GLAS NARODA
Ligi slovenskih delavcev v Ameriki-
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. BV 75,000 Readers. "VI
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 108. — ŠTEV. 108.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 9, 1922. — TOREK, 9. MAJA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
POLOŽAJ V PREM OGARSK! STAVKI
UST TRADE JOURNAL JE MNENJA, DA JE VIŠEK V PRE-MOGARSKI STAVKI DOSEŽEN IN DA SE BODO KMALU PRIČELA POGAJANJA. — VELIKE IZGUBE NA PLAČAH. — DEŽELA IMA ŠE ZA 2 MESECA PREMOGA.
New York, X. Y., 8. maja. — V ink premofrarske stavke je bil dosežen in v teku «Miepa meseca h'.m»» pri.«"a podajanj med premolar ji in delodajalci, da se sklene
pa rat ii«* okrajne in državne plačilno dopovore, — soglasno r. listom American Coal Journal v pregledu trlede položaja v premo--arski Ktavki. PruVt«-k drugega iii«-swa stavke, — se plaši v trn članku, — je prinesel tudi bolj aktiven trj*, vsW Česar se j«- tudi posp<£iIo ne'.mijsko proizvajanj« premoga. »Jlasi s»\ <1 . j«' znašala produkcija niebkoga premoge, trkom preteklega t "dna ve«' kot štiri miljone in i ol ton.
('en«- premoga nis > še naualje |H»sko«"il»» t»-r stane prfiiw»«? na iz-toku povpr«vno j>o	r.a tono.
na zai»adii pa |k> $2 TiO. S prvim majem s<* je ceno trdega premoga v < 'levHaiidu in To Ie<lu skrčilo za en <lolar pri toni.
V poročilu se glasi nadalje, da !>«• lahko zukadati deželo še na-d.iljna dva meseca s trdim in mehkim premogom. Ves takozvair spekulalivni premog se je spravilo s trgov in da se je tozadevni položi« j izdati izboljšal vsled stalnega povpraševanja.
Pittsburgh dobiva po 000 kar premoira na dan iz Logan polja v \Y' st Virginiji in prihajanje premoga iz m pad ne Pennsylv'ani.^ s" je povečalo tekom jireteklega tedna za dva * tisoč kar. Tnijski rovi v severni West Virginiji so zaposleni za približno 40 odstot-
VOJNI REKORDI FRANCOSKIH POSLANCEV.
Pariz, Francija. 8. maja. — l>e-|
bata v francoski poslanski zbor-j
liiei <rle<le ]>rodlo<»o, tikajoče se,
vojaške službe, je razkrila dej. j
sivo. da je !l."iO članov zbornice iz-'
nit d (>0.1 služilo v vojni in da ko j
bili vsi častniki. Večina njih jej
komaj dosegla srednjo starost in >
i
!»• malo meti r.jimi jih j«* bilo ak- j tivnih v politiki pred letom 1914. j
Opazovalci izjavljajo, da bo1 francoska politika v naslednji generaciji pod kontrolo mož z vojnim rekordom, prav kot se je zgo- j dilo to tudi v Ameriki po Državljanski vojni.
General grof de Castelnau je najbolj odlični vojak v pari a men- \ t.t a njegov npTiv je komaj večji kot oni polkovnika Febrv, ki je bil načelnik štaba maršala .Toffra. \ ko se j«* mudil slednji v Wash-ingtonu leta 1917.
Grof <le Castelnau bi moral | pravcaprav postati maršal, a Členu nceau se je odločil proti temu, kajti s tem bi postal drugi kle-1'kalec maršal, kajti tako kot maršal Foch je tudi general Castelnau ze'~ *v>hožcn človek.
ZNAČILNA SVINJARIJA.
Xewyorski "World", ki se postavlja, da je demokratičen in nepristranski v vseli svojih poročilih, je priobčil v nedeljski številki karikaturo ruskega sovjetskega delegata ne ekonomski konferenci v Genovi, Kristjana Rakovdkija, katerega se smatra v konferenčnih krogih za najbolj nespravljivega med ruskimi delegati.
