Novo mesto, 2. Julija 1954 Ceno 10 din Stev. 26 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo In uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Nc OD TEDNA DO TEDNA Poleg zapletenih dogodkov v Guatemali sta v prejšnjem tednu vzbujala največ pozornosti dva pomembna medna-rodna sestanka: med Eisen-hovverjem in Chuchilloin v Washingtonu ter med Nehru-jem in Cu En Lajem v Nevv Delhiju. Pred začetkom vvashington-skih razgovorov so na splošno sodili, da se bodo ameriški in britanski državniki posvetili največ daljnovzhodnim problemom in kolektivni obrambi Jugovzhdne Azije. Nek new-jorški časopis pa je zapisal, da se Angleži, o katerih je bilo že prej znano, da se ne ogrevajo preveč za tak obrambni pakt, tudi res niso hoteli ukloniti ameriškemu pritisku. Tako je v uradnem poročilu po vvashingtonskih razgovorih zavzela prvo mesto Zahodna Evropa in šele zn njo Jugovzhodna Azija- Med problemi Zahodne Evrope pa sta dobila največji poudarek evropska obrambna skupnost in vloga iNeinčije v zahodni obrambi. Prevladalo je torej splošno mnenje, da Eisenhower in Churchill * svojima pomočnikoma Dalje-som in Edenom, laže sporazumela o evropski politiki kot pa o azijskih problemih. V uradnem poročilu o razgovorih so stališča do Zahodne Evrope res mnogo bolj precizno izražena kot pa problematika okrog obrambnega pakta za Jugovzhodno Azijo, kar pa je pravzaprav dalo povod za vvashingtonski razgovor. V Bonnu, katerega so se precej tikali ti razgovori, to na splošno- zadovoljni. Sodijo sicer, da se anglo-ameri-ško stališče ni bistveno spremenilo v odnosu na vzhodno obrambo, veseli jih pa. da so v Washingtonu zelo odločno vztrajali pri potrebi ratifikacije EOS. Zahodnonemški politični krogi so hkrati prepričani, da v ZDA in Veliki Britaniji z zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov v Parizu, odkoder pričakujejo po sestanku med novim francoskim ministrskim predsednikom Mendesom-Franceom in belgijskim ministrom Spankom novih momentov v zvezi z evropsko vojsko. Med sedanjim premorom v Ženevi so si hoteli v Washing-tonu nekako zagotoviti stališče za obe možnosti izida azijske konference, o kateri še zdai ni popolnoma jasno, ali bo do*eela sklenitev premirja v Indokini ali ga ne bo. Vse pa kaže, da so pod britanskim vplivom opustili misel, da bi začeli uradno pogajanje o o-brambnem paktu za Jugovzhodno Azijo. Mocoee je k temn prispeval tudi sestanek v New Delhiju, kjer sta se sestala — kakor je oisnl indij ski tisk — »dva velika v Aziji«. Po razgovorih med indijskim ministrskim predsednikom Nehnijon. in kifnjskim zunanjim ministrom Cu En I.njem so izdali uradno poročilo, da sta oba državnika na svojih sestankih stremela zagotoviti mir na svetu in doseči medsebojno sodelovanje ter sodelovanje z ostalimi državami. Seveda so se ti razgovori nanašali zlasti na Jugovzhodno Azijo, o kateri sta oba državnika sodila, da bi bilo treba predvsem doseči sporazum o Indokini ter vzpostaviti svobodne demokratične in neodvisne države A/iie. Precej pozornosti ie vzbudilo tudi pet načel Cu En Laja. ki naj bi bila osnova za sodelovanje med azijskimi in sploh vsemi državami nn svetu. V teh načelih so poudarjene spoštovanje nedotakljivosti in suverenosti posameznih držav, nev meša vanje v notranje zadeve in mirnoi so-fcitie vseh narodov. Indijski tisk je zelo tonlo pozdravil Cu En Lajev obisk in pisal, da pomeni velik napredek v zgodovini Azije. Na koncu moramo še omeniti guntemnlske dogodke, čeprav je položaj v tej srednje ameriški državi še vedno precej nejasen. Prav nič se tudi ne bi čudili, če bi bilo stnnie, ki ga bomo v kratkem zabeležili, drugačno, ko boste o njem čitali, kot je bilo tedaj, ko smo o njem pisali. V nedeljo je odstopil predsednik Aiben/ in nrednl oblast komandantu oboroženih sil polkovniku Din'"- Tega pa so v torek aretirali in njejrovo mesto je prevzel polkovnik Mon/ou, ki se je začel takoj pogajati z uporniki. Komuna — najboljša šola *<*eia ti stične družbene zavesti Pospešen razvoj socialistič- i dih odnosov v naši družbi je osnovna značilnost družbenega dogajanja v zadnjih štirih letih. Po besedah tovarišu Mihe Marinka na III. kongresu Zveze komunistov Slovenije pomenijo spremembe v zadnjih letih pravcati skok v Zgodovinskem razvoju naše dežele. Administrativni sistem upravljanja se je preživel, nadaljnji napredek pa je nujno zahteval, da pospešimo razvoj socialistične demokrar eije in da uvajamo gospodarski sistem, ki bo materialna podlaga in vsebina te demo-fcraci je. Naš n*vi gospodarski sistem in socialistična demokracija predstavljata edinstveno celoto; v njih vidimo temelje socialističnega razvoja, lenariš Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta je imel lani 19. novembra v Čačku predavanje o »Državljanu v našem političnem in ekonomskem sistemu... Ko je omenil, da sta bila že Marx in Engcls mnenja, da tu. socializmu šele tedaj zago-■•""'i.ua zmaga, ko bodo soei-ilisiični odnosi postali stvar du«»ne prakse milijonov de-(Cvnih ljudi, je podpredsednik Kardelj dejal, da je tako pojmovanje tudi temelj naših naporov ya graditev sistema samoupravljanja delovnih ljudi v vseh vodilnih organih družbenega življenja. Vsakemu poštenemu državljanu te države je treba omogočiti, da se bo z demokratičnimi sredstvi, v okviru naših demokratičnih ustanov boril za svoje koristi in za svoja pojmovanja. Interesi in napori delovnih ljudi na podkigi družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi pa ne morejo roditi nobenih drugih rezultatov — razen socialističnih. Činv več ljudi bo torej sodelovalo pri teh naporih, toliko večje u-sp*die bomo dosegli, toliko hitrejši bo napredek proizvajalnih sil in socialističnih odnosov v naši deželi, je dejal tovariš Kardelj. Kako se bo odvijalo družbeno življenje v takšnem go-, spodarskem in političnem o-kviru kakor smo ga doslej dosegli, in kako bo deloval naš organizacijski demokratični mehanizem? Tovariš Edvard Kardelj odgovarja: »V našem političnem sistemu delujejo in bodo delovali predvsem štirje odločilni družbeni činitelji: 1. organi samoupravljanja proizvajalcev v podjetjih, zadrugah, gospodarskih združenjih in ustanovah itd.; 2. organi komune, se pravi, okrajni ljudski odbori, ljudski odbori mest in občin, skupno z zbori volivcev in raznimi njihovimi organi, ki jih povezujejo z množicami; 3- zvezni in republiški organi ljudske oblasti in družbenega samoupravljanja, se pravi ljudske skupščine s svojimi odbori in izvršnimi sveti, in 4. organizirana fronta zavednih delovnih ljudi z najbolj zavednimi socialističnimi borci na čelu — namreč Socialistična zveza delovnih ljudi skupno z Zvezo komunistov.« Medtem ko so pojmi o samoupravljanju proizvajalcev, oblikah tega samoupravljanja in njegovem sistemu že precej razčiščeni in znani šiirokim množicam v naši državi, pa vladajo o drugi osnovi našega političnega sistema, o komuni, marsikje še zelo nejasni, pa tudi napačni pojmi. Cesto se dogaja, da na vaških in terenskih sestankih članov Socialistične zveze o teh vprašanjih ni pravih odgovorov; tudi poročila s sestankov osnovuili organizacij Zveze komunistov kažejo, da dela vprašanje komun marsikje članom težave. Čeprav je naš dnevni in ostali tisk o teh vprašanjih zlasti ob lil. kongresu Zveze komunistov Slovenije in ob konferenci SZDL za okraj Ljubljano (sredi ju-.nija) obširne) pisal, bomo v prihodnjih številkah Dolenjskega lista ponatisnili glavne misli o nastajanju komun, o razvojnem procesu naše socialistične stvarnosti. Vprašanju oblik naših komun morajo organizacije Socialistične zveze v tem času posvetiti veliko več pozornosti, kakor so to delale doslej Zato menimo, da jim bomo ustregli, če se bomo v vrsti zaporednih številk ustaviLi tudi ob refe- ratu tov. Mihe Marinka, ki ga je imel na 111. kongresu ZKS in v katerem je obširno obdelal značaj in probleme naših komunalnih skupnosti. Ob tej priliki tudi opozarjamo, da je te dni izšla v Cankarjevi založbi knjiga 111. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE, v kateri je poleg ostalega kongresnega gradiva obširno obdelano tudi vprašanje komun, njihove rasti, oblik in nalog, ki stoje s tem v zvezi pred organizacijami Socialistične zveze v mestu in na vasi. Knjiga stane v prednaročilu 500 din in jo za ta denar lahko dobi vsak, ki jo bo naročil in plačal v najbližu ji knjigarni ali pri založbi še do 3. julija. Naj ne bo organizacije ali odbora SZDL. podjetja, ustanove, šole in knjižnice, ki bi te knjige ne imela. Koristno bo služila slehernemu članu Socialistične zveze, prav posebno pa komunistom, da bodo idejno-po-litično kos nalogam, ki stoje pred nami v socialistični graditvi. Po dolgih letih spet v stari domovini Med ameriškimi Slovenci, ki v znatnem številu obiskujejo staro domovino, imamo danes med nami tudi g. Johna Dre-nika. Rojen je bil pred 64. leti v Zgornji Straži pri Novem mestu in je kot 18-letni mladenič zapustil rodno vas ter odšel kakor mnogi drugi v Ameriko s trebuhom za kruhom. S pridnostjo, vztrajnostjo in z željo po razvoju se je povzpel od navadnega delavca do priznanega gospodarstvenika in si kot tak pridobil lepo premoženje in ugled. Do tega uspeha ga je privedla predvsem njegova poštenost, katero stalno zahteva in 'poudarja tudi vsem delavcem v svojem podjetju, držeč se načela: *za pošteno delo pošteno plačilo, t Danes je g. Drenik predsednik velikega »Drenik Ba-verage Distributing« v mestu Euelid v zvezni državi Ohio. Uspeh in ugled, ki ga je doseglo naše slovensko vino na ameriškem trž.išču, je predvsem tudi njegova zasluga. Prepričani smo, da bo ob se- danjem obisku v domovini imel priložnost še bolj spoznati našo vinsko proizvodnjo, ter ugotoviti napredek v obnovi našega vinogradništva in naših vinskih kvalitet. G. John Drenik bo v času svojega bivanja obiskal tudi svojega glavnega dobavitelja slovanskih vin, podjetje Sloveni- ja vino v Ljubljani, kakor tudi vinogradniška področja na Štajerskem in Dolenjskem. Želimo, da bi se naš rojak g. John Drenik kar najbolje počutil v naši sredi ter mu izrekamo, kakor tudi vsem ostalim rojakom, ki so na obisku v Sloveniji, prisrčno dobrodošlico! 22. julij bomo pra. lz novomeškega okraji« bo vozil v Belo krajino posehen vlak Zanimanje za udeležbo na ve-' di na lokalne proslave tega zgo-liki proslavi v Črnomlju 22. ju- dovmskega dne, ki na] bodo ie lija je v novomeškem okraju ie- \ le mogoče, zvečer pred odhodom dalje večje. Mnogi borci in akti-1 v Črnomelj. Metlika se pripravila na 22. luli? V nedeljo bo tombola novomeškega Rdečega križa V nedeljo 4. julija bo na novomeškem Glavnem trgu spet živahno: velika tombola, ki jo prireja letos Rdeči križ, bo privabila na trg na tisoče ljudi, da bodo poskusili srečo. Cisti dobiček je namenjen za človekoljubne namene Rdečega križa, zato bo prav, da podpremo plemenito zamisel pri-rtaiteljev in kupimo srečko. Glavni dobitek tombole je lepo . izdelana, kompletna sobna oprema, prav tako pa so pripravljena Še lepa naslednja glavna darila tombole: radio aparat, kolo, dva prašiča, peč, štedilnik, VREME za čas ođ Z. do 11. Julija V prvih dneh prihodnjega tedna večinoma Jasno ln vroče, kvečjemu včasih krajevne nevihte, sredi prihodnjega tedna (okoli 7. Julija) dež in ohladitev. Zatem nestalno, deloma sončno vreme s pogostimi kratkotrajnimi padavinami. Med 12. In 15. julijem pričetek Jasnega in vročega vremena. otroška posteljica z žimnico, blago za moško in žensko obleko itd. Tudi škornji so med glavnimi dobitki, pa par čevljev, 4 metri drv, 1000 zidakov, 10-dnevno bivanje v Dol. Toplicah ln brezplačen 7- dnevni dopust na Gorjancih itd. Vesel bo, kdor bo dobil za borih 50 din 2 mreži za postelje, ali 50 kg bele moke, moško suknjo ali pitanega prašiča. Med večjimi dobitki omenimo tudi lepi trajni darili — umetniški sliki akadem. slikarjev B. Jakca in V. Lamuta. Nad 300 manjših dobitkov, vrednih od 200 do 2000 din, je r.adalje pripravljenih za srečne dobitnike. Zato: v nedeljo dopoldne na novomeški Glavni trg! Morda čaka glavni dobitek prav vas? Ce sobne opreme ne potrebujete, pa si morda želite radio aparat ali novo dvokolo? Za 50 din lahko dobite eno ali drugo, zato si pravočasno zagotovite tombolske tablice! Kupite tablice tombole RK1 Prejšnji teden je bil v Metliki sestanek prosvetnih delavcev, na katerem so se pogovorili o delu na terenu in nalogah pred 22. julijem, velikim praznikom Bele krajine. Na sestanku sta bila tudi zvezni poslanec tov. Tone Eajfar in prof. Tatjana Belo-paviovič. Prosvetni delavci bodo sodelovali pri vseh nalogah, ki so pred metliško občino v tem mesecu in bodo takoj pomagali tudi v sosednjih vaseh. Za sprejem gostov, ki jih bo pred 22. julijem posebno veliko tudi v Metliki, bodo z znano metliško gostoljubnostjo poskrbeli vsi Metličani. Napredujejo tudi tehnična dela v mestu. Urejujejo trg, o-grajo ob mestnem parku in obnavljajo nekatere zgradbe. Obnovljeni bodo tudi prostori, kjer bo muzej ljudske revolucije in etnografije. Množične organizacije bodo s svojim članstvom poskrbele, da bo okrog zgradb in javnih prostorov vse lepo urejeno in počiščeno. Taborjenja In kolonije otrok s Kočevske S pomočjo ljudske oblasti in organizacij Zveze borcev, bo tudi letos odšlo na taborjenja in v kolonije nad 360 otrok s Kočevske. To so predvsem otroci padlih borcev, socialno šibkih staršev in zdravstveno šibka mladina. Prvi dve skupini otrok sta odpotovali 23. junija v Izolo oz. Pulo. V Izolo bosta sledili še dve izmeni otrok, tako da bo tu v koloniji 180 otrok, v Puli pa 20. V ljubljanski okolici pa bo v treh izmenah preživelo počitnice 160 otrok. 11. julijo bodo no Mirni gori odprli nov planinski dom V nedeljo 11. julija bodo na Mirni gori v Beli krajini odprli planinski dom. Obnovljena oz. na novo zgrajena planinsko postojanka ima 11 sob, gostinski lokal in skupna le- 22. julij bo našel — kakor vsi veliki dnevi v naši nedavni preteklosti — pripravljeno tudi Metliko, ki v prizadevnosti, čimveč storiti za Dan vstaje in obletnico zasedanja SNOS, ne bo zaostajala. R. F. visti bodo 'sli v Belo krajino ie 21. julija popoldne v partizanskih patruljah t>o različnih poteh. Najbolj se do sedaj pripravljajo za odhod na proslavo v topli'ski občini. Kolektiv Gozdne uprave Poljane se bo v celoti udeležil proslave. Pripravljajo se tudi kolesarji. Vse kaže, da bodo mnogi ljudje iz te občine sli v Belo krajino na okrašenih vozovih. Tudi v ostalih občinah zbirajo prijave za udeležbo. Šentjernejčani so Za svojo dolino že sporočili zelo visoko številko, le prevoz jih skrbi. Med delovnimi kolektivi v Novem mestu se bodo po dosedanjih prijavah udeležili proslave v lepem številu člani kolektiva Industrije čevljev, tekstilne tovarne, tovarne lesnih izdelkov in drugi. Iz okraja bo vozil v Črnomelj poseben vlak, v kolikor ne bi mogli vzeti s seboj udeležencev novomeškega okraja posebni vlaki iz Ljubljane. Dogovorjeno je, da bo v tem primeru vozil v Belo krajino pojačani osebni vlak, ki pripelje v Novo mesto iz Sevnice ob pol osmih zjutraj, z odhodom iz Novega mesta nekaj minut pred osmo uro. Vlak se bo ustavil na vsaki postaji do Črnomlja. Voz-nina bo polovična, ie ne še nižja. Stab pri okrajnem odboru SZDL priporoča, da se udeleženci iz območja ob progi poslužijo vlaka, da bo več kamionov prostih za udeležence iz oddaljenejših krajev. Štab poziva občinske pripravljalne odbore, da pohite z zbiranjem prijav za udeležbo v Črnomlju, da bo lahko pravočasno razporedil vozila. Ne pozabite tu- Okrajni odbor SZDL Novo mesto Kočevska za popiavijence Lsi.iiij^riiji cKit-jiiega sedi-ja 4.400, vaški odbor SZDL -Sieg pri Kočevju 6270, gasii-i iz Kočevja 32.000, člani iZDL iz Drage 13.000, občinski »dbor RK Kočevje 10.000, občinski odbor SZ Dobrepolje :5.000, vaški cdbor SZ Mozelj ;G70, Gozdna uprava Velike Lašče (sindikat) 3000, pionirji jsnovno šole v Kočevju 4485, •niadina v Kcčevju 20.000. Do sebote 25. junija je bilo v ločevskem okraju zbranih o-:rog 2 milijona 500.000 din. V Sodražicl so pokopali general, majorja v pokoju Franca Pirca 24. junija je bil v Sodražici pogreb i'ranca Firca, generalnega majorja v pokoju. Erance Pire, rojak iz Žigma-ric pri Sodražici, je po kratki bolezni umrl v ljubljanski bolnišnici. Pokojnik je bil že pred* vojno v vojaški službi, v letalstvu. V letu 1941 je po napadu okupatorja in po razsulu stare jugoslovanske vojske z letalom prebegnil na Malto k zaveznikom. Kasneje je sodeloval v letalskih formacijah partizanskega letalstva v boju proti okupatorju. V novi Jugoslaviji, kjer je napredoval v čin generalnega majorja, so mu bile zaupane tudi važne naloge v inozemstvu. Od pokojnika se je <*b pogrebu poslovilo lepo število ljudi. (m) Semiška občina se pripravlja na veliki praznik Bele krajine Tiho so sikale številne škropilnice po vinogradih semiške gore 25. junija. Nestalno vreme in temperatura sta največji nevarnosti za vinograde, česar se izkušeni vinogradniki dobro zavedajo. Pohiteli so z drugim škropljenjem, da jih ne prehiti nevarna peronospora. Poleg tega sta bila prejšnji dan v Semiču in okolici dva izredno huda naliva, zlasti tisti 24. junija je bil takšen, kot doglednem času urejeno sodobno gostišče s tujskimi sobami. V pritličju bodo štirje gostinski prostori s kuhinjo, v prvem nadstropju pa 8 tujskih sob. V okrajnem proračunu je bilo določeno za mizarsko delavnico v Semiču -poldrug milijon dinarjev, nekaj