopnikov iz Ria in Sao Paula.
Prvo mesto je zasedla Bolivija — nekaj po sreči in iz klimatskih razlogov — 3000 m nadir.orske višine prav gotovo precej vpliva. Bolivijci so premagali Argentino 3:2, Brazil 5:4, Kolumbijo 2:1, Teru 3:2, Paragvaj 2:0 z Ekvadorjem pa so igrali neodločeno 4:4. Drugo mesto je zasedel Paragvaj, 'tretje pa Argentina.
Bolivijci so hiteli zmagati na vsak racin, saj so bili komentarji v listih, da je Bolivija pripravila prvenstvo zato, da bo osvojila najvišji naslov. To ji je 'uspelo, ker so igralci dali vse od sebe, čeprav daleč zaostajajo po tehniki od Brazila, Peruja in Argentine ter Paragvaja.
Po zmagi pa ¡o se začele velike slovesnosti. Vlada je odredila poseben dan za narodni praznik, gospodarsko ministrstvo pa sedaj preučuje, kakšno nagrado naj bi dali moštvu. Poleg tega pa so pričeli tudi z nabirkami med ljudstvom, da bi igralcem kupili hiše in avtomobile.
OBVESTILA
Zbirališče narodnih noš na VIII. slovenskem dnevu je 2 uri pred sv. mašo, t- j. ob 9. uri zjutraj.
Občni zbor fantovskega odseka v Našem domu v San Justu bo v soboto, 20-. aprila ob 20 v Našem domu.
Občni zbor odseka SFZ v Ramos Mejía, .se bo vršil v soboto, 20. aprila ob 20 v ¡Slomškovem domu.
Vse rojake opozarjamo na predavanje dr. Pavla .Krajnika, ki bo podal zgodovinski pregled in govoril o pomenu prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med Siovane. Kulturni večer, ki ¡bo posvečen 1100-letnici tega znamenitega dogodka, se bo vršil v Slomškovem. domu v soboto, 27. aprila zvečer-
Slovenski srednješolski tečaj bo v soboto, 27. aprila, ob 15,30 v ¡Slovenski hiši in ne. 20. aprila.
Informativni sestanek članov Slovenske hranilnice z. z o, z. bo v soboto, 27. aprila 1963 ob 20 na avenidijSan Martin 26-3, 1. nadstropje desno, Ramos Mejía. Na dnevnem redu so poročila upravnega in nadzornega 1 odbora in bilanca za leto 1962. Vsi člani vljudno vabljeni! Odbor.
Družabna pravda ponovno obvešča vse svoje člane in članice, da bo dne 1. maja imela svoj redni oibčrd zbor v Slovenski hiši- Ob 9 sv. maša ža žive in mrtve člane Družabne ¡pravde; po maši občni zbor. '■
iHiaiiBniiiNHiimiiiiniinaiiiimiaiMHiHHi'
\ SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
■ ■
; je pričel spet s poukom in> vstopil ¡
i v -svoje redno tretje leto.
■ ■
; Vsi srednješolci, posebno še Vi, ■
; ki ste letos prestopili prvič prag i ■ ■ i gimnazij, trgovskih šol in učite- i
■	Ijišč, prisrčno vabljeni.
■	■ ■ Nasvidenje na Ramón Falcónu, :
n	■
: v soboto 27. aprila točno oh 15,30 i ! in nato vsakih 14 -dni!
našeiga slovenskega človeka in za od Vas tako poveličevano pravico staršev?
KDO nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za obstoječi manjšinski šolski zakon v današnji obliki: država ali cerkvena oblast ? — Država je širokogrudno predlagala pri formulaciji -tega zakona materinščino za učni
Južnoameriško nogometno prvenstvo.
V La Paz in Cochabambi v Boliviji se je odigralo . 21. južnoameriško nogometno prvenstvo, ki so se ga udeležile reprezentance Argentine, Brazila, Bolivije, Peruja, Kolumbije, Paragvaja in Ekvadorja. Čile in Urugvaj nista poslala m.oštev na to tekmovanje.
Argentinska reprezentanca je bila
Kdor se ni vpisal doslej, naj se priglasi koj prvo uro gospodu pro- . fesorju.
PRED POUKOM PRILOŽNOST ZA PETJE IN TELOVADBO!
Občni zbor Slovenske fantovske zveze
bo v nedeljo, 28. aprila ob 10,30 v Slovenski hiši na Ramón Falcónu 4158-
Odbor SKAD-a vabi vse akademike in prijatelje na proslavo o-bletnice svoje organizacije. Vršila se bo 1. maja ob 19 v prostorih Sanmartinskega doma, Córdoba 129.