Neokusna karikatura je brez dvoma vzbudila v vseh. ki niso ►krajno vdani in verni hlapci kapitalistov. največje ogorčenje ter se je le čuditi, da je bil list svetovnega ugleda tako podel, da jo je priobčil.
Rakovski je bil_clan boljševiške mirovne komisije, ki je sklenila i Nemčijo mir v Brest-Litovsku.
kov svoje kapacitete ter proizvajajo več kot pa so v pričetku stavke. Delodajalci v Kentuckv-ju. ki zaklatlajo St. Louis trg. izkopljejo še vedno več premoga kot ga morejo prodati ter so vsled tega prenehali kvotirati cene.
Mesto tega pa pošiljajo naokrog eirkularje, v katerih poživljajo kupce, naj se založe s premogom.
Baltimore poroča majhen primanjkljaj, a cena ni vsled tega izdatno poskočila.
Antracit ni preinogarji so izgubili dosedaj na plačah nekako pet •?i dvajset miljonov dolarjev. Trg pa je izgr.l»il približno osem milijonov ton antracit nega premoga.
Canadske industrije poročajo, da imajo pri rokah zaloge premoga za štiri do šest mesecev. Edini angleški premog, ki je prišel preko morja, je prišel v Montreal in sicer večinoma kot balast ladij.
DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM
General Vu je ignoriral povelje zaveznikov — Pravi, da ne more popolno zmagati Čanga.
Tiensin, Kitajska. 8. maja. — General Vupejfu. ki je dospel semkaj iz Pekinga tekom zasledova-i nja mand žurskega generala C'ang-i t solina, je dobil včeraj od tukaj-! Silili zavezniških poveljnikov ukaz,' naj odide iz mesta, ker bi se njegovo bivanje smatralo za kršitev' : protokola iz leta 1901.
I Vu pa ni hotel zapustiti mesta jt er trdil, da poslujoči governer, .lili province in da l>o ostal toliko t časa kot se mu ho zdelo primerno Mostovi med tukajšnim krajem (ter Taku, na južni strani Hun rek*, so bili požgani od umikajo-1 jcih se čet generala Čari ga. Vče-jraj se je poročalo, da se nahaja' i dva tiso." Cangovih vojakov v jTangku, na severni strani reke.' Njih zahtevo, da se jih pošlje v j Mukden z vlakom, ni bil mogoče J upoštevat i. ker ni bilo na razpolago nobene lokomotive. ( Če bi hotel Cang ugoditi zahtevi zavezniških poveljnikov, bi se moral umakniti bolj proti Pe-kngu, kajti železniška zveza proti j severu in iztoku je bila prekinje-' na vsled požganih mostov in ne-jk:. japonski torpedni čoln prepre-j čuje pošiljanje čet po reki nnv ' >dol.
Položaj, ki se je razvil, je ta da je imel Cang skozi dva tedna na razpolago mukdensko železnico tekom svojih ofenzivnih opera-1 eij, da pa ne more njegov nasprotnik izrabiti svoje zmage, pri čemur bi se moral poslužiti železnice.
Številne mandžurske vojake so našli v pretekli noči južno od tu-kajšne prejšne nemške koncesije.' Ameriški in kitajski stražniki so I bili pripravljeni za boj, a ljudje so bili povsem mirni ter odložili, svoje oro<je v zameno za brano.
i I
MARŠAL FRENCH JE OBISKAL NEWYORŽKEGA ŽUPANA.
Včeraj je obiskal newvorskega župana Hylana maršal French. On je bil poveljnik. angleških ar-, mad ob izbruhu vojn".
i Pozneje je postal predsednik j so v jet o v v Ukrajini, ki je najbolj ,važna med vsemi takozvanimi sov-j Ljjetskimi republikami, združenimi. Iv centralno vlado v Moskvi.