kredita pa so dobili še na natečaju. Nova stavba mora stati pod streho že letos. To skromno podjetje sam6 z dobro kvaliteto in dobro izdelavo v tako kratkem času pridobilo trg. Za veliko proslavo v Črnomlju 22. julija se občar.i občine Semič vneto pripravljajo, saj bo v njenem okviru več pomembnih svečanosti tudi v semiški občini. Za organiziranje vseh svečanosti in za udeležbo na proslavi imajo poseben občinski štab, poleg tega pa še vaške odbore. Tudi Občinski ljudski odbor Dolenjske Toplice javlja žalostno vest, da je 29, junija umrl njegov prvi in sedanji predsednik, tovariš FR9NC ŠOBilR Nepozabnega tovariša In požrtvovalnega borca za pravice delovnega ljudstva bomo ohranili v trajnem spominu! Občinski ljudski odbor Dolenjske Toplice ne pomoijo v Semiču niti najstarejši ljudje. Povzročil je veliko škodo na posevkih In vinogradih. Skozi vinograde in pobočja so drli pravi hudourniki umazane vode, ki je odnesla s seboj kupe; najboljše zemlje, zalila s kamenjem in prodom nižje ležeče njive, vdrla v kleti, razrila pota in ceste ter povzročila prav občutno škodo. Se sreča, da m bilo toče. Marljivi Semičarji so Sli takoj na delo, da ublažijo posledice naliva. Zlasti so se vsi zapodili v vinograde, ki sedaj še prav dobro kažejo. Po razriti bližnjici s postaje me je pot privedla v Semič, ki lz dneva v dan postaja pomembnejše gospodarsko, politično in kulturno središče občine. Tu je sedež občine, šola z nižjo gimnazijo, zadružni dom, fizkulturni dom in močna splošna kmetijska zadruga; tu pa se polagoma razvija tudi obrt večjega obsegi •• ••.••«.•• .#.••••••♦•••••♦•• tisti, ki še danes v grobu trohnijo. Tako je govoril kaplan Kastelic, tako so ga slišali ljudje. Dvoumni stavki, da naj bi bili verniki podobni tistim, ki »danes v grobu trohnijo«, ker so se baje borili za vero, so dvorezen nož kaplana Kastelica. Znano je, da preprostim vernikom ni težko na rafiniran način med sttavki povedati tudi kaj takega, kar je všeč ljudem, ki jim prija »por med katoliško cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Takemu govorjenju pravimo tudi netenje verske nestrpnosti. Komu se je danes treba boriti za svobodo vere v Jugoslaviji? Nikomur! Boriti se moramo vendar pro- še enkrat: Ali so v socialistični državi take stvari dopustne? Najprej načelen odgovor: vse podatke za omenjeni članek sem dobil v ustanenem razgovoru s predstavniki Lesno strugarskega podjetja v Sodražiui in Prijateljem Vencelnom iz Zacnosteca pri Sodražici — prizadetim Invalidom. Omenjene ljudi osebno poznam, zato ne dvomim v resničnosti njihovih izjav. V odgovoru inšpektorja okrajne inspekcije dela pri OLO tov. Marušiča v zadnji številki Dolenjskega lista na moj članek. Je rečeno tudi, da delovno razmerje med delodajalcem Paklžem ln delojemalcem Prijateljem Vencelnom še traja. Tov. Prijatelj ml Je izjavil nasprotno. Res Je„ da nudi Paklž Prijateljevi ženi in hčerki priložnostni zaslužek na domu, kako ivellk« je ta zaslužek pa Je tov. Marusiču verjetno znano. Na ostale trditve tov. Maruslča ne bom odgovarjal, ker se tni na zdi potrebno, v članku sem se zavzel za Invalida, ki Je upravičeno zagrenjen, povedal sem mnenje delovnega kolektiva lz Sodražlce ln naj poudarim le to, da me pri tem nI vodilo nobeno osebno prijateljstvo aH pa mogoče sovraštvo do enega aH drugega, v tem duhu bom pleal tudi v bodoče. Oražem Karel, OZZ Kočevje ti tistim krogom v katoliški J uman j kam!« je priznalo pred cerkvi, ki po navodilih iz tujine hujskajo vernike proti ljudski oblasti in z vsemi silami podpirajo težnje reakcionarnih ostankov pri nas. Izkoriščanje verskih čustev v pro-tidržavne namene je kaznivo dejanje proti socialistični skupnosti. Zato se je kaplan Kastelic zaradi svojega hujskanja moral zagovarjati pred ljudskim sodižoem v Trebnjem. Vrsta prič je v poizvedovalnem postopku potrdila, kar so slišale v cerkvi na Račjem selu. Na prvi javni razpravi pred okr. sodiščem v Trebnjem pa so nekatere priče umaknile svoje izjave, eden Izmed prenapetih vernikov pa je na razpravi vpadal s klici, da priče lažejo. Zakulisna borba, da je treba »gospodu pomagati, Čeprav z lažnivim pričanjem« se je začela. Potrebna je bila ponovna javna razprava, na kateri se je pokazalo, da se nekateri cerkveni krogi še vedno radi poslužujejo svojih znanih sredstev pritiska na verne, preproste ljudi. Prednica Marijine družbe. Pepca Potokar je namreč pred prvo razpravo nagovarjala priče, »da morajo po pravici povedati, da gospod niso nič takega pridigali, kar se jim očita; čeprav bi bile priče nekaj dni zaprte, pa bodo imele vsaj mirno vest pred gospodom« Po »pravici« pomeni za Po tokar jevo namreč: povedati pred sodiščem tako, da bo v prid kaplanu Kasteli-cu — ali z domačimi besedami: krivo pričati v korist obtoženca. Na drugI javni razpravi pred sodiščem v Trebnjem so priče med jokom in v sramu priznale, da jih je Potokarjeva nagovorila h krivemu pričanju na prvi razpravi. »Potokarjeva je rekla, naj sodniki lepo, postavno kmečko dekle. Drugo spet je povedalo, da ji je mati zabičila, da ne sme povedati pred* sodiščem nič takega, kar bi »gospodu* škodovalo. Priča Bukovec Milena pa je vse »pozabila«, kar je slišala v pridigi ( v cerkev hodi sicer samo zato, da ni doma, kakor je dejala; njeno teto Dim Julijano je pred drugo razpravo opozoril kaplan Kastelic na prisego!) Tudi nekatere druge priče so jasno pokazale, da so vplivali nanje pred razpravo domači — »vse so pozabile«, samo da ne bi bile nič krive pred kaplanom. Vendar pa vse izvijanje ni nič pomagalo. Dejstvo, da trohnijo danes v grobovih bivši belogardisti, ki so se pod krinko vere borili proti lastnemu ljudstvu, je nehvaležno za primerjave v pridigarskih zgodbah. Mešati ljudem glave z »borbo za vero« in podobnimi » pozivi« se pravi v mili obliki — na zvit način hujska-tL Hinavščina, nagovarjanje b krivemu pričanju, pritisk na matere in tetke ter podobne oblike nasilja versko nestrpnih ljudi same na sebi dovolj jasno kažejo, da se Cerkev še vedno poslužuje starih, preizkušenih načinov pritiska na svoje vernike. Sodišče, ki je ponovno pretreslo slučaj kaplana Kastelca, se je o njegovi krivdi prepričalo in ga obsodilo na zaporno kazen. Zlorabo vere m cerkve v politične namene smo in bomo obsojali. Posamezni predstavniki Cerkve, ki se starih načinov svojega dela ne morejo otresti, pa morajo vedeti, da se bodo proti takim težnjam borili vsi člani Social. zveze, ne glede na to to, ali verujejo ali ne. zadruge in čebelarske družine na terenu. Želeti je, da kmetijske zadruge ustanovijo Čebelarske odseke povsod, kjer so pogoji, zlasti pa v krajih, kjer je čebelarstvo močneje razvito. Tam, kjer je malo čebelarjev, pa naj bi se vključili po svojih zastopnikih, na primer: v sadjarske odseke kmetijskih zadrug. Ti odseki naj bi bili sestavljeni od najbolj naprednih čebelarjev ter strokovnjakov, ki delajo v panogah, katere imajo zveze s čebelarstvom, kajti splošne naloge takih odsekov in čebelarskega pododbora pri OZZ so predvsem:« skrb za vzgojo čebelarskega naraščaja, Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe čebelarjev (predavanja, tečaji, razstave), izboljšanje če-belne paše, zlasti s pogozdovanjem in krmnimi rastlinami, borba proti čebelnim boleznim, organiziranje prevozov na puše in pomoč kmetijskim zadrugam pri njihovem đelu, zlasti v sadjarskih in se-menarskih odsekih. Ce se bomo resno lotili organiziranja čebelarske dejavnosti v okviru kmetijskih za* drug, bodo imeli čebelarji vse ugodnejše pogoje za svoje delo, kmetijske zadruge jih pa bodo učinkovito materialno podprle. V tej dejavnosti zadrug se bodo lahko udejstvo-vali tudi čebelarji, ki niso kmetje. Organizacija čebelarstva v okviru kmetijskih zadrug pa nikakor ne pomeni ukinitve dosedanjih čebelarskih društev in družin. O tem, kakšno naj bo sodelovanje med čebelarsko dejavnostjo v kmetijskih Zadrugah in čebelarskimi družinami, naj se na terenu dobro pretresa. V prid čebelarjev po je, da se vključijo v čebelarsko dejavnost zadružnih organizacij; s tem bodo pripomogli k razvoju čebelarstva, hkrati pa tudi k splošnemu napredku kmetijske proizvodnje. A. P. Huda neurja po Dolenjskem Letošnje muhasto vreme se je neslavno proslavilo tudi v preteklem tednu, ko je zdivjalo v mnogih nevihtah po raznih predelih Dolenjske in Bele krajine. Od srede na četrtek ie bilo hudo neurie nad Smiheiom pri Žužemberku. Med strahovitim viharjem so udarjale strele, voda pa je drla s hribov v doline. Zelo so ?rizadeti sadovnjaki v vuseh oljane, Vrh, Vrhovo, Gor. in Dol. Križ, Praproče in še nekateri zaselki. Voda je odnašala rodovitno prst na ceste in pota, ponekod pa je drla kar skozi kmečke hiše: na eni strani v hišo, na drugi iz nje. V krški dolini sta plazova na dveh krajih zaustavila promet. 