Gospodarstvo. g Davčne cenilne koinisii«. Na drugem mestu prinašamo interpelaci jo poslanca dr. Hohnjeoa na financnega delegata dr. Savnika v Liubljani, glede na priredbo dohodnin&kega davka, Finaiični delegai je poslanou na predložena vpraiauja odgovoril, in sioer v bistvu to-le: Dohodninskih komisij ni mogoče upostaviti brez 0. Bobritve finanonega ministrstva. Ministrstvo jo v naOelu že odobrilo te komisije. Gre samo &e za nekat&i-e zunanje in nebistveue stvari, 0 katerit &e končaa rešitev pricakuje vsak dan. Ko pride ta rešilev miaistrstva, se razpišejo voliive za komisije. Za prizivno komisijo po&tane to vprašanje pereče Se-!© konoem teta 1921, ko polovioi tlaiiov jpoteče poslovna doba. V cenilne komisije se bo v glavn«m volilo po dolocbah zakona 0 osebnih dohodkih z dHe 25^ oktobra 189«, Kako se bodo vršile volitve v prizivno koroisijo, še ni gotovo, k«r za oiikrai niinamo nobenega avtonomuega zastopa, ki bi ga mogli sinatrati za naslednlka bivgih dežclnSJti zborov. Kaise tič« sestav« lcomi-sii, bo polovioa ftlanov voljenih, polovica pa imeoovanlh, kakor Je predpisano v zakonu 0 osebnih dohodkih; v tem oziru se ne mJsli na nobeno spremembo. Kar se ti<ie posiovanja teh komisij, &e bo vrSilo strogo po zakonu in je priftakovatl, da bo ono razmerje pravičnosti in složnosti, kl je vladalo v nekdanji državi in ki ga je opažati tudi pri novih prizivuih komlsija, ohranjono tudi \ bodože, g Ugovore proti previsoki odmerjeni dohodnini in davku na vojne do* bičke vložite takoj pri pristojnem davčnem oblastvu. Ako pri-sadeti sam ne zna napraviti ugovora, naj se obrne na »Tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru, Koroška cesta 5t. Za dohodnino in vojni davek, ki se sedaj odmerjata, so merodajni dohodki in izdatki 1. 1919. Pošljite torej >Tajništvu* poleg plačilnih nalogov tudi seznam dohodkov in izdatkov 1..1919. Mnogim, mnogim se godi velika krivica, ker so jim udmerili tako pretirano visoko dohodnino in združeni davek na vojne dobičke, da se bodo morali jradolžiti, če hočejo plačati ta davek. Z ugovori pa ne odlagati. Ob enera z ugovori je treba na davčno oblast poslati tudi prošnjo za odlog plačila teh davkov do rešitve ugovora, sicer je vsak davčni obvezanec v nevamosti, da ga pridejo rubiti. Vsak, ki nam pošlje podatke za ugovor, naj priloži tudi 4 K znamk za odgovor. g Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi doŠlih prošenj sledeča predavanja tekom nieseca julija in sicer: 1. v nedeljo dne 10. julija: v Braslovčah (preda^a ravnatelj Belle o kmetijstvu), v Št. Jarju ob Taboru (instr. M. Zupanc o živinoreji), v Starem trgu pri Slov. gradcu (vet. Peršuh o živinvreji), v Mali Nedelji (instr. Jos. Zupanč o vinogradništvu) in v Zabnici pri Škofji Loki (predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji). 2. v nedeljo dne 17. julija: zjutraj v Sromljah in popoldne v Stari vasi na Bizeljskem (predava višji vinarski nadzornik Skalicky o vinogradništvu in kletarstvu), v Cermošnjicab (predava riš. živinor. nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji), v Gotovljafh pn Celju (predava instr. M. Zupanc o živinoreji) in v Mengšu (predava kmet. svetnik Rohrman o travništvu in pridelovanju krme). ^''^f:-^..'-^ g Vmski trg (Rob. Košar). V tem članku naše predzadnje številke namje tiekarski škrat raztnetal vrstice, ki bi se morale glasiti: 1. za stavkom: ^Tedaj nastane polomija«, v točki 4tega čianka, mora priti stavek: »Zato moramo že danea misliti na prihodnje slabe čase itd. — glej prvo kolono na tretji strani pod točko 1), drugi odstavek do konca spisa. 