VSI TRIJE SKUPAJ SO STARI 2S3 LET. Na sliki vidite Mrs, J. F. Howard, staro 96 let; dr. A. M. Morriso na, starega 102 leti, in Mrs. G. B. Pease, staro 95 let. Vši trije žive v Los Angeles, Cal. Pravijo, da je californijsko solr.ee odgovorno za njihovo zdravje.
ČUDEN HUMOR * PREJŠNJEGA TAJNIKA
Nemčija jc imela "črne namene" glede Haiti ja. — Wilson je dal
otoku "mir in prosperitete".
Washington, 1). C.. 8. maja. — Prejšni državni tajnik Robert Lansing je v pismu, katero je poslal senatorju MeCormicku, predsedniku senatnega komiteja, ki preiskuj«? zadeve otoka llaiti. vneto začel braniti intervencijo Amerikancev na Haiti ju ter ameriško adminisrtacijo tega otoka. V svojem pismu povdarja Lansing, da je bil cilj ameriške politike na Haiti ju prinesti deželi mir in prosperiteto ter uničiti načrte Nemčije, ki je ogrožala s svojo agresivno politiko Združene države ter Monroe doktrino.
Lansing izjavlja v svojem pismu, da je bilo izkrcanje ameriškega vojaštva na Haitiju leta 101") "nujna potreba", ker sta bila na otoku revolucija in anarhija v polnem cvetu. Če bi Združene države ne intervenirale, bi nastopili drugi narodi in to bi, pomenjalo kršenje Monroe dok-t rine.
Lansing razlaga na dolgo in široko, da je skušala Nemčija dobiti od haitske vlade pomol St. Nicholas ki naj bi služil kot mornariška postojanka. S tem bi bila tudi ogrožena Monroe doktrina.
— Najti je dobre razloge za domnevanje, — piše Lansing. — da so bili Nemci leta 1918 in 1914 pripravljeni storiti vse, da si pri-jdobe izključno carinsko kontrolo nad Haitijem ter premogovno postajo. Nemci so imeli na Haitiju i velik upliv, kajti tam je bilo dosti Nemcev, ki so se oženili z domačinkami ter si pridobili velik upliv v politiki.
V nadaljnem pravi Lansing, da je vsem dobrim poznavalcem raz-jmer na Haitiju znano, da financirajo večino revolucij na otoku nemški trgovci na severu otoka, da na ta način obqgate.
ŠE ENEGA ZAMORCA SO LIN-ČALI.
Forth. Worth. Texas. S. maja. — Pfnes popoldne so našli na poti med Kirvin in Fairfield mrtvega | Toma Cornisha. brata Johna Cor-nisha, enega onih treh zamorcev, ki so bili v soboto lineani.
SVARILO PRED ; VELIKIMI NADAMI;
I	" i
|Berlinski list Boersen-Zeitung je' priobčil svarilo, v katerem pravi J da je Rusija velikanska razvalina.
Berlin, Nt mčija, 8. maja. — jBoi-rsen-Zeitung je priobčila sva-! rilo pred velikimi pričakovanji Jvspričo ekonomske pogodbe, ki je j bila sklenjena z Rusijo. List izjavlja. da ne more Nemčija sama 'prevzeti rekonštmkcje Rusije kot določeno to v Rapallski pogodbi.
List pravi:
—	Rusko-nemški dogovor, ki bi' t omogočil uspešno ureditev sedanjih zmedenih razmer v Rusiji, bi« moral temeljiti na povsem drugačnih jamstvih kot pa so vse-
Ibovana v pogodbi, sklenjeni v Ra-Jpallo.