24. junija je divjalo hudo neurje tudi v Semiču in to-stran Gorjancev. V Podgradu je naredila toda precej škode na poteh in cestah. Z mnogih njiv je odnesla precej plodne zemlje. Krka je bila pretekli teden kar rjavkasto rdečkasta, toliko zemlje so naplavili potoki v reko. Voda je tudi precej narasla. Vse kaže, da se vreme letos ne more umiriti in da nam bo deževje še nagajalo, čeprav obetajo vreme-noslotci suho poletje in lepo jesen. Novi ustanovni In podporni člani Prešernove družbe Ljudski odbor mestne občine Novo mesto je podpisal usta-novnino 25.000 dinarjev, Industrija perila Novo mesto pa je nakazala podpornine 2.000 din. Nova podporna člana z zneskom 500 din sta Mevžek Franc, delovodja KRKE, in oče štirih sinov partizanov — oficirjev Blažič Ivan, upokojenec z Broda pri Novem mestu Podjetja, ustanove ln posamezniki posnemajte lepe vzglede podpornikov Prešernove družbe) J. Kobše V Novem mestu Jo zaaorela nova iuč Poročali smo, da bo Novo mesto uvedlo najmodernejšo, to je fluorescentno razsvetljavo. Ta razsvetljava ima mnogo prednosti, glavna je vsekakor ta, da porabi mnogo manj toka, kakor navadne žarnice. Zamisel prizadevnega ljudskega občinskega odbora se že uresničuje, oziroma je delno že uresničena. Prva flvorescentna žarnica je posvetila na Glavnem trgu 21.junija, sedaj pa svetijo Že štiri: ena pri mostu v Kandiji, dve na Glavnem trgu in ena pred spomenikom Talca na Cesti kom. Staneta. Letos jih bodo montirali še šest — od Kandije do poslopja Okrajnega ljudskega odbora. Novo mesto se ne samo lepša, ampak tudi modernizira. Popravek Popravljamo tiskovno napako v članku »Odborniki so odložili sprejem lestvice za obdavčitev po katastru«, ki je bil objavljen v zadnji Številki naSega tednika. Zadnji stavek tretjega odstavka v članku se mora pravilno glasiti: »Za vršilca dolžnosti upravnika okrajne gozdne uprave je bil Imenovan ing. Franc Urlep, V sestav okrajne gozdna uprav« pridejo tudi vsi okrajni logarji.« Kolektiv občinskih podjetij Dolenjske Toplice sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl član kolektiva in vodja občinske mesarije tovariš FRANC SOBAR predsednik občinskega ljudskega odbora Požrtvovalnemu sodelavcu in neumornemu graditelju naših podjetij bomo ohranili trajen spomin. Občinska podjetja Dolenjske Toplice Globoko pretresena sporočam žalostno vest, da je 29. junija po kratki, mučni bolezni umrl v 57. letu starosti moj ljubljeni mož Franc Sobar predsednik občinskega LO Dolenjske Topliee Prosim tihega sožalja. žalujoča žena Mirni Sobar in ostalo sorodstvo. 8o£etVAJENSKE *OLE mmmmmmm trgovske stroke v Novem mestu (Nadaljevanja in konec) Razpad Avstrije Je postavil pouk vajencev trgpvske stroke mi nove temelje. Ta je Sele sedaj postal slovenski. Važnosti In pomena strokovno izobraženega trgovskega kadra se je zavedal tudi Gremij novomeških trgovcev. Ta je na svojem ustanovnem občnem zboru 15. VI. 1919 sklenil, da Je nujno potrebno ustanoviti ■ pričetkom novega šolskega leta 1919-20 trgovsko nadaljevalno šolo, »ker trgovskega naraščaja brez strokovne šolske izob'azbe ne moremo smatrati sposobnega za življenje*. Prav tedaj ko se Je v Sm'-helu Končal provlzoriČnl trgovski tečaJ, Je na prvi seji Gremija novomeških trg°vcev Jos. Ogoreutz, trgovec v Novem me-■tUi predlagal, naj se zaprosi deželno vlado, da ustanovi trgovsko šolo v Novem mestu. Knjigar Urban Horvat Je na Isti odborov! seji izjav'1, da bo sam Jel v Ljubljano do poverjenika za uk in bogočastje dr. Verstov-Ska in da bo pri njem poizvedel za mnenje vlade o zadevi novomeške trgovske sole. Iz sejnega zapisnika druge seje Gremija novomeških trgovcev 22. X. 1919 pa zvemo, da Je Poverjeništvo za uk in bogočastJe z laskavim odlokom dne 18. VIII. 1919 Potrdilo »Trgovsko šolo za Novo mesto«. Ze 25. X. 1919 le Isto Poverjeništvo potrdilo člane ku-ratorlja za trgovsko šolo v Novem mestu. Ti člani »o bili: okrajni glavar dr. Fr. Vončina kot zaupnik naučne uprave, ravnatelj gimnazije Jos. Wester kot zastopnik Trgovske zbornice, tiskar in knjigar Urban Horvat kot zastopnik novomeške občine, trgovec Ad. Paujer kot zastopnik Gremija trgovcev, trgovec K. Barborlč kot načelnik Gremija trgovcev v Novem mestu, ln trgovci: Ed. Kastelic, Jos. Kobe. Alf. Oblak, Jur. Pi-cek ln Jos. Turk. Tako je Novo mesto s prizadevanjem G'eml-ja trgovcev za novomeški okraj dobHo dvorazredno trgovsko šolo, *1 Jo Je ves ča« njenega obstoja — to Je od 1919 do 1925-20 vodil prof. dr. Vik. Tlller. Novoustanovljena trgovska Sola Je fmela prvo leto tudi pripravljalni tečaj, v naslednjih letih pa prvi ln drugi razred. Poučevali »o: dr. V. TiHer nauk o javni upravi; prof. Jos. Dular slov. in nem. jezik; inž. M. Dular vzorni kontor in trgovsko računstvo; dr. M. Gorjanec slovenščino; prof. Jos. Kovač srbohrvaščino; prof. I. Kofitlal slovenščino ln stenografijo; dr. R. Južnlč nem. Jezik in stenografijo; sodnik A. Kuder menično pravo ln uvod v trgovino; prof. F. Seldel kemijo ln blagoznan-stvo; prof. P. Prosen tlov. ln nem. Jezik; dr. M. Serko kemijo in mineralogijo; prof. A. Struna komercialne predmete ln hlago-znanstvo; prof. Germ lepopis; Zupančič M. ttrojepls. Z denar-Jpm so Solo vzdrževali: Gremij novomeških trgovcev, držav«, Zbornica za TOI. Učenci so pla- čevali šolnino okrog 150—200 kron, odnosno dinarjev na leto. Solo je nadzoroval Inšpektor trgovskih šol za SlovenlJo prof. Gogala. Iz novomeške trgovske Sole Je izšlo 84 učencev; največ jih Je bilo 8 Primorske. Večinoma bo bili otroci kmetov, nižjih uradnikov, obrtnikov, trgovcev, manj delavcev in dninarjev. Vzporedno a to dvorazredno trgovsko Šolo Je Novo mesto Imelo v Istem času v okrilju obrtnonadaljevalne Sole posebni orideV: ce vajence trgovska stroke, k«kor to ntrjuje upokojeni učitelj Fr. Hočevar. Iz njegovega pričevanja je razvidno, da se Je za vajence trgovske stroke zavzel prof. Joi. Germ, ki Je zanje že leta 1919. osnoval pod okriljem obrtnonadaljevalne. Jtolt posebni tečaj za trgovske vajence. Ta tečaj Je prof. Germ vodil do 1923. leta. V nJem so poučevali poleg splošnoizobra-Žcvalnih predmetov tudi trgovske. Učni načrt Je bil razdeljen na dve leti. Učenci so pričdi s prvim tečajem ali razredom ln nadaljevali s poukom v drugem razredu. Zlve priče, učenci te šole, catrjujejo, da je bilo v vsakem r«zredu 12 do IT učencev, ki so sprva dokaj neredno obiskovali pouk. Iz vsega tega Je razvidno, da je Novo mesto imelo v letih 1919—1926 kar dve trgovski Soli: dvorazredno trgovsko šolo, ki Jo Je vodil prof. dr. Vik. Tiller; ta je Imela svoj pouk v novem gimnazijskem poslopju, in dva tečaja aH razreda obsegajočo trgovsko nadaljevalno šo'o. ki Jo Je vodil prof. Germ. Njen pou* se je vršil v stari gimnaziji zraven frančiškanske cerkve. Na prvi so Poučevali samo profesorji, na drugi pa samo učitelji. Ko Je s šolskim letom 1926-27 prenehala dvorazredna trgovaca šola, Je ostala pri življenju samo Se trgovsko nadaljevalna šola. To je poslej s denarjem podprl Gremij novomeških trgovcev, ki je kril dve tretjini stroškov. Nekaj so prispevali ca vzdrževanje te šole tudi banovina, mestna občina Novo mesto, in Zbornica za TOI v Ljubljani. Učenci pa bo morali ob vpisu plačati neke takse. Življenje in de'o trgovskonada-ljevalne šole se Je nemoteno rvvijnlo od 1923 do 1939. Nekal časa Jo Je vodil upravitelj omovne šole učitelj Ludvik Ko-ielJ, nato od 1925 do 1930 lolikl upravitelj Mart. Matko. Ko Je Novo mesto dobilo me-'čans^o šolo in novo Šolsko poslopje, Je vodstvo trgovskonadaljevalne šole prevzel ravnatelj meščanske šole Ant. Mervlč. Vodil Jo Je od 1930 do 1939, k0 je bil upokojen. Po odhodu Ant. Merviča v Ljubljano, Je vodstvo trgovskonadaljevalne šole prešlo v roke učitelja Fr. Zukovca, ki Jo je vodil do 1942. leta. S tem letom je prenehalo de'o trgovskonadalle-valne šole v Novem mestu. Ko bo partizani In borci NOV osvobodili Belo Krajino, se Je delo novomeSke trgovske šole obnovilo v Črnomlju. Vodstvo šole Je prevzela v svoje roke tov. Barl-ca Zugclj, poučevali pa so tov. Zamljen Jože ln Ogrln Anton. Po osvoboditvi se je delo novomeSke trgovskonadaljevalne šole copet preneslo v Novo mesto. Sprva je šola dobila prostore v nekdanjem Prosvetnem domu ;tu Je bil tudi internat za učence. Z rednim Šolskim delom pa se Je pričelo Sele v začetku 1946. leta. Ta okvirni oris zgodovinskega razvoja trgovinskega strokovnega šolstva za Dolenjsko v Novem mestu razodeva stremljenje ln napore gospodarstvenikov do lastnih strokovnih trgovskih *ol za Dolenjsko, ki naJ bi na Imelo samo vajensko šolo trgovske stroke, marveč si je prizadevalo doseči tudi vlSje organizirane dvoletne trgovske šole. Po ukinitvi Ekonomske srednje šole v Novem mestu Je problem višje organizirane trgovske šole zopet stopil v ospredje. Najti bo treba reSltev, da bo tudi Dolenjska dobila višje organizirano trgovsko Solo, kjer bi se med drugim vzgaJal tudi kader za kmetijske zadruge splošnega tipa, kar bi bilo v korist cele Dolenjske. D. M. VIRI: 1. Letna Izvrstja novomeSke *l- mnazlje od 1874—191S. 2. Ostanki zapiskov odborovlh sej Gremija novomeAklh trgovcev. 