2. Tukaj pa se zopet priklopi stavek: »Prvi korak je v tcm oziru že podvzel Vinarski in sadjarski odsek v Mariboru pod točko 4 štrte kolone na drugi strani v 9ti vrsti in se nadaljuje do že oraenjene in vštete točke 1), prvi odstavek s katerim članek konča. g Nemfika ATstrija pridela sedaj približno samo 300.000 hl vina. Ker s to mnofino ne more niti zado^titi po- trebam Dunaja, je navezana na uvoz vina iz tujih drž«v, posebno iz Madžarske, Italije, Francije in Španije. Uvoz iz teh držav zaaša nad 1 milijon hl na leto. Jagoslavija pa spi in prepnšča avstrijski vinski trg — tujcem. Kaj bomo začeli z našimi vini, če nam Bog podari obilno trgatev? Kje si bo<io vinogradniki iskali kritje velikanskih stroškov za obdelovanje goric, ako ne bodo vedeli kam izvažati svojega vina, Vlada kje si? g Poljsk* je zvišala uvozno carina na vino od 24 na 216 poljskih marlc zb — liter. Tako pravijo vinarski strokovni listi. Pijančki tega povišanja ne bodo veseli! Ker v Poljski državi nimajo lastnega pridelka, morajo uvaiati na stotisoče polovnjakov iz drugih vinogradnih držav. Jugoslavija še za trg ne pride v poštev. Najprej moramo gledati, da si obdrtimo trg v Nemški Avstriji. gNeka drzavra je s prvim junijem t. 1. znižala železnilke tarife za vino v sodih za približno 30—40 %, da podpre vinogradaike. To pa ni bila Jugoslavija ampalc — Francoska država. Ža sod od 600—800 kg se plača pri daljavi od: 500 km — 35 frankov, za 5—600 km — 39, i. t. d. Od 1200—1500 km pod 53 frankov. Mi pa bi plačali za taki sod npr. v Ljubljani naimanj 500 do 600 K. g Tro&arlna za žganjo. Predpi&e o državni trošarini na žganje so v nakafcerib, tockah na podstavi linančn. zakona za leto 1920-21 bisfvouo spveBienilh Po tej uredbi, ki je stopiia z 22, minul. mes- v veljavo, se bo pobiralo (jmenjeno trogaruio v onili pokrajinah, kjer so jo pobiralL doslej; (razeu Srbijo in Urne gore po vseh osta. lili pokrajinah) za vsav nadaljni hektoliter 20 dinarjev. Onim, ki v držur vi kuhajo žganj« iz Ifcstnih proiz\*odov, se bo izjemonia dovolil 25% popust od bektolitrske stopinjc; to dovoljeuje pa velja samo do konca majia 1922,Doba za troSarine prosto žganjekulio ie izdatno podaljšaiia. Doiim je doslej za odmero te dobo bila merodajna 80 literska prostorniiia žgainega kotla, jo znlzana, sedaj na 40 li' trov. Tudi dolofiila glede Ste\ila družinskih filanov, od katorega je odvisen 6as za trošariue prosto kuhajj^ žganja, so «prem«BJ«na. Te olajšave se bodo tudi labko posluževaii ljudje, ki todijo žganje na debelo in drobno. (Gotovo se Je si)omnil sanio&toini mlnister na žganjarje \ vrstah svoie stranke), Ostale določbe glede troSarine prost« žganjokuh^e so oatale nospi^emenjene. g Draginja polagoma pada — to čuti vsak ki bi si hotel danes kupiti obleko ali platno in bi primerjal cene, ki so bile še pred pol letom v veljavi. Tudi trgovci so že postali bolj prijazni. Če prideš v mesto ali trg, te že pozdravljajo in vabijo: Dober dan, očka — mamica, kaj želite, prosim, imam fino blago po najniiji ceni itd. Cakajmo še 1 nakupom, če je le količkaj mogoče, ker čim manj bomo kupovali, tembolj bodo padale cene, ker so vse zaioge napolnjene t blagom do vrba. Zdaj bo tudi prišel kmalu čas, ko bomu mi posestniki in viničarji vračali ošabnim trgovcem tiste čase, ko so vrgli balo na mizo in so rekli: »Toliko plačaj, če ne, pa pusti in hodi«. Teh trgovin se bomo skrbno izogibali in če nas bodo vabili, bomo rekli: Saj grem — tniiuo!