—	List označuje sedanjo sov-'jetsko Rusijo kot eno samo ve-^likansko razvalino, "največjo proizvajalko izmečkov in plenitev kar jih je svet še kedaj videl". Pravi nadalje, da more Rusija sedaj plačevati le s starim železom ter Irugimi odpadki. To je dejstvo, katerega se ne sme po-Izabiti. — Za enkrat je ruski narod kot tak za dolgoročne kredite. — pravi list. H rez nemške pomoči ni mogoče nanovo preustro-'jiti Rusije, a Nemčija sama se ne more lotiti tega dela, kajti Rusija potrebuje za trenutek približno dva tisoč milijonov dolarjev. Tega se ne sme pregledati. To predstavlja svoto 600 tisoč milijonov uam.sk ih mark ali štiri milijone 'milijard sovjetskih rubljev.
Konečno pa prav list: — Mero-dajne ljudi, ki morejo še sedaj pametno govoriti o Rusiji, se daj našteti na prstih ene roke. Občudovalce sedanje Rusije se spo-Jminja na to. da je moglo že v časih pred vojno le malo ljudi 'raumeti politiko, gospodarsko življenje in kulturo Rusijo in da še vedno velja pregovor, da pride i" I o vek v Azijo, kakorhitro prest opi mejo Rusijo.
USTRELIL ŽENO IN SEBE.
Norwich, N. T.. S. maja, — Frank Kourv je ustrelil svojo ženo ter nato še sameera sebe po domačem prepiru, ki sta ga imela včeraj. Žena. ki je bila dvakrat ol-strel jena, bo okrevala, a mož. ki se je ustrelil v sence, bo umrl.
EKONOMSKO ŽIVLJENJE 1 NA IRSKEM OGROŽENO
Delavnosti nerednih irskih čet ovirajo trgovino.—Dublinsko pristanišče zelo prizadeto.
Iz I)ublma poročajo:
Vedno bolj naraščajočo paralizo irskega ekonomskega življenja je pripisovati delavnostim upornikov v ii-ski republikanski armadi, ki hočejo "preprečiti strmoglav-1 ienje republike"\ To je fraza, katero je iztuhtal Eamon de Ya-b-ra in katero ponavlja dan za d.'U'm svojim ovčieam.
Izvedene priče, ki so bile za-sj.šane pred provincijalno železniško komisijo, so izjavile, da je bilo treba radi neugodnih poli-tičnih razmer zadnjega časa zapreti številne stranske proge že-leznic, dočim je bil promet na ostalih zelo skrčen. ! (ilavno iztočišče irske eksport-ne trgovine, Dublin, je tudi trpelo vsled zaplenjen j a pomolov ter pristaniških uradov oil stran; upornikov, kajti ti pomoli predstavljajo važne strategične postojanke. b00 do 700 ljudi bo_A kratkem izgubilo delo, ker se dr-'ži v teh uradih važne dokumente. Pristaniški komisarji so poslali j voditelju upornih čet pismo, v , katerem ga prosijo, naj se pre-. nese vsaj potrebne rekorde, a j vodja ustašev je izjavil, da rabi [dotične knjige kot varstvo proti | krogi jam ter da je pripravljen 'izročiti jih. kakorhitro bo dobil .v zameno vreče, napolnjene s pe-rskom.
j Oplenjenje številnih podružnic j večjih bank po deželi od strani upornih čet je imelo za posledico pretnjo od strani bankirjev, da bodo zaprli vse nodružnice. če se ne bo na energičen način napravilo konec temu počenjanju.
Politika irske vlade obstaja v tem, da ostane potrpežljiva in da nudi vso pomoč pri odstranje-nju težkoe. vendar pa noče kaznovati upornikov.
Domneva se. da so kršilci miru le agenti političnih voditeljev, a ta kampanja uničevanja in nasilja \ je imela povsem drugačen učinek kot pa se je pričakovalo, kajti na stran onih. ki se zavzemajo za pogodbo, sklenjeno z Anglijo. SO Stopili sedaj tudi številni, ki so bili preje proti tej pogodbi.
V tej pogodbi vidijo edino re-štev Irske, ki bo v slučaju ne-, sprejema postala plen državljanske vojne iti s tem tudi splošnega propada.