3. Letna »pričevala lz več l«t učencev te Sole. 4. Pismena sporočila Mntka Martina, dr. Tlllerja ln An. MervMa, 5. Ustna SporoCilS MahorctO Karla, Kastelca Kdtminda. Lavrl-ča, Pavlin zink«*, Perozzi Roze, Papeža Ludvik«. Angele Helmlh — Kozoglav, r.rlčarja Jožeta, Kun-Slek — Maglsta Anice. Zlnke Saje — Bartol, urltrllrv Loita Tva-netlča, Anton« Lamuta, Zagorca Frnnc«. Hočevarja Franci, An. drejčlč Olge ln drugih. Stev. 26 DOLENJSKI LIST Stran 3 1 fy^m šentjernejske novice Zbrika za poplavi jence j t desegla 48.000dinarjev. Tako je med ostalim Kartuzija Ple-terje darovala 10.000, pionirji pa 7.600 dinarjev. Strela je v minulem tednu tudi pri nas vžgala na več krajih: v Dol. Stari vasi je zgorel kozolec dvojnik Francu Lu-zarju, pri Fabjančiču v Dol. Maharovcu je strela udarila dobesedno z jasnega, ko je sijalo sonce, vendar ni povzročila večje škode. V Praprečah ja zgorel kozolec Alojzija Vr-tačiča; začel.je goreti tudi velik kozolec pri Zužkovih v Gor. Gradišču, toda Hudaljova fanta sta splezala nanj in ogenj zadušila. VVrhpolju je strela v več hišah poškodovala električne naprave. Upamo, da ga vreme ne bo lomilo tudi 18. ; uli j a, ko bodo naše slavm konjske dirke. Šolski pouk je zaključila prav lepa akademija v naši dvorani. Zlasti so ugajale telovadne to•«•••■♦. •**>•••*• ••»•»«> nik, ki je odstopil, pa je bil izvoljen za podpredsednika. Najstarejši odbornik tov. Bro-darič je obema čestital in želel mnogo uspehov pri nadaljnjem delu občine. R. F. Pevski koncert v pljučnem oddelku novomeške bolnišnice Pretekli petek zvečer je pevski zbor KD Dušan Jereb priredil bolnikom pljučnega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. V govorilnici, ki je bila spremenjena v pravo koncertno dvorano, so pevci odpeli 18 pesmi, katere so bolniki z vso radostjo sprejemali, močan a-plavz po vsaki pesmi pa je pričal, kako so zadovoljni s programom in kako so veseli, da so se jih pevci spomnili in jim priredili ta večer. Tako so dobili, kakor je uvodoma poudaril podpredsednik društva, ki je navzoče pozdravil, direkten stik z zunanjim svetom m zagotovilo, da vendar^ niso tako pozabljeni, kot si morda kdo od njih misli. Ob koncu se je pevcem in društvu zahvalil za to lepo gostovanje primari j oddelka dr. Ivo Smrečnik ter izrazil željo, naj bi ta nastop ne bil zadnji. Prepričani smo, da bomo moški pevijki zbor našega KD še slišali prav v tej stavbi, mords pa se jim bo celo priključila dramska ekipa. Huda 'jra na Poljanah Ponoči od srede na četrtek (24. junija) je nad vasjo Poljane v žužemberški občini za čelo liti kakor bi se utrgal oblak. Lilo je s presledki od pol ene do 4 zjutraj. S Kržke gore nad vasjo so na več kraj'ih pridri hudourniki čez vinograde in se razlili po poljanskih njivah nad Krko. Skoda je precejšnja, - saj je ponekod zemljo čisto posnelo. Nad cesto Ljubljana — Novo mesto se je trgala zemlja in nasula nanjo nad tisoč kubikov prsti, tako da so jo lahko šele v petek popoldne odprli za promet. Take plohe in1 tako , umazane Krke, v katero je odnašalo prst, Poljanci še sploh ne pomnijo. NOVOMEŠKO AVTOMOTO DRUŠTVO SKRBI ZA VZGOJO KADRA V dva zaporedna tečaja novomeškega avtomoto društva se je vpisalo kar 80 tečajnikov. Med njimi Je zlasti veliko mladincev, ki so potrjeni za služenje vojaškega roka v motoriziranih edini-cah in si bodo tako še pred vstopom v JLA pridobili osnovno strokovno znanje. Udeleženci prvega tečaja, ki že obvladajo motorna vozila, so imeli teoretične (društvene) Izpite 1. Julija, 15. julija pa bodo praktični izpiti. Tečajniki prvega tečaja, ki še ne obvladajo motornega vozila, se bodo za teoretične i2plte pridružili tečajnikom drugega tečaja, ki bodo Imeli teoretične ispite od 25. julija dalje, praktične pa konec avgusta ali v začetku septembra. Za praktične šoferske izpite se lahko prijavijo tudi taki, ki niso obiskovali tečaja, pa obvladajo na tečaju predavano snov. Vsi taki morajo vsaj do 1». julija poleg prošnje za pripustitev k izpitu predložiti tudi ostale dokumente, kot potrdilo o nekaznovanju, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravstveno spričevalo. Prošnje in dokumente je treba predložiti pri referentu za promet Tajništva za notranje zadeve Francu Savriču. Navzlic velikim težavam z motornimi vozili in sredstvi novomeško avtomoto društvo uspešno Izpoljnjuje svolo osnovno nalogo — vzgojo mladih šoferjev ln vozačev motornih vozli. Kino KRKA Novo mesto Od a. do 5, julija; ameriški film »Skrivnost jezera obsojencev«. Od 6. do 8. Jullja:ameriški film »ereobrat«, ; , Od 9. do 13. julija: ameriški barvni fi.m »Plavajoče gledališče«. MALI OGLASI PRODAM GOZD 1.50 ha, poraSčen a smrekami ob glavni cesti Se-mlč-Cmomelj, blizu Vražjega kamna. Povše - Simon I č Katarina. Pod reber » — P- ScmI ,, SLUŽBO DOBI trgovski pomočnik aH pomočnica, zmožna voditi mnnjie samostojno delo v trgovini, stanovanje za samca pre-■krbljeno, Kmetijska zadruga — Mirna peč. RAZPIS Na podla«! 90. člena Uredbe o ust.i i • i v 1J .i >!,. i podjetij In obilOV (Ur. Ust FLRJ 5t. 51-424-53) razpisuje komisija za razpis LO MO Novo mesto mesto direktorja za Trgovsko podjetju mcJinic stroke »Z AH J A* Novo mesto. Pogoji: Fakultetna IsoBraaba t LO-letno prakso aH srednja Sola ■ 18 letno j,i ,i. tQ v finančno komeiclalnl •lulbl, Kolckovanl prošnji je treba priložiti fjtioknvnl 1» osebni življenjepis, dokazili 0 lOlikl in ttro* kovil l/ebi .'i/t'! •<•' " I....."ku •'«>• tedanjega službovanja. Prošnjo je treba vložiti do «. Ju 11 j a 1054 na Tajništvo LO MO Jovo mesto. RAZPIS Kmetljsko-gospodlnjska Šola Gra-dne v Bell krajini bo imela v Šolskem letu 1054-55 prvi letnik tedne zimske kmetijske Aole od 15. oktobra do 31. marca za kmečke fante in posebej celoletno kmetijsko gospodinjsko šolo za kmečka dekleta. Namen lola je dati gojencem ln gojonkam potrebno teoretično ln praktično Izobrazbo lz kmetijstva ter gospodinjstva. Pogoji za sprejem v Solo so: Popolna osnovnošolska izobrazba ln dvoletna kmetijska praksa (nn domu). Maro/t od 16 let naprej. Mesečna vzdrževalnlnn znaSa 3,noo.— din. Vojnim sirotam, članom večjih družin, določi Okrajni ljudski odbor Črnomelj popust. Lastnoročno spisani prošnji za sprejem Je treba predložiti naslednje dokumente: 1. Lastnoročno spisan kratek žlv-Henjcpls; Z, Zadnjo ftnlsko spričevalo; :i Holstnl list 4. Zdravniško spričevalo; 5. Potrdilo o vpisu v volilni Imenik: I obvezo staršev ali tHttnove o rednem plačevanju vzdrževalnl-ne. Prošnjo « prilogami Je treba oddati, oziroma nasloviti na. Kmetijsko gospodinjsko Solo Grudne v Bril kraltnl do 30- avgust« 1054. O pričet ku Šolskega leta bodo i.....|eti gojenci ln gojenkes pravočasno obveačenl. Uprava lole Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden je bilo rojenih 8 deklic In 10 dečkov. — Poročila sla se; Mojstrovič Božidar, mizarski pomočnik lz Tomaž.je vasi, in Berkopec Otlltja, na«ne*Čenka lz Cimosnjic pri Semiču. — Čestitamo! , , Umrla sta: Mlakar Ivan, elektrotehnik v pokoju, 59 let lz Maribora. Kočevar Jožef, delavec, J5 let iz Zabukovj*. ' IZ NCV0MESKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so rodile: Zag*r Klara iz Ločne — dečka; Raguž Marija iz Loke pri Črnomlju — deklico; oabrnvSek Polda Iz Starega loga pri Kočevju — dečka; Žagar Marija iz Dol. Kartrljeva — deklico; Uhan Milena lz Rodin pri Trebnjem — dečka; Raje Dragica Iz Cerovca pri Semiču — dečka; Butala Pepca iz Kanlžaf-ce pri Črnomlju — dečka: Slo-bodnlk Ana Iz Metlike — dečka; Mocele Ivanka pri Gradacu — dečka; Tvančlč Jo-žefa Iz Videm-Dobrepnlle — dečka: Kolar Mama I?. .TuRorln ml Metliki - dečka; Pučko Melnnlla iz Novega mesta — deklino. EupiD Jožefa Iz Dol. Vrh.nolja - rtekHco; TAl-prmNč Matilda IS Bmiheja pri No-v*m mostu — dečki: Vidmar Mihaela iz Makgo Podij u bna - dečka; Selak Marija Iz Dobova pri Otoftm — dečka; Boblč Mara iz Domžal — dečka. — Ceitltamol Najmlajši obrtni pomočnik v Novem mestu Pred pomočniško izpitno komisijo v Novem mestu, kjer je pred kratkim opravilo pomočniške izpite okrog 80 obrtnih vajencev, je stopil kot najmlajši kandidat tudi 15 letni Albin B a r b i č iz Novega mesta. Mladi Bine je sin uglednega mizarskega mojstra Franca Barbiča in je pokazal v ulcu in že pred njim izreden talent. Komaj ie čakal, da ie zaklju- škodljivcl Iz KZ Velika Loka pred sodiščem Slroee kazni In povrnitev škoii do zadnjega din uja Albin Barbič čil obvezno šolanje, takoj nato pa se je preselil v delavnico. Hitro je napredoval, v obrtni šoli pa je v dveh letih položil vse tri letnike novomeške o-brtne šole s prav dobrim u-spehom. Ker je izpolnil pogoje, je lahko po končani šoli in opravljeni polovici učne dobe stopil pred pomočniško izpitno komisijo, kjer je z odliko položil* izpit. Za izpitni predmet je izdelal krasno politirano komodo iz vezanega lesa, ki j t zavzela na vajenski razstavi najlepše mesto. Najmlajšemu pomočniku Novega mesta in novomeškega okraja, čestitamo k pokazanim uspehom, ostalim vajenc;?rr pa ga za njegovo prednost postavljamo za vzgled. »Pošteno naj jih kaznujejo in do zadnje pare mora vsak povrniti napravljeno škodo!« so se menili kmetje — člani splošne kmetijske zadruge na Veliki Loki, ko so pred dvema mesecema zvedeli za grobe nepravilnosti v njihovem zadružnem lesnem odseku. Kar štirje nameščenci zadruge so se znašli na zatožni klopi pred ljudskim sodiščem 24. junija letos: neizogibni lesni manipulant Anton Godec, poslo-vodkinja Julka Strmec, knji-govodkinja Milka Požun in trg, pomočnica Alojzija Me-žnn. 2e leta 1952 so začeli goljufati z lesom in ponarejenimi računi, pa z denarjem in z listinami v kmetijski zadrugi. Lesni manipulant, ki je rad usekal kmeta pri meri (sicer do viška 50 kubikov lesa na zadružnem skladišču ne hi moglo priti!) je prišel v svoji denarni lakomnosti do svojevrstnega sklepa: za les, ki je že bil v skladišču in je trg. inšpekcija zanj ugotovila, da predstavlja višek, je Godec skupaj s Strmčevo in Požuno-vo napisal lažne račune. Enostavno so si izmislili, da je Franc Strmole iz Gor, Pra-proč prodal 25 kubikov tesanih tramov za 99.088 din, Nace Zupančič iz Voljčjih jam l& kubikov tramov za 76.130 din in Koželj Franc iz Voljčjih jam 5 kubikov tramov za 22.535 din. Ponaredili so podpise in predložili račune — kam drugam kakor blagajni kmetijske zadruge v Veliki Loki v izplačilo! Tako so po-basali 184,854 din, oz. Godec 111.427 din, Strmčeva 53.427 din in Požunova 20.000 din. Kmetijska zadruga pa je za tako »kupljeni les« morala plačati Narodni banki v Trebnjem še gozdno takso, da je bila oškodovana samo pri tej Godčevi »kupčiji« za 197.753 din. Prvi poizkus se je posrečil, trojica je dobila korajžo. Če- prav je na primer Godec sa-kramensko dobro zaslužil kot lesni manipulant (samo v 10 mesecih leta 1952 čez 300.000 din ali 30.000 na mesec!!), mu grabežljivost ni dala miru. Začel je pisati nove izmišljene račune, podpisovati kmete, žigosati les z žigom KZ Vel. Loka itd. Tako je na račun Janeza Primca iz Dolenje vasi ogoljufal zadrugo za 13.530 din, na ime Alojza Murna iz Vapče vasi je »potegnil« 12.480 din, na ime Janeza Črčka iz Selc 10.800 din, Janeza Pečjaka iz Selc 41.010 din, Jožeta Mikliča iz Razbora 19.520 din itd. Ta!:ri je prigoljufal še dobrih 160 tisočakov. Polako-mnil pa se je poleg tega še zadružnega lesa. Voznik Janez Kovačič mu ga je po njegovem nalogu večkrat zapeljal domov ali pa k mizarju Gorču; vzel ga je ali s skladišča na železniški postaji ali pa na obč. žagi v Veliki Loki, ki je žagala les za zadrugo. Tako je Godec pokradel lesa za 137.902 din. Ct-m ""iva in Požunova (p* julija 1953 poneverili na podlagi ponarejenih računov 54.660 din; vzeli sta vsaka po 10 tisočakov, 10 pa sta jih »podarili«-tudi Mežanovi kot »nekak višek v trgovini«. Tudi Mežanova in Požunova sta si avgusta 1952 vzeli iz zadružne blagajne 18.155 din in si jih razdelili, poleg tega pa oškodovali zadrugo še za 2.455 din gozdne takse, ki sta jo plačali Narodni banki, da bi »kupčija« izgledala trdnejša ... Poleg tega se je čedna druščina pečala tudi s ponarejanjem pogodb, hkrati pa je vse početje skrivala pred javnost-jo. Kakor vedno, se je tudi v gornjem primeru zadnje de-ianje odvilo pred sodiščem. Skesana četvorica goljufov in ponarejevalcev, ki je nakrad-la skoraj za milijon dinarjev zadružnega premoženja, ni imela kaj povedati v svojo obrambo. Godec je skušal na razpravi vplivati na ostale tri obtoženke, da bi izpovedale kaj v njegovo korist. Sodišče je spoznalo njega in Sum« čevo za glavna krivca. Požunova in Mežanova sta imeli v zadrugi podrejeno vlogo, deloma pa sta bili" k dejanjem tudi zapeljani. Visoka stopnja družbene nevarnosti obtožencev, predvsem prvih dveh, je narekovala sodnemu senatu okrožnega sodišča ostre kazni: Anton Godec je bil obsojen na pet let strogega zapora, za plembo 36.000 din in povrnitev škode, 288.6S9 din. Julka Strmec bo za svoje goljufije sedela 2 leti in 6 mesecev v strogem zaporu, povrniti pa mora zadrugi 67.727 din. Milka Požun je obsojena na 1 le-fo in 6 mesecev strogega zapora in povrnitev 42-445 din škode.Lojzka Mežan pa na pet mesecev zapera, pogojno za dobo 3 let, in na povrnitev zneska 20.295 din. Vrednost ukradenega lesa bo zadruga iztožila od Godca s civilno pravdo, ker je nekaj lesa še na njegovem domu Poleg sodne kazni in povrnitve škode pa je nad obtoženci še ena kazen: prezir vseh članov kmetijske zadruge v Veliki Loki, katerim so kradli denar iz žepa, čeprav bi lahko ob svojih prejemkih dostojno živeli. Kazni pa s& hkrati opomin, da bodo vsi taki in podobni primeri gospodarskega kriminala čeda-je strožje kaznovani. Ljubljanski žerjavi za Indijo Da na svetovnem trgu nI vseeno, ali lahko ponudiš kupcem koš koruze ali prvovrstne industrijske izdelke, je že precej znano. Kaj pomeni nenehen napredek naše industrije, pove zgovorno tudi primer ljubljanskega Litostroja: zdaj dokončujejo serijo 30 žerjavov, ki. jih je lani kupila od nas Indija. Pionirski okrajni športni dan v Crnom MI H ELI C 152 V SKOKU V VISINO Po neprijetnem vremenu, ki smo ga imeli zadnje dni, je sledila sončna nedelja, ki so jo izkoristili pionirji Bele krajine in priredili svoje prvenstvo. Na šolskem štadionu se je abralo 6 ekip i? Metlike, Podzemlja, Adlešič, Vinice, Semlča in Črnomlja. Tekmovanje je bilo prvo te vrste v Sloveniji, saj je doslej prevladovalo mnenje, da se celo na posameznih gimnazijah ne more izvesti množično tekmovanje. Ta trditev je napačna, saj je v Črnomlju nastopilo 286 pionirjev »med dvema ognjema«, v atletiki in prostili vajah. Tekmovanje v odbojki je odpadlo zaradi vremenske in časovne stiske. šahovski turnir v Črnomlju je zaključen Na šahovskem turnirju za IV. kategorijo v Črnomlju je zasedel 1. mesto Lado Vlahovlč s 13 točkami, drugo Darko Stajdohar fl.5, na tretjem mestu je Leopold Vetrih z 9 točkami, četrto mesto si delijo Vojo Arsič, Julij Pezdirc in Leopold Korelc z 8 točkamd. Peto mesto s 7 točkami je dosegel Janez Povše. Turnirja na Bledu se je 20. junija udeležila črnomaljska ekipa ln dosegla deveto mesto. Za brzo-turnir ki bo 11. julija v Črnomlju, so priprave v polnem teku. Povabljena so bila vsa Šahovska okrožja v Sloveniji in šahovsko društvo iz Karlovca. Zmagoval r! prvih treh ektp bodo prejeli praktična darila. Vsa Šahovska društva vabimo, da «e udeleže turnirja v proslavo HMetnlce SNOS, zaželjen! p« so zlasti Igralci L, H., m. in IV. kategorije. V. T. Kratke Šahovske vesti Dvoboj na 30 deskah med reprezentancama Dolenjske Jn Primorske je prelomen na 4. Julij 1n bo v Postojni. Zaradi dvoboja se preloži za en dan mladinsko prvenstvo Dolenjske, ki se začne v ponedeljek ob 10. url dopoldne v mestni kavarni na Glavnem trgu. —m, »Partizan« v Suboticl - bo začel izdelovati tudi domače motocikle Tovarna koles »Partizan« v Suboticl bo začela letos izdelovati tudi motocikle. Prve tovrstne izdelke bo razstavila na letošnjem zagrebškem ve-lesejmu. To bodo motocikli tipa »FBP - 125,« prilagojeni našim cestam. Vozili bodo s hitrostjo do 70 km na uro, na 100 km pa borio porabili 2,5 1 bencina. V znčetlcu bodo stali pribl. 