« > t?...:^ ! V, g Izvoz konj iz naše države. Vlada je dovolila, da se sme iz naše države izvaiati 3000 konj lahke pasme ter 2000 konj v Grčijo. Preko carinarnice v Ma • riboru se bo smelo izvažati 1000 konj, preko carinarnice v Rakeku 500, preko Subotioe 1000 in preko Gjevgjelija pa 500 konj. Izvoz tega števila konj je prost in ni vezan na nobena posebna dovolila. Plača se samo carina in davek na poslovno obrt. Ta določba velja samo za dva mesca, vsled česar se izvozniki opozarjajo, da se takoj pobrigajo za izvoz. Dotična naredba bo objavljena v nUradnem listu". g Naknpovanje plemenske govedi v Sloveniji. Po naročilu ktnetijskega ministrstva v Beogradu se bo v drugi polovici julija in v avgustu t. 1. nakupovaia plemenska ži/ina za v^mogoro po posebnej komisiji. Nakupovalo se bo krave do petega leta, telice nad enim letom in bikov v starosti od enega do dveh let. Kupovalo se bo izkljuCno le živino enobarvnih pasem t. j. sive, pfienične in bele barve. V STrho lažjega naknpa se bodo vriil« plemenski »ejmi v slede&h krajih na S!ov. Stajerskem St. Jur ob juž. žel., Laško, Brežice, Sevnica, Sldrenjgradec in Slovenska Bistrica. Dnevi plemenskih sejraov se bodo pravočasno naznanili; živinorejci, ki imajo odve« označene plemenske živine, naj iito predstavijo nakupovaini koausiji na teh sejmih. Kraji, kt imajo nadprodukcijo na zgoraj opisani živini in kjer bi se lahko računilo na nakup vsaj 30 glav, se lahko po pristojni občini ali živino(biko) rejski zadrugi prijavijo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. Ł g Miriborsko Bejmsko poročiio od 2i. junija. Prigualo se je: 132 volov. 8 bikov, 214 krav, 24 telet in 9 konj. — Skupaj 387 komadov. Povprečae cene za različne živaljske vrste ao bile sledeče za 1 kg žive teže: debeli voli od 15-18 K, poldebeli voli 13-14 K, pleraenski voli 10—12 K, biki za klaoje 10—11 K, klavne krave debele 11—13, plemenske krave 10—11 K. mobme krave 10 — 14 K, breje krave 12—14 K, mlada iivina 12—14 K, teleta 8—10 K, svinje plemenske 24—26 K, svinje poldebele za. zakol 1 kg mrtve teže od 26 K, krave za klobasarje 1 k^; žive teže od 6-8 K. g Sejmsko poročilo. Na svinjski eejem v Maribor dne 1. julija 1921 ae je pripeljalo: 213 ščetinarjev in 3 koze. Cene so bile sledeče: Plemenske svinje ra 1 kg žive teže od 20-24 K, polpitane svinje za zakol 20—24 K, mladi prašiči 6— 8 tednov stari, komad 180 do 300 K, mladi prašiči 8—12 tednov stari 300—400 K, mladi prašiči Vt leta stari 700—1000 K. Kuj>čija je bila živahna. Mladi prašiči so se večinoma razprodali. g Mesne oene za mesto Maribor: Volovsko meso I. vrtte 1 kg 26 K, volovsko raeso II. vrste 24 K^ meso od bikov, krav, telic 1 kg 22 K, telečjc meso I. vrste 18 K, brez kosti 21 K, telečjo meso II. Trste 16 K, svinjsko meso sveče 1 kg. 32 K. g Lete&nja letLua. V Sloveaijj prfOakujemo sr^ednjo žetv>\. Opažati fe da vinogradi, oeobito v SIov. gor., ii6 bodo zadostili željaui vinogradnikov-Sa<lno drevje je ponekod zelo slabo uaetavilo. Pgenioa kaže navadno, fečmon je bil slab. Koruza kaže malodane povsod dobro. — Ne Hryatskem in v Slavoniji si obetajo od leto&nje žetye lep usp«b,zlastl kaže pgeaica v belovarski županiji zelo dobro, Nekoliko slab&e j« stanje ovsa. Koruza, kateri ]e dež zelo koristil uspeva izborno. Z žetvijo pšenioe bo že prifteli. >Vsled Bpogiladaneke suSe je bila košnja &ena nekoliko slaba, z zadnjim deževlem pa si bo opomogla otava. Radi ix)manjkanja sena bo do moraii kmetje mnogo živine prodati. Slavonski vinogradi etojijo dobro. — Dalmaoija aioji letos v znamenlu ugodiie letine, po&ebno vin^o. — Bauat in Spodnja Ba6ka letos ne zadovoljujeta, pač so pa izgtedi na žetev v gornjem delu Bafike povoljnefSi. Pšenica kaže slabo, g© slabše pa 0 ves, kar je povzroftilo siino dviganle cene ovsu: za 