NAPREDNA AKCIJA POLJSKE VLADE.
Varšava, Poljska. maja. —
-	Nadaljni korak k verski prosto-* sti je storila poljska vlada, ko je ' razveljavila vse določbe stare ru-
>	ske vlade, naperjene proti katoliški cervi.
Najnovejši dekret je sledil o-, nemu, s katerim se je odpravilo vse statute, uveljavljene v carski Rusiji proti Židom.
it
j Izlet v Jugoslavijo.
j Kdor hoče potovati v Jugosla-. vljo. naj si izbere parnik "Paris", i Tz New Yorka odpluje kot izlet-
>	niški parnik za Jugoslovane dne1
-	14. junija. Jugoslovanom bodo na razpolago kabine z dvema, štirimi ali k večjem šestimi posteljami. Vožnja preko morja je samo šest do sedem dni. Deseti dan ste že lah ko v Ljubljani. Jugoslovanskim
-	potnikom bo kompanija dala v
-	Parizu brezplačen obed. Iz Pari-
-	zii. v Trst se bodo odpeljali s po-i sehnim vlakom. S parnikom "Pa-t ris" odpotuje tudi vodja tiskar-. ne "01 as Naroda", Mr. Ludvik .' Benedik.
MRKO RAZPOLOŽENJE V GENOVI
PREVLADOVATI JE PRIČELO NAZIRANJE. DA SE BO KONFERENCA KONCEM KONCA VENDAR IZJALpVILA. — IZ-LOČENJE FRANCIJE IN BELGI J£. JE MOGOČE. — LLOYD m^npnT*. wnnw ratv nount tTt T?TT«ntvr vn tirn posotn n
noben način dovoliti, da bi se kršilo princip, soglasno s katerim je \>e imetje last države.
Francija je včeraj potom svojega lavnega predstavitelja. Bar thcuja objavila, tla ne bo dovolila nikakih nadaljnily jx>gajanj. če ne bodo dali Husi lLitegoričiie-odgovora na zadnjo spomenico. Barthou je rekel, da bo imel vsak zavlačevalen odgovor, katerega bi dali Husi v namenu, da pridobe n«*kaj <"-asa, /a j>osletlico takojšnji odstttp Kraneije. S ti-in bi jtri»pad»*l tudi načrt Llovd (;corge-a glede neagresi\ne politike, kajti tak dogovor bi ne imel nobenega smisla, če bi se ne sklenilo preje dogovora z Rusijo.
Medtem, pa nadaljujejo Italja-ri s svoj mi posredovalnimi pri_
zadevanji in italjanski minister za zunanje zadeve, Schanzer, je posvetil vso svojo pozornost problemu. kako najti formulo, ki bi zadovoljila tako Francoze kot Itelgijee. y.u kaj takega pa obstaja kaj malo upanja in Celioslovaška se je baje vsled tena odločila sMeniti z Rusijo separaten eko-tu mskt dogovor kot. nadomestilo za koleklivno jx»godbo, ki ni ino* gora.
RUSKI PONAREJEVALCI DENARJA PRIJETI.
Detroit, Mich.. S. maja. — Agenti tajne službe so v soboto aretirali pet Rusov, katere se dol-I ži. da so izpreminjali bankovce po i pet dolarjev v take po dvajset.
Agenti, katere vodi Palma, nn-: čelnik tukajšnjega oddelka tajne ' službe, skušajo sedaj ugotoviti. | koliko takega denarja je prišlo v i promet. Palma sam je mnenja, da j mora biti v prometu za najmanj | $200.000 takega denarja. Le tristo \ ponarejenih bankovcev se je zaplenilo ob priliki pogona.
Stanovanja areiranih Rusov se je skrbno preiskalo, da se dožene, i tc. obstaja med njimi in ruskimi : boljševiki kaka zveza, kajti zna-i no je, da bilo, da >o pošiljali v i Rusijo ves denar, katerega so za-' služili.