200 000 din. pozneje pa hodo cenejši. Med dvema ognjema je zmagala ekipa Črnomlja, med katerimi je bil najboljši Waiss. Požrtvovalno je igrala tudi ekipa Podzemlja, ki Je zasedla med mo&kkni arugo mesto. Vinica Je bila ii-zično najmočnejša ekipa in je zasedla tretje mesto. Med pionirkami je bila najboljša metliška ekipa, ki je zasedla v finalu pred Črnomljem prvo nešto. V skupnem plasmanu so szultati sledeči: Črnomelj 9 točk, drugo in tretje mesto si delita Podzemelj in Me-:lika s 6 točkami, Vinica 4 točke, Semič 3 in Adlešiči 2 točki. V atletiki so nastopili v teku na 400 m, 600 (oziroma 450), skoku v višino in štafeti 4 x 140 m. Finale moški 40 m: Mihelič (Crn.) 5,5; Cindrič (Crn.) 5,6; Strmec (Crn.) 5,6, Rajk (Metlika) 5,9. Moški 600 m: Mihelič (Crn.) 1:48,2; Strmec ri Nušic pa Se posebno ne. Nušića je treba slišati v srbskem Jeziku, z vsemi tistimi posebnostmi Izražanja, ki so mu lastne. To smo dobro sprevideli pri predstavi v Domu JTL-A, kjer so ga v izvirniku zaigrali vojaki — člani kulturne skupine — novomeške garnlzlje. Ta predstava Sumljive osebe je bila vsekakor izvrstna, dasl so Jo igrali amaterji. V rezili Vladlmlr-Ja BrgulJana smo videli nekaj novih in dobrih domislic, ki so dale komediji še posebni ton. Sploh se Je poznalo, da je režiser pripravil igro s spretno roko. Tudi scenarija Vladimirja Spasiča je lepo ustrezala prizorišču Sumljive osebe. Od oseb Je imel pač na.itez.1o vlogo načelnik — Jerotlje Pantič. Z močno psihološko poglobljenostjo v ta svojevrstni karakter ga Je zaigral Aca Malakjan. Bil Je v vsem fvolem nastoou res pre-prfčHiv, odlika, ki jo Je treba pri leralcu posebno pohvaliti. Bil Je tiolčon »primer »k« nekd-anlega rvblT!+ne(?a D8 hkrati tako bedastega načelnika, oboževalca rajne dinast!le. Nič mand Izraziti In posrečeni niso bili ostali »tipi« komedije, ki so Hh igrali MillvoJ Knlarov (£a n*ka1 posebneea za Novo m#»*to, Skoda, da lere niso ponovili in tako omogočni *> ostnUm Novo-meš^anom videti 1n sllSati Nu-šiča v Izvirni uprizoritvi. zan. Pa mi je dečko junaško in samozavestno odgovoril, da si bo puško sam priskrbel. Pogledal sem ga in vprašal, če morda ve za kako puško, ki je ostala od kapitulacije stare Jugoslavije. Naj jo prinese. Pa se je dečko odrezal, da si jo bo priskrbel od Italijanov, tako kakor mi. Kajpak sem mu moral obljubiti, da ga bomo sprejeli, če pride s puško na rami. In res — čez dva dni jo že primaha z dolgo italijansko puško, malone enkrat daljšo, kot je bil sam, in z vsemi naboji. Na vprašanje, kje jo je dobil, je odgovoril, da se okrog Metlike zmerom potikajo Italijani, lovijo po vasi mačke in kokoši, pri čemer odlagajo orožje; tako jim je sunil puško. Moral sem biti mož beseda in ga sprejeti. Komaj 12 letni dečko je postal odličen partizan. Ta primer navajam zato, ker kaže, da niso bili Italijani varni niti okrog svojih postojank, čeprav ni bilo v bližini partizanov; sami so dobro vedeli, da jim odnašajo orožje in municijo takorekoč pionirji, kar je psihološko vplivalo na Italijane, da so se zmerom čutili ogrožene. (Konec prihodnjič.) Novomeški vajenci so Igrali Za zaključek šolskega leta na Vajenski Šoli v Novem mestu so se vajenci spet predstavili Novo-meščanom s svojim prosvetnim udejstvovanjem. Nekateri prejšnji neuspehi in kritika niso ostrašill niti vajencev nftl režiserja (Davorin Gole), marveč so eni kot drugI prav krepko poprijell, in ob upoštevanju vseh izkušenj letos prav lepo zaigrali. Res je, da so se lotili za svoje znanja pretežkega dela, ko so se odločili za Gervajsovo komedijo v 4 dejanjih »Za stanovanje gre«, ki še spretnim igralcem dela težave. Vendar Je treba poudariti, da so Jo kar dobro izpeljali, iz celotnega nastopa Je bilo lepo opaziti krepko režiserjevo roko, ki Je mlade Igralce ves čas vodila. Dejanja, ki so Imela zelo dober In posrečen scenarlčnl okvir, so potekala dovolj gladko, mestoma pa kar presenetljivo. Zlasti Je ugajala scena na stanovanjskem uradu ln prepir, ko ude/o stanovalci ln podnalemnlkl nad ttano-vanjskega uradnika. No, nekateri prizori, ki bi bili nujno morali biti močnejši, so bili podani pre-medlo, vendar to nt preveč motilo, zlasti če pomislimo, da so. to težko Gervajsovo komedijo zaigrali amaterji-obrtnlšk! vajenci, ki se s prosveto In kulturo toliko ne ukvarjajo. Zasledili pa smo nfkAl zelo dob-nlh talentov, ki bi jih bilo mogoče z dobro rezilo kal kmalu presadit! v stalno gledališko skupino. Prav bi bilo. da bi se te mladi Igralci vkUučiT! v bi se ti mladi Igralci pri Kr> »Dušan Jereb«, kler bi si ! rednim studi lem pridobili potrebno uglajenost. V splošnem Je Igra potekala zelo zadovoljivo. Opaziti Je bilo celo, da mladi igralci niti niso Imeli treme, še manj pa Jih Je brigalo, da Je bila dvorana samo do četrtine polna, kar Je vsekakor za Novo mesto zelo porazno. Na predstavo ni bilo niti mojstrov niti staršev vajencev, niti zastopnikov oblastnih forumov. —r. Letos se svetijo "šotori ob Kolpi, onkraj Vinice. V nedeljo so jih postavili dijaki in dijakinje novomeškega učiteljišča. Kmalu jim bodo sledili učitelji novomeškega okraja, od 16. julija do 2. avgusta pa bodo taborili ob Kolpi fantje in dekleta Rodu gorjan-tkih tabornikov iz Novega mesta. Tovarištvo, vzgoja v ljubezni do domovine, lepo življenje v prirodi, kjer skrbiš sam zase in za ostale taboreče, privzgajanje stoterih spretnosti, ki jih človek vedno potrebuje, vse to daje taborniŠtvo mladim ljudem. Zato se je tudi tako priljubilo mladini povsod po svetu. M beračenja paketov še ne b »Pomagajmo rojakom z oblekami in obuvali« — pod ttem nasovom je objavil v a-meriškem naprednem listu »Prosveti« v petek 29. maja 1954 ameriški rojak Frank Franko med drugim pismo, ki ga je dotril iz Dobrave pri Skoči j anu, ki se takole glasi: Dragi prjaftelj Frank! Najprej pozdravljam tebe in tvojo družino. Sporočam ti tu-di, da sem prejel pakete, ki si trti jih poslal. Z največjim zadoščenjem se ti zahvaljujem za tvoje razumevanje, prijateljstvo in tismiljenosft, ki si mi ga izkazal. Tukajšnje razmere so še vedno take, kakršne so bile ob tvojem obisku. Sedaj ne pobirajo od nas pri-delkovr so pa unsoki davki, da smo večinoma odvisni od pa-k&tov. Moram se ti zahvaliti za obleko, ki mi tako pristojA, kakor bi bila narejena pa meri. Sploh se ti ne morem primerno zahvaliti za vso dobroto. Lahko rečem, da si mi ti veliko več kot pa vsi sorodni-'ci Tega ne bom nikoli pozabil. Dne 3. aprila sem dobil paket, malo prej pa denar. Ljudje so se kar čudili, da se dobi še tako usmilj9no srce na svetu, ki pomaga človeku v potrebi. Sedaj se pripravljamo na delo v vinogradu. Upamo, da ne bo trta spet pozebla 'kakor je lansko leto, kajti potem ne bo niti enega kozarca vina več tod. Nekaj ljudi je že zdaj prenehalo z obdelavo vinogradov. Pisal bi ti še več stvari pa menda te naše zadeve ne zanimajo. Ce pa želiš kaj posebnega izvedeti, misporoči, da ti odgovorim po moji zmožnosti. Sprejmi pozdrave od Jožeta in Pepce Janškovič.« Tako pišeta Janškovič in njegova žena* Kot smo že večkrat zapisali, nihče nima nič proti temu, če sorodnik v Ameriki pošlje ožjemu sorodniku kake darilo. Javno pa obsojamo vsako lažno prikazovanje stanja in hinavsko beračenje paketov, pa čeprav pri najožjih sorodnikih. Se -prav posebno pa obsoja naša javnost beračenje z 'ažnlm prikazovanjem stanja pri nas in prodajanje narodnega ponosa za stare raztrgana čevlje, že večkrat smo ugotovili, da posamezniki, ki na tak način blatijo našo družbeno stvarnosti in se ponižujejo v človeškem dostojanstvu, niso po navadi najbolj revni ljudje, imajo vsega dovolj, velikokrat več kot tisti, pri katerem beračijo. In v gornjem primeru je spet tako. Da našim rojajkom v Ameriki natočimo čistega vina in iim pokažemo take »berače« v pravi luči, bom opisali veliko »revščino« Janškoviča, da jo bodo vsi naši bralci lahko primerjali z njegovimi navedbami. Jože Janškovič iz Dobrave §t 21 (prejšnja št. 20) je star 68 let, njegova žena Pepca, s katero se je poročil pred štirimi leti, pa 32 left Otrok nimata, pač pa je pri hiši za delo še njena 22 letna sestra. Imata 5.55 ha najboljše zemlje v ravnim, od te obdelovalne 3.63 ha, samo njiv pa 1.78 ha ter 7 arov vinograda. Njegova ?em'lja je cenjena kot najbolj, ša in je preračunan čisti katastrski donos na 117.000 lin, Janškovič ima lepo, veliko zidano hišo z visoko fasado, vsaj 20 metrov dolg zidan in ometan hlev, 8 svinjakov, kozolec dvojnik na 6 oken (iltantov) s shrambo za krmo, sredi vrta veliko vrtno utico, vodnjak, drvarnico in druga gospodar ska poslopja, vsa krita z opeko. Hiša z gospodarskimi poslopji je lepo ograjena z vseh strani, leži pa ob državni cesti Novo mesto — Krško. Njegovi hlevi so veliko bolj trdni in lepši kot slanovanjstke hiše tmMk dale/'V ox mnogih družin, ki jim Je vojna vse uničila. V Dobravi n' nobenega sledu vojne, najmanj pa pri Janškoviču. Janškovič redi stalo dva konja, vsaj dve glavi goveje živine ter dva prašiča za sebe, koliko pa jih zredi za prodajo, (saj ima kai 9 svinjakov, ki niso prazni) pa nismo ugotavljali. Od vseh dohodkov v letu 1953 je plačal samo 23.700 din davka in še to mu je šlo kaj težko lz rok. Njegovo veliko, a izredno lepo posestvo z urejenimi gospodarskimi poslopji, hlevom, gnojiščem in pritiklinami, lepo ograjeno Je posestvo, kakršno želi imeti vsak napreden gospodar. Pri vsem tem se moramo res čuditi, da Janškovičeva prosita za staro obleko in čevlje ob obilici vsega, kar jima lahko nudi posestvo in izlko-riščata usmiljenje dobrotnikov v Ameriki. Res smo imeli po vojni obvezno oddajo. To je bilo nujno, da smo zacelili najhujše rane, ki nam jih je zadala vojna. Tudi Janškovič je moral prispevati, kot vsi ostali, le da je šlo pri njem vedno s težavo. Pri vsem tem pa Janškovič in njemu podobni niso prispevali niti tisoči del toliko za našo skupno stvar, ko* so žrvovali tisti, ki so izgubili svojce, imeli požgane domačije ter sami prebili v internaciji več let. In vendar so prav taki ljudje tudi danes najbolj zavedni in preponosni, da bi prosili karkoli ali kogarkoli, najmanj pa da bi z lažmi in hinavstvom blatili našo družbeno stvarnost in nacionalni ponos, kot to delajo lovci na pakete. Popravek Naslov pesmi tov. Zdravka Slamnika, ki smo jo objavili v zadnji številki našega tednika, se mora pravilno glasiti: POMLAD 1943 in no 1954, kakor je zaradi tiskovne pomote natisnjeno. Zadnja vrstica pesmi se pravilno glasi: »in grozo kriči« in ne »grozno«; napaka je nastala prav tako zaradi tiskovne pomote. BODI GLE ASTt Korajža Tine Cebulca je prišel k zobnemu zdravniku. Usede se na stol, tokrat pa mu je uplahnil ves pogum, da se je začel kar tresti. »Le pomirite se/« ga tolaži zdravnik. »Na, izptjfe kozarček konjaka za korajžo.* Tine tzpije. »No, ste že pripravljeni?« vpraša zdravnik. »Se ne.* Zdravnik natoči nov kozarček, ker pa tudi to ni pomagalo, še tretjega. Po tretjem kozarčku pa Tine skoči s stola: »He, tole vam kar na kratko povem: ne dotaknite se zoba, sicer bo vse drobno po tej vaii ordinaciji.'« Lovska sreča »Kaj, Boštjan? V takem vremen« greš na lov! Poglej, kako grmi ln treska.« »Saj ravno zato! Morda bo strela le udarila v kakšnega zajca!i »Naj Izgine I« z;ulnji spomin na nezvesto ...« STANE GABROVEC 3 NAJSTAREJŠA ZGODOVINA DOLENJSKE Toda povrnimo se k naši pijači. Iz poznejšega Časa, toda iz zgodovinsko zelo neoporečnega vira Ammiana Marcellina vemo, da so Iliri zelo radi pili sabaium (alrsabaia), pijačo ex frugi-bus aquaque — iz sadežev in vode, drugi zopet bolj mislijo na namočen ječmen v vodi, podrobnejši recept pa nam seveda ni znan. Morda bi prišli do njega s pritegnitvijo etnološko-etnografskih paralel. Ce grški zgodovinarji zelo navdušeno govore o ilirski medici, ki je niti izkušeni Grki niso mogli ločiti od dobrega pravega vina — to že nekaj pomeni! — pa sabaium oz. sabaia ni imela tolikega ugleda Ln beseda sabaiarius, to je pivec te pijače, je veljala skoraj za žaljivo. Vsekakor pa je zelo verjetno, da moramo našo steklenico in kozarec razložiti v zvezi z omenjenim Ammianovim poročilom. Zamisel sama take sitaste posode pa je verjetno prišla od Grkov. OSTALINE KELTOV Sedaj nam preostane le Se srednja vitrina v prazgodovinski dvorani. Kaže nam bojno opremo osvajalca — Kelta, ki je prišel v 3. stoL v Mokronog. Značilen Je dolg keltski meč — večinoma so ga položili v grob zvitega, kakor je narekoval verski običaj, nekaj pa je bilo v tem tudi praktične modrosti: tako so preprečili marsikateremu 5e živečemu Keltu, da ne bi v želji po orožju oplenll gnoto ln si prilastil meč mrtvega. Nadalje lahko vidite železne dele ščita, sulice in kopja. Vsekakor močno prevladuje bojna oprema keltskega vojaka. Po podobnih primerih, ki so nam poznani od drugod, imamo vso pravico sklepati, da je to orožje, s katerim je. Kelt prišel na Dolenjsko in si jo vsaj delno osvojil. Kako se je vživel na slovenski zemlji in kakšno je bilo pozneje njegovo razmerje do Ilirov, o tem nam najdbe, predvsem zaradi dosedanjih neznanstvenih izkopavanj, še vse premalo povedo. Nasproti orožju je okras v manjšini. Fibule z na-jih prav tako s seboj Kelti. DOLENJSKA POD RIMLJANI RIMLJANI ZASEDEJO DOLENJSKO Leta 181. pr. n. š. so Rimljani ustanovili Akvilejo (današnji Ogjej). V začetku je bila to obrambna postojanka, ki naj bi Rimljanom ščitila hrbet, medtem ko so si osvajali Sredozemlje. Z razdejanjem Kartagine, uničenjem makadonske in grške države, pa je postala nujno odskočna deska za nadaljnji prodor v osrčje Evrope. Pot Je vodila nujno skozi naše ozemlje. Osvajalec si Je moral odpreti pot v dolino Save ln Donave In še dalje na sever ter si jo zavarovati. Narodi, ki so tu živeli, so morali plačati težak davek osvajalcu. Kot je v takih brezupnih razmerah pogosto, je bila reakcija na naraščajoči rimski vpliv različna. Japodi, ki bo bili v neposrednem dotiku z Rimljani, so že po vojni leta 129 pr. n. š. pravilno razumeli osvajalca in spoznali, da se lahko zanesejo le na svojo moč. Noričanl pa so si želeli rešiti položaj s trgovskimi ln prijateljskimi zvezami. Stisnjeni na severu med Germane in na jugozahodu med Japode, ob stalnem pritisku Rimljanov, so kmalu iskali izhoda v političnih akcijah. Pri tem so se poslužili vsega, kar bi jim moglo pomagati, od trgovskih zvez do porok. Tako nam Cezar pripoveduje v svojem znamenitem delu o galski vojni, da je bila ena izmed Žena Ariovista, slavnega germanskega kneza iz plemena Svebov, sestra noriskega kralja Vocciona, na drugi strani pa so se tudi Rimu želeli odkupiti s tem, da so poslali Cezarju v pomoč svojo konjenico, ki je posegla v državljansko vojsko med Pompe jem ln Cezarjem. Prvih vojska ilirskih ln keltskih plemen na slovenskem ozemlju z Rimljani tu ne bomo obravnavali, ker ne zadevajo neposredno Dolenjske, Prve valove rimskih vpadov so zaustavljali Japodi, Kar-ni, Histri in še bolj na jugu Dalmati. Brez dvoma so imeli ti boji svoj odmev tudi na Dolenjskem ozemlju. Vendar je bil rezultat teh vojska skromen. Ob koncu republike so imeli Rimljani le obmejne kraje, nikjer pa niso trdno sedeli na našem ozemlju. -Dokončno je zavzel naše kraje cesar Avgust. Iz rimskega stališča pa je bila meja na Krasu, medtem ko je rimsko cesarstvo segalo na jugovzhodu globoko v Malo Azijo, na severu v današnjo Francijo in Belgijo, nenormalna. Pohod leta 35. je šel skozi sredo japodskega ozemlja, padel Je Metulum, glavno mesto Japodov, padla je končno leta 35. Siscia - Sisak. S tem je bilo osvojeno tudi naše ozemlje, čeprav se sam pohod ni bistveno dotaknil slovenskega ozemlja. Dolenjska z LJubljano je bila v tem času v noriškem kraljestvu. Meče iz noriškega jekla ln noriško konjenico pa so Rimljani občutili na svoji koži že za časa državljanske vojsko. Ce beremo Horaca, dobimo v njem vso rimsko užaljenost ln človečansko trpkost, ki jo je me...I občutiti Izobraženi Rimljan, da uiiiirajo Rindjani na višku svoje moči od ran, ki jih je zadalo barbarsko jeklo. Praktično pa je že pr> tem pohodu bilo konec tudi noriške samostojnosti. Ko so leta 18. pr. n. S. vpadli Norlčani v Ts-tro, so Rimljani Norik anektirali, dasi je pravno imel kot Regnum Noricum 5e samosvoj položaj do 1.46 po n. š., in ob tej priliki izločili iz Norika med drugim tudi Dolenjsko in Emono - Ljubljano ln priključili k Panoniji. S temjjfje bilo vse slovensko ozemlje vključeno v rimsko državo, treba ga je bilo le še trduje organizirati in povezati v rimski stroj. To so Rimljani znali. Kljub temu pa popolnoma gladko le ni Šlo. Predvsem je tu treba še enkrat omeniti veliki ilirskopanonski upor leta 6—9 po n. š. Važen je v dvojnem oziru. V nas! domači zgodovini potrjuje to, kar smo o Ilirih žc povedali. Ce je i.amreč premagano ljudstvo moglo pokazati še toliko vojaške sile, organizacijske sposobnosti in zavesti skupnosti, meče to luč tudi nazaj in kaže, da so bile naše besede utemeljene. Na drugi strani pa je imel ta upor tudi svetovne posledice. Ilirsko-panonski upor pred vrati v samo Italijo je moral biti udušen. To je bila politična in vojaška nujnost za tedanji Rim.' Ta je upoj tudi dejansko udušil, največjo korist pa so imela od tega germanska plemena. Velikopotezni nHČrt, doseči meje Rima na Labi, bi lahko izvedel samo Avgustov Rim. Toda ilirsko-panonski upor je poklical Tiberija iz področja Donave, kjer Je prodiral v Južno Germanijo, in tudi poraz v Tcvtoburškcm lesu leta 9 po n. š. lahko vsaj delno razumemo pod vplivom ilirsko-panonskega upora. Tako so germanska plemena ostala svobodna, za svojo svobodo pa se morajo v veliki meri zahvaliti Ilirom, ki niso pokazali manj hrabrosti, le njihov geografski položaj je terjal njih poraz. Vend.ir pa ilirsko-panonskl upor verjetno ni segal na n;i:> slovensko o/ornlje. Latobici in Tnvrisci so imeli le vedno nekak izjemni položaj kljub temu, da so bili leta 18 odtegnjeni lz noriškega kraljestva. Japodi pa so bili že leta 35 tako temeljito premagani, da sedaj niso mogli več sodelovali v uporu RIMSKA UPRAVA NA DOLENJSKEM Dolenjsko so Rimljani Organizirali v provinco Panonija Po odhodu legij i/, našega ozemlja dalje na vzhod je bila okrog leta 100 preje enotna provinca razdeljena v Pannonio Superior, kamor jQ Epadala tudi Dolenjska, in Pannonio Inferior 3 središčem v današnji Slavoniji.