100 kg plafiujejo 650 K, ^zgteda, da bodo morali oyes uvažati 12 Bolgarske in Rumunije, kar bi nam siluo škodovalo. Za vso državo Je merodajna žetev v VojSodini. Tam pa Jetos ne prioakujejo bogve EaJ in radi tega se more govoriti 0 srednji ietvl1 v Jugoslaviji. g Mariborski trg je bil v soboto 2. julija zelo dobro obiskan. Krompirja s6 pripeljali naši Poljanci nad 40 vozov, večiiijma samega novega. Cena inerici 20 -28 K, t. j. 1 kg 2-50 K do 3 K. Daairavno je bilo mnogo krompirja, vendar so ga lahko prodali. Zelo mtiogo (blizu 2000 komadov) je bilo tudi. kuretine. Piščanci so veljali komad 25 do 45 K. Tudi to blago so sladkosnedi Mariborčani vse pokupili. Mesarji in špeharji so postavili na Irgr «1» mnogo mesene robe. Speh je stal 40 do 48 K 1 kg, svinjsko meso 30—32, telečje 16-18 K. Zrnja je bilo na trgu precej več kot prejšnjo soboto. Cena koruzi je padla od 5 na 4 K liter. Jajca so prodajali komad po 2-50 K do 3 K. Zelenjave, kumare in enake drobne robe je bilo toliko kot že celo leto ne. g Koliko iita jc pos«janega v cell Jugoslaviii? V Srbiji so posejali 791.000 bektarjev, na Hrvatskem 378.000, v Sloveniji 79.000, v Vojvodini 1 miljon, v Bosni in Hercegovini 126.000, v Dalmaciji 22.000 in v Črni gori 7000. To so seveda okrogle številke. V ceU državi je nosejanih 2 milijona ^08-77* hektarjev dočim je mašal obseg lanskift setev samo 2 mUijona 185.025 hektarjev Poskočili ŁBio torej za 123.749 hektarjev, ¦kar je dobro znamenje. g Ceiie poljskim pridelkom. V Soml&oru stane naeterski stot pšenice 1070 do 1080 K, koruze 420—430 K in ovsa 520—540 K. Dovoz je slab in cene se dnevno povišujejo. V Banatu stane pšenica 1C50—ICeOK^ koruza 520-530K. Otsa ni bilo. Jari ječmen je slab. Govori se, da bo rera jaremu ječmenu jednaka pšeničnim cenam. Žetev ne bo posebno dobra. g Emeljski trg. Niitnberg, dne 27. jun. 1921. Lepo in toplo poletno vreroe je nastopilo. Včeiaj se je zrak cgrel do 31 CC; Preteklo noč je toplomer kazal 22 »C. Hmelj dcbro napreduje v rasti an dobiva cbilo stranskih pancg. Pri nespremenjenem, čvrstem razpoloženju se je danes dovozilo 50 in prodalo tudi 50 bal hmelja po 1-400 do 20C0 mark za 50 kg. * * Alost (Belgija), 25. jurija 1921. V preteku zadnjega tedna ni bilo na tuk. trgu nobene izpremembe. Hmelj leta 1920 se je prodajal po 215 — 225 Fr. za 50 kg medtem ko se za letošnji pridelek obljubuje 260 — 265 Fr. za 50 kg. Vkljub suši so škropljeni nasadi 4e lepi, v neškropljenih še pa že vidi škodljiv vpljiv mrčesa. Nujno bi naradi rabili mokrote. $z p g Poročilo Hmeljekega društva za Slovenijo o našem hmelju. Zalec, Sav. dol., koncem junija 1921. Še le zadnje dni meseca junija je rastalo dolgo zaželjeno poletno vreme, katerega je bmeljska rastlina tako nujno potrebna. Vobče se labko reče, da se je upanje na dobro letino zmanjšalo; pridelali bodemo sicer več hmelja kakor v tninulem letu, pa*ne mnogo več, dasi se je ploščina, s fcmeljem zasajena, nekoliko povečala. Rastlina je zdrava in brez mrčesa, vendar je videti nekako bolj vitka in njena zunanjost se je nekoliko spremenila. Toplo vreme in nekaj mokrote bi zopet povzdignilo rastlino. Kupčija je popolnoma ukinjena in se za neprodaiie ostanke nikdo ne zanima. g Łgf §P=- g Padanje lesnih cen v Trstu. Dopisnik lista >Grazer Tagespoet« poroča jz Trsta, da je opažati na lesnem trgu močno padanje cen. V dobi dveh mesecev je padla cena rezanemu lesu za 100 lir pri kubičnem metru. Jugoslovanski producenti zahtevajo za rezane izdelke 1500 jugosl. K za kubični meter, kar znaša po sedanjem stanju valute okoli 225 lir. Povpraševanje po avstrijskem lesu je na