Genova, Italija. 8. maja. — Kot se tukaj splošno domneva, bo prinesel danes pričenja joči se peti teden genovske konference tudi konečni i>olom te konference. V konferenčnih krogih je opaziti mrko razpoloženje vsled navidezne nespravljivosti. ki obstaja med stališčem Anglije na eni strani tier Francije in Belgije na drugi strani glede pogojev, na temelju katerih naj bi se pričelo z rekonstrukcijo Rusije.
Občudovalci angleškega ministrskega predsednika Lloyd Oeor-ge-a, ki ni nikdar v zadregi za izhode iz nevarnih položajev, dajejo izraza svojemu domnevanju, da ima pripravljeno L.-, eno karto, katero bo vrgel na mizo v odloCil-nrm tier	r; v drugih krogih
ni opaziti t -ira upanja, čeprav se priznava, da se je rešilo že več položajev, ki so prišli na mrtvo točko in ko je >«e vse kazalo, da se bo konferenca izjalovila.
Med govoricami, ki krožijo, je tudi ta, da hoče Ijloyd George <lo-voliti boljSevikoni direktno vlatl-n«> posojilo, če bi se hoteli obve-zato. da sprejmejo pogoje kot se jih navdaja v zavezniškem memo-randu. Xadaljna govorica pa pravi. da se bo konfeivnea vršila naprej tudi v slučaju, da bi se Francija in Belgija odstranili, da na tii način protestirata proti priznanju v memorandum vključene pravice Rusi.i.'. soirlasno s katero naj ohrani sovjetska Rusija v Rusiji zaplenjeno in nacionalizirano imetje inozemcev.
Ljudje, ki vidijo že vnaprej razpust konference, so mnenja, da se bo ta razpust odigral v obliki odgodenja. O se bo zdel odgovor Rusov, katerega je pričakovati v teku dveh dni. velesilam nezadosten. bo najbrž poslana Rusom na-daljna poslanica, ki bo vsebovala minimalne pogoje velesil ter dajala boljševikom gotov rok za ko-neeni odgovor.
Rusi pa bodo mogoče pripravili celo presenečenje ter dali povo-Ijen odgovor na sedanji memorandum, čeprav ii^^i-ičakovati iw>pol-nega sprejema, ker ne morejo na
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
M pofc» Mil baakš Isrstajej« «1iM «oti, uiMSJlr« h Utn. Tieni m kile uAe com ileM«;
Jngoal%vija:
lUipoMlJa ab nA»:« poite fa UplainJ« paftal itkm* mnJT ta "JadnotOui hamkmT w t^blja^.
300 kron____$ 1.30	1,000 kron____$ 4.10
400 kron----$ 1.75	10,000 kron____$40.00
500 kron____$ 2.15
GImm Mredbe BinlftntTi sa pvčt* In hrzo|»T	v Jugoslaviji Je tedaj aocote tam a»kaxnT»a aneake fotona ^o6te	edlnole ▼ denarjih; «a T take štiri krene ko izplačan en dinar;	razmer J« Med ffaarjeai ki krene eet me torej aeixprancn>no.
Italija in zMedeco ozemlje:
KaspoAUja aa Eadaje peMi In bplateje "Jadranska kanka" v
Tnta.	J .
50 lir .. .. $ 3.20	500 lir .. .. $28.00
100 lir .. .. $ 6.00	1000 lir .. .. $56.00
300 lir .. .. $17.10	f^'
Ntmikft Avstrija: ■eipeillja aa rahji poMo In hffa^i "AdrlaHache Baak aa Dnnaja.
Radi vellkanaldk raellk w Waju Izplačaj cm« sedaj r Avstriji ikm UHrlLanAe dolarje. Na6a pristojbina za vsako poučeno nakazilo do tli,— znate M center; od fll— de	po |L—; ks m veijm na-
kazila po 2 centa od dolarja.