Letošnji kulturni večeri SKA se bodo pričeli v soboto, 4. maja, olb 7 v dvorani pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Prvi večer bo posvečen 50. knjižnemu izdanju SKA.
Starši! Fantiči! Dekliči! Izredno lepa prireditev, namenjena prav vsem otrokom Velikega Buenos Airesa, bo v nedeljo, 19. maja, popoldne na vrtu «Slomškovega doma. Na sporedu otroška tombola z izredno lepimi dobitki!
NE POZABITE!
V nedeljo, 28. aprila (v primeru dežja pa naslednjo nedeljo) bo v Slovenskem domu v San Martinu
PROSLAVA II. OBLETNICE
BLAGOSLOVITVE DOMA
ESLGVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
O o?« srs On e o ¡¿O <	FRANQUEO PAGADO Concesión N* S77S
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 1824
Registro Nacional d« la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
KUPUJTE
črtice o domobrancih v ljubljan- « skih partizanskih zaporih!
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
Kremžar Marko:
SIVI DNEVI
Bros. $ 160,—, vez. 200,—
SLOV. KULTURNA AKCIJA
■
*
■
■
■
■
■
■
■
i
■
t
■
■
1
■
S
NOVO SLOVENSKO MIZARSKO PODJETJE
B I P E G R O
Bidovec - Petek - Grohar
IZDELUJE MODERNA POHIŠTVA (SPALNICE, JEDILNICE, KNJIŽNE OMARE, PLAKARJE itd.
m
República de Chile 3036	San Justo
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejíai
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko -postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 jzbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega apar ata (gran angular), sestavljen iz najboljšega -uvoženega materiala po 1500 -pesov na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
IVAN PREGELJ:
O i ■? © c i
„Da, pet let je že od tedaj,“ je vzdihnila Helena. Rahla rdečica Ü je pokrila lice. Slavica, ki je bila segla po njeni roki, je čutila, da «e ji trese.
„Helenček,“ je zaprosila mehko odpuščanja. 'Nato pa je začela pripovedovati -o letovišču. Le mimogrede je š-vrknila zdaj pa zdaj po učitelju, kako je kaj s -kroki in Veronikinimi pridigami in -ali že zna po francosko: kra-varepma kontravoje,' ali je že našopal veverico, katero je ustrelil pred petimi leti in kako se godi njegovi najmlajši hčerki.
„Prvi zob je dobila,“ je odvrnil učitelj in je menil, da je začetek dober. Župnik se je menil s Heleno. Slavica je posluhnila čudno resna njiju pogovoru in se zopet razvezala v naglo, skoraj rezko veselje. Potem je postala nestrpna in povesila oči pred župnikovim pogledom. Helena je rekla mimo:
„Nervozna si, Slavica.“
„Morda je tu že prehladno?“ je vprašal župnik.
,,-Ni ne,“ je vzkliknila Slavica in planila kvišku. Po vrtu so ¡se oglasile stopinje. Poznik je prihajal. Planila mu je nasproti in se mu obesila za roko in potožila:
„Da Si le že tu. Strašno so dolgočasni.“
„Seveda, Rosandiča ni med njimi,“ je šepnil šaljivo.
49
s o n e a
„Molči,“ je vzkliknila.
'Sedla je znova in molčala- Skoraj nejevoljno je motrila Heleno, ki je slonela na moževem ramenu in mu gledala v obraz, ki je na njem ležala mirna svetloba z luči. Pogovor je bil mimo mode do novih življenskih razmer- Bil je moder pogovor dveh mož, ki sta bila vzrastla vsak svojo rast do- popolnosti in -trezne .sodbe. Poznik je mirno določeval, župnik je z nekako bolestjo kazal, kako bi moralo biti.
„¡Svet tone v materializmu,“je govoril. „Propadamo. Kakšna pa je še etika naših dni? Sila in mioč gospodarite. Poglejte države, narodno gospodarstvo! Poglejte bedo vstajajočega četrtega stanu. Svet ie znorel- Plete si bič, da ga božje roke huje ne bi mogle splesti. Poglejte v žalost našega rodbinskega življenja! Ne, tega napredka ne želim svojim ljudem. Je že bolje zanje,da ostanejo ubogi, a čisti hribovci in kožarji.“
„Ali menite, da moremo uteči temu, kar mora priti?“je vprašal Poznik.
„Ustavljati se mu moramo,“ je -dejal župnik.
Tedaj -se je Slavica kakor predramila in -pomerila nekam rezko -duhovnika:
„Gospod župnik, ali mislite kandidirati?“
Župnik je osupnil.
„Ne!“ je odgovoril kratko.
Slavica -se- je zmedla, zbledela in se zgrudila na stol. Medlo je šepetnila:
„Odpustite!“
-Slovesen molk je legel med -goste. Župnik .se je posilil v nekako -vedrost, se dvignil in napolnil zopet drobne čaše- Nato je vzel svojo in rekel:
„Tako torej! še enkrat našima milima farankama prisrčen pozdrav. Bog in domovina!“
„Bo,g in domovina!“ je jeknil navdušeno učitelj.
„Slavica,“ je tedaj vprašala začudeno Helena, „kaj pa je s teboj nocoj ?" Doteknila -se ji je roke in čutila, da kar peče. „Kaj je s teboj?“
„Nič, domov pojdimo,“ je rekla hlastno Slavica. Helena pa je vzkliknila:
„Moj Bog, saj 'kar goriš. Mrzlična si.“
„Trudna sem“, je rekla Slavica nejevoljno. Poslovili so se hitro, -skoraj nevljudno. Pozniku -ste se obesili sestri na levo in -desno roko. Učitelj Sivec je šel v spodobni oddaljenosti za njimi. Ko so utonili v Koširjevi veži, se je zavedel in se obmi-l dom.ov. Iz župnikovega vina in -sladkega pikolita je rast-la pesem na njegov jezik:
„Gloriosa, edina! Kraljica mojih sanj, roža skrivnostna v mojem vsakdanjem življenju. Kje so besede, da te vanje odenem., kje jel zvok, da te z njim zapojem? Gloriosa, -kaj je tvoja -skrivnost, kaj je žalost tvoje svetle duše? Ali si res samo trudna, ali pa drugače trpiš, iz želje po neznanem? «Saj si bi-
la zares bolna nocoj! Saj si kakor dete tavala iz -sence v luč, šilila se, da bi bila vedra in nisi mogla biti. Kaj skrivaš, kam sanjaš? Ko si odšla na Bled, še nisi trpela. Ko si se nenadno vrnila, te nisem, spoznal. Gloriosa, ali si za vedno umrla? Gloriosa, dete!“
Sivec je vstopil v svoj dom. Žena je pogledala topo po njem. Sedel je za mizo, kjer ga je čakala mrzla večerja.
„Koširjevi ste se vrnili,“ je rekel, „zasedeli smo se pri župniku.“
Pogledal je po ženi in je videl, da ni dobre volje.
„Ali si zato huda?“ je vprašal.
„Ne,“ je rekla kratko.
„Ali so otroci bolni?“ je vprašal.
Zmajala je z glavo-
„Ali tebi sami ni kaj prav ?“
Žena je molčala.
„Hudirja, jezik vendar imaš,“ je menil učitelj nejevoljno. „Kaj pa je?“
Obrnila se je v ,spalno sobo. Na v-ra-tih je postala in se ozrla s solzami v očeh po njem.. Tedaj je razumel, skočil k njej in dejal:
„Božja volja, Veronika. Štiri rediva, bova tudi še peto. Le pogum!“ In je utonil za ženo v soho, mrmraje svojo uspavanko:	,,Mal'broughs’-en va-t-en
guerre.. . “
*
Helena in Paznik sta slonela tesno drug ob drugem ob odprtem oknu in poslušala v tihi nočni pokoj. Mehek veter je poigraval z okenskim zastorom, za njima. Voda je šumela v korito sredi
trga, od daleč čez streho je bobnela reka globoko v strugi. Govorila sta besede najtišje sreče; zdaj sta bila umolknila in prisluškovala mislim drug drugega, -srčnem.u utripu svojih src, drhtenju svojih živcev, svoji sli, ki -sta že v peto leto klicala po izpolnjenju hrepenenja, po novi rasti in pomladi, po utelešenem sadu zakonske zveze. Tiho so plale zvezde nad dolino, eno samo veliko življenje, utrip enega -duha, ki je vse in vsem in je modro ustvaril svetove, ženo in moža, da iz njiju cveto telesa in rastejo duše, zemlji, bratom, domovini, dobremu na zemlji in večni lepoti nad zvezdami. ..
„Pa kako misliš, da .si uslišana?“ je ■šepetnil mož. Nagnila se je tesneje k -njemu, da je sladko občutil vso slast njene polnosti.
i,čutim,“ je odvrnila, „saj ne vem povedati, kako-“
„Je-li, ¡za trdno še ne veš?“ je Vprašal:
„Ne vem,“ je odvrnila. „Le čutim, da mi je drugače.“
„Kako?“
„Ne izprašuj,“ je odvrnila. Začutil je, kako mu je vzela roko in se zagrizla vanjo. Spreletel ga je mraz po vsem telesu. Tesneje jo je privil k sebi:
„Glej, če je res! Vero bom, zopet našel v zdravnike.“
,yV Boga je ne izgubi!“ je rekla žena mirno.
„Zares,“ je dejal, „župnik utegne trditi pravo. Strašno tonemo v materializmu.“