tržaškem trgu slabo. Pač pa je oživela trgovina s čehoslovaškimi izvozničarji. g Uvoz slovaškega lesa v Jugoslavijo. Slovaški pododbor centralne xveze čehoslovaških industrijalcev v Bratislavi se je pri trgovinskem ministru i. sl. republike pritožil glede novo vpeIjane prohibitne carine v Jugoslaviji, ki ogrožava pogodbe slovaških lesnih izvozničarjev, ker izgubljajo na ta način zadnje Iriišče. Nadprodukcija lesa na Slovaškem je izredno velika, zaloge so tako obširne, da, ako država ne bi nudila podpore, v istem času 100.000 delavcev postane brezposelnih. p* g Cene za železo padajo. V Nemčiji so v zadnjem času znatno padle cene za železp. Samo v enem me«cu so padlc za 20 mark za metrski stot. Isto velja tudi za železo v Angliji. g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 146-40—147 riaših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 22,/*—23, za 1C0 nemških mark 205—210, za 100 eehoslovaških kron 205—206 in za 100 laških lir pa 732—735 jugoslovanskih kron. g^ fg& Razgled po svetu. t CelcvSkl korofiki dažalmi adoor sa j« dne (>. t, m, prvič sestai. Posteuei so se p.o- polnoštevilno udeleMt Kot prvi predsednik deželnega zbora ie bit i.:voljen Kocijalist Lukas, SioveoskaS pcslanca in sooijaiisii so Ltoeli ua ui> Bih rcdece klinčke. V nstavrrt o&iek sc bili izvoljeni: gtirje sociialisti, drap>. blanca kmetske zveze, dva KrfiCatmka sooijaica, en velenemeo te en 9tove • neo. t Silno netu-je z nevihto, »alivi m kot jajca debeto točo so imeli 4. t m popoldne v Gradcu in okolici Poi^a \graški okolici so uničena, pa tudi pc mestu je napravila voda -veliko flkode t HabsbttrgoTceT ne marajo. Lisfe poročajo, da sta angleška in špansk* vlada odklonile prošnjo bivšega eesaij« Karla za nastanitev m njuneaa oz<mljn Sedaj je Karel zaprosil pri grški vladt za dovoljenje bivanja na Grškea. Švicarska> vlada pa je sklenil«, da sne ostati Karel na švicarski meji sano d« meseca avgusta. ' t Anpležl bodo zasedli l^rigrad-, Iz otoka Matta se šbrijo vesti, dabod© ondotm vojne ladje zapuatile lako ter odplule proti Carigradu. Istožaaiao se napoti proti Carlgradu na Ittdjab tuds yed pehotnih oddelkov. t Na Angleškem se je v driteTnem zboru ustanovila pcsebna stnuaka, ki ima namen strogo gledati nato, da bo država kakor najbolj štedila z državnim denarjem in premoženjena. Broji že 180 poslancev. V eni zadnjih sq so dosegfi, da se je ministru Addisonu plača xaižala za polovico. Tudi pri nas bi trebalc take stranke, da se ministri ne bi ža kratek čas vozili s posebnimi vlaki a& letovišča. Seveda bi v taki stranki zamanj iskali naše samostojne koritarje t Hrki so pričell v Mali Aziji a novo 0jronzivo proti četam Kemal pa * še. Lw(j poročajo, da se Je turadm re+ volucijonarjein posrefiilo, uničiti grS* ka skladišča za razstreliyoi Mataoa^ CJn BO hoteli Turki preprečitir gpfekoolenzivo, Eksplozija, ki sa je dogodita v SmTni, je zahtevala veliko flteyilo ranjenili in mrtvib. GrSka oklopftft lad*a «Knkis" je obstreljevala mestece Karamusal ob južnem obrežju iamid*1 kega zabva. Grški mornarji so mesto zopaliii. fsta usoda je doletola tndine kaj drugih krajev na omeajent obaH, Z*vimo v *a&u vsestranskega napreffica, velikih /lospodarskih prevralov in uaiskih prizadevanj. Vsak dan ntm piincse nekaj novega. Treba ttBm «ato vpogleda v razmere, tla laMro pomagamo sebi iu svo]«mu rodu. ˇpog^ed y razmere pa bo nam daJa Js prava izobrazba, uniska in sr&ia. *9 j^osebno mi Slovenci smo poklicani,^»v svoji novi tiržavi Jngosladatijt. pokaženio svojim braiom Hrvatotfet in Srbom pot k vigji umiki. Eaio še uaia ' je treba vsestransko lzpop*lrij»sy8rti, da bomo narod, ki bo dajiftl vsemu razvoja Smernice v umskoin in gospodarskfcm ozim. Za ta «sok poklio pa &e nam je treba priprftvtj^ti treba posvečati pozornost vsem dneviiim vpraganjem. Poživeti moramo naša; izobraževaliia društva, v njih smotreno delovaii po določenih nafirtib. Nikdo ne sme bHi zaspan, vM eno samo družtvo ne sme biti nedctasvno. Slovensko kršftansko socijaiiia Eve*» v Mariboru bo zato vsak meseo pod poglavjem Jjjudska izobrazba" dajalrt navodila vsem izobražev&luim druStvom za delovanje med Jjjndstvom. ,t Ljudska izobrazba" bo pogeboo obraSala i>ozornost na našo mlad&K*. V«bt zato vse, da Ji povejo svojfi mifM in ž»elje ter ji pridno dopiaije|b< ^VBaJtega se bo upoštevalo. <5ato nft delol I. 0 čem naj govorim! DruŠfičT le takrat~prospeva~"ako inva eanlfniva zborovanja. Ako se zborovtlci dolgočasijo, je pri vsakem zborovanju manjši obisk, dokler društvo samo popolnoma ne zaspi. •: - Zanhniva zborovanja pa bodo le takrat, ako bodo predavanja zanimiva. Da je predavanje zanimivo, je potrebno, da jei Vžetb iz dfelokroga in duševnega obttjrja posluSalcev. Snov ne sme biti preteika, pa tudi ne prevsakdanja. Mora biti koristna poslušalcem. Najprej se vprašaj: kje h6češ govorrti, ali v izobraževalnem; društvu, ali vtnladeniški ali dekliški zvezi, orlovskem odseku ali orliškem krožku? Potem, ko si to ugotovil, moraš dognati, kako predavanje je za_ nje najbolj primerno. Ce /jjovoriš v izobruževalnem društvu vpnčo širšega občinstva, se boš rnoril' predVsem ozirati na tista vprašanja, ki pretresajo javnost. Tu se ti nudi toliko vprašanj, ki jib moreš v drnštvu obdelati: verska ir brezverska šda,- ztfsfebna irt državna šola, cerkev in djržava," Vzgoja, v *i»obodomiselstvu, kako razkroja družino in državo. Ker smo sedaj v novi jugeslovanski državi, bi trfro zelo potrebno, seznaniti naše Ijudi «: zgodovino, narodnimi obi/čaji, književnostjo in kulturo Hrvatov in Srbov. KoUko bi lahko tukaj storila naša' drudtva ea ineds -bojno zbližanje, kako vbi takšna predavanja zanimala vse ljudstvo. Govorite tudi lahko o gospodarskem vprašanju, o agrarni reforrai, o gospodarskcm in prirodnem bogastvu na&e države. Govorite o ddavskem vpmšanju in delavskili težnjah. Kako ugodna prilika se vam tukaj nudi, da s poukom pomagatc rešiti =;oHi->.f ,1r,.^ vprašanje. Ce govoritc o razmerju med posameznimi stanovi, dninarji, kmeti, obrtniki, viničarji, lahko marsikateremu oči odprete, da bolj socijalno čuti, da bolj razumeva bedo viničarjev, dninarjev, poslov in drugih brezpravnih ljudi. Za takšne govore ne potrebujete učenib knjig. Vzemite vzglede iz svoje okolice ln na podlagi njih razvijajte razmerje med posameznimi stanovi.. Prav lepo vam shižijo tudfi naši časopisi za zanimive govore. Med čitanjem časopisa podčrtajte važnejše odstavke y Clankih ift jih ražložite v društva. Š tem boste budili zanimaiije v draštvu in obenem agitirali za riaše časopise. Seveda tukaj ne uporabljajte političnih, temveC predvsem nepolitične notice. V časopisu berete o zločinu ali o kaki nesreči, ki se je zgodila v pijanstvu ali vsled kakšnega drugega vzroka. Tu imate priliko, da na podlagi tiste notice govorite o zmernosti, abstinenci, o zločmstvu, o verski vzgoji, o podedovanih duševnih in telesnih boleznih in o drugih atvareb. Vse to bo zanimivo, ker bo vzeto iz dnevnih dogodkov. Pojasnujte v svojih govorih tudž namen naših krščanskih organizacij (političnih, izobraževalnih, dobrodelnih in narodno-obrambnih). To bo dalo driištvti novega življenja. Tako vidite, daae vam odpira široko polje za prerazlična predavanja, Treba se je le vsesri, vzeti x» roke svinčnik ali peresnik irf pisati. O čem naj posebno go\'oriS v naših mladhiskih odsekih, vam nekaj povem prihodnjič. II. OZrazgovoru^^  V naših društvih se sestanki končajo s predavanjem ih deklamacijo. Po predavanju nastane navadno grobna tišina. Živa duša se ne upa oglasiti, da bi rekla kakšno besedo h predavanju samemu. Tudi sestanki niso nič kaj zanimivi. Manjka jim razgovora (debate). Kako se napravi debaia? Uprizoriti po predavanju razgovor (debato) ni tako velika posebnost, kakor si nekateri mislijo. Treba je zato samo malo poguma in opreznosti! Da je pravilna debata mogoča, je najprvo potrebno parlamentarno zborovanje. Zborovanje mora voditi predsed« nik, ki ga otvoriin da besedo predavatelju. Po predavanju se predsednik zborovanja zahvali pr^davatelju za predavanje in otvori debato z vprašanjem, če ima kdo kaj pripomniti h predavanju. Oglasiti se more potem vsak k besedi in izreči svoje mnenje o predavanju, j ali je bib pomanjkljivo, če treba kaj dostaviti, ali je biio kaj napačnega. Predavatelj mora dajati tem ugovorom pojasnUa in iz tega se navadno razvije čisto lepa debata. Dostikrat pa stvar ni tako lahka, posebno, če je snov predavanja bolj težka, ali poslušalcem tuja. Tu mora dostikrat duševni voditelj društva debato vzbuditi na uraeten način. Povzame kakšno misel iz govora in jo skuša z nasprotnega stahšča kolikor mogoče previdno utemeljiti in tako izzove ugovor. V mnogih slučajih se lahko povzroči debata s tem, da omeni voditelj • kakšen vzgled, ki se tiče snovi predavanja in vpraša v"?'^*, k«ko naj se reši. Dajo se potem različni, celo nasprotujoči odgovori. Na podlagi tega se razvije debata, dokler se ne dožene pravilne rešitve. Če se n. pr. govori v orlovskem odseku o »ponižnosti«, jim pove praktičen vzgled, kako se je kakšen Orel, ki ga je opsoval Sokol in dejansko napadel, obnašal. Vpraša jih potem, ali je pravilno ravnal. Tako se potem more razviti debata, ako ima voditelj količkaj spretnosti. ^g^-.^; ; .-: III. Kako naj čitamo ? Dandanes mladina čita kar vse od kraja, kar ji pride pod roko: Časopise, knjlge, romane, pesmi in dr. Kakšna da je vsebina, dobra ali slaba, po tem nihče ne vpraša. Pogubne knjige, kakor >Beračeve skrivnosti«, »Grofica beračica«, indjjanske povesti, »Buflalo Bill«, »Strah na sokolskem gradu«, kriminalni romani so mnogim vsakdanja hrana. Ti pa, ki berejo dobre knjige, čitajo brez vsakega pomisleka, naglo in površno. Koliko je fantov in deklet, ki nalašč iščejo takšnega čtiva, ki jim domišljijo razburja. Po rotnanih stičejo le po tistih stvareh, kjer je kaj zaljubljenega in opolzkega, vse drugo pa navadno prezrejo. Tako služi marsikateremu vse čitanje le v razburjenje domišljije in popačenja. Kako temu v okom pritir^ _^ Treba nam je med mnogovrstnimi Ie dobro zbirati in prav čitati. Čitaj izbrane pisatelje in pesnike, kakor Jurčiča, Stritarja, Gregorčiča, Finžgarja, Meškota in druge, o" katerib je znano, da niso ničesar oporečnega pisali. Tudi med temi pisatelji je treba izbirati. Zato ne glej na to, da, kolikor mogoče veliko prečitaš, temveč na to, kaj čitaš in kako. Nekateri člani in članice našib društev mislijo, da si morajo vsakokrat, kadar je knjižnica odprta., cel koš knjig izposoditi. Vzemi le eno knjigo in tisto natančno s srcem in umom prečitaj! Od stavka do stavka, od ene nrisli do druge misli, od <*nega poglavja do drugega poglavja. Na koncu si napravi o snovi sam svojo sodbo na podlagi verskih resnic in krščanskib načel, ki si se jih učil v šoli. Marsikaj, kar dandanes pisatelji in pesniki pišejo, ni dobro, zato je treba, fJa to, kar je dobrega, sprejmeš, kar pa je slabega, pa zavTžeš. Vedno, kadar čitate, imejte v roki svinčnik in papir. Vsako lepo misel in rek, ki se vam dopade, zapišite. Pride vam v življenju vedno prav in porabite jo lahko tudi za kakšen govor. Svinčnik vam bo tudi pomagal, da ne boste brali površno, vas bo vadil temeljit6sti. Če si boste zapisavali imenitnejše misli, s tem ne boste časa tratili. Takšno za- i pisovanje bo vašemu duhu neizmerno koristilo. Vsi učenjaki Čitaju s svinčnikom v roki in si važnejše stavke zapiSejo. Kar koristi učenjakom, koristi tudi tebi, dragi bralec ali bralka. Če bodete na ta način knjige čitali, bodete dobili žmisel za pravo srčno in versko izobrazbo. Dvigali se boste kvišku in imeli veliko koristi za življenje. Pod vaško lipo. Precej let je minulo, odkar smo fantje zadnjič povedali kakšno paraetno pod vaško lipo Svetovna vojska nas je razkropila na štiri vetrove. Sedai smo zopet doma v lepši domovini. Zopet se zbiramo v mladeniških zvezah, Orlovskih odsekih še bolj navdušenib kakor pred vojsko. A »Našega doma», tako od nas ljubljenega lista dozdaj nismo imeli. Predrag papir in tisk! V tej stiski pa se nas je usmilil naš dobri, stari prijatelj »Slov. Gospodar« in nam bo dal na razpolago dovolj prostora, ! da ga popišemo. Zato, stari in novi • prijatelji vaški lipe, na plan! Pohio je ! važnih stvari in vprašanj, o katerih se I moramo pogovoriti slovenski fantje. Zatorej fantje, ki imate kakšno pametno ; misel, oglasite se! — »Nova sablja«. ' 0 Łem se nal ooflovariame? Kako sem vesel, da ste mi dali, g. urednik. priliko, da kot prvi zapišem par besedic >pod vaško lipoc V našt fari smo takoj po vojski začeli zopet z izobraievalnim društvom, a delo nam nič kaj ne napreduje. Vojska je nas fantje precej spremenila, a žalibog ne na dobro. Zato smo zelo reseli, da smo dobili zopet buditeija, ki nas bo dramil k premetnemu delu. Do zdaj smo se preveč pečali le z neumnostmi in različnimi praznimi kvantami, ker ni bilo »Našega doma«, da bi nas podučil. Zato borao nehali sedaj z vasovanjem in razbijanjem po vasi. Poštenim in od dela trudnim ljudem ne bomo motili več spanja. Zato se mladeniči pogovarjajte pošteno. Ne klafajte z nesramnimi ženskami, ogibljite se takšne družbe. Saj vam ne manjka poštene družbe in poštenih pogovorov. To vam svetuje vaš brat S. R> ProC z alkotinam od naše miatfine! Pozdravljeni, dragi fantje, pod vaško Jipico! Dandanes mi fantje čisto preveč kadimo, prišlo nam je že v navado. Kaditi vidimo pa ne samo mladeniče, ki so že nad 20 let stari, temveč tudi mlajše pod dvajsetimi leti, da celo otroke. S cigareto v ustah ti korakajo že šolarčki drzno v šolo in doniov. Ali se borao potem še čudili, da se v šoli slabo učijo. Nikotin jim omamlja mlade raožgane, da so nezmožni za učenje. Starši sami so dostikrat krivi, da je mladina tako pokvarjena. Koltkokrat sem že videl, da je oče svojemu sinčkuj ki je začel še komaj hoditi, že tlačil pipo v usta in se hvalil, češ, kako je »kunšten«, da že zna pipo v ustih tako moško držati. Oče ne pomisli, da bo mogoče ta *kunšt« š^ njemu in njegovemu otroku v veliko žalost in nesrečo. Te grde razvade kajenja pa so dostikrat krivi tudi odrasli mladeniči, ki dajejo mlajSim tobak. Zato se vzdržimo mi sami odrasli kadenja, da bomo potem z lepim vzgledorn mlajše preprečili, kako nespametna in škodljiva razvada je kajenje. Ostali bomo bolj zdravi, prihranili si pa bomo tudi marsikatero kronico, katero bomo vporabili za boljše namene. Zato proč z kadenjeml Bog živi! Ognjeslav Neustrašni. PrihodnjK pride na rrsto: DekliSki trtec ifi druSitfsni psrolifa-