Pod Istimi pogoji Izstavljamo tudi dolarske In pošljemo amO-rttke dolarje t JoKoslarljo ln t Italije.
VnfciH «enarjn sedaj nI stalna, menja se nikral nnprlloka-
Ml i mFiib— m ceni Istega *m kol nam postal denar isepe v rek«.
MM jwwilnl snetspnaa -Jadranske Banke" In njcnlk podrnS-ele tmaam saj—gene branndb« ngofce	U kodo TeUke ko*
rteft! sn ene. ki ee Ae ali m kode pealnševaU naie kanke.
»O SrJTJUtSf" 99 Dweette ^ Mv* i> m
VSA1IX MIHE »nn SAinC, «S OorUandt W*n New Točk
GLAS NARODA. 0. MAJA 1922
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
OwiMtf aatf Publish«* by
UoTtnio Publishing Company
PRANK IAKIER, Pr«»ld«nt
(A Corporation)
LOUIS BENEDIK, Trtuurar
PIk« of BudnMi off th* Corporation and Addreaaaa off Abovo Offloarat ■J Cortlandt Street, Soroush of Manhattan, N«w York City* N. Y,
"Qua Naroda** Izhaja vtakl dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Za calo leto valja Hat za Ameriko	Za New York za celo leto In Cinado m—■ ■■ - i 96.00 za pol leta
Za pol lota ........................ 13.00	Za Inozomstvo za celo leto .
Za C«trt M« ................ ti.50	za pol .«ta ...
..... 17.06 »3.58 ... 17.00
03.50
O L A 8 NARODA <Voiao of th« P«ofI«> faauti Ivti'y Day Except Sunday* and Holiday*
«ub*crlptlon Yearly 06.00
Advortlaementa on Agreement.
Doplal tores pcjplaa In osebnoetl ■« ne prlob^ujejo. Denar naj ae blagovoli po-
IHJaU po Honny Order. I*rl ■[Tt-mcmbl kraja, naroinlkcv prosimo, da se nam tndl prejlnjo biTaJilfe nazran!. da hltrej« najdemo naalovnlka.
Q L A S NARODA COrtland« Street, Borouoh of Manhattan. New York. N. Y.
Telephone: Ccrtlandt 287«
IZ WEST VIRGINIJE.
Kot žr vedo čitatelji liaešga lista, so vrši v West Yirginiji obravnava proti delavcem, katero <lo]žo državne oblasti. da so so pregrešili liad ustavo.
Kot državna priča nastopa bivši nnijonist Steward. Njegovo pričevanje ])vnti svojim bivšim tovarišem .ji1 nekaj nesramnega. Možak soje prodal kapitalistom in priča, kar mn kapitalisti naroče.
Njemu, navadnemu plačancu, pa ni toliko zameriti kot i;ovornerjn države \Yest Vir^ini je. K. M. Mor^aim, ki je nasto])il kot priča lor se j<* jako žalostno postavil.
Dosti j<* govoril. Ko so 24:1 pa zasliševal«*! stisnili v kot, je nehote povedal naslednje: premoga rji so zgrabili za orožje, da ščitijo državo pred napadi privatne armade })reniogai*skili baronov.
Predno so se niajnarji organizirali za usodo]»oliii po-liod. so }»oslali governerjn prošnjo, v kateri so ga opozorili na napade in brezpostavnosti liaronskih plaeeiieev.
Opisali so mu razmere v neorganiziranih poljih, tamkaj prevladujoei delavski položaj ter razmere v skladišeih.
(iovei ner je nastopil kot priča ter je moral izpovedati, da se za to prošnjo ni popolnoma nič zmenil. Niti z mezincem ni ganil, pač je pa pustil, da so bandit i, katere so preinogarski baroni importirali iz velemest v West Vir-ginijo, gospodarili kot se jim je poljubilo.
Sele, k<» s<» ])i*emogarji zgrabili za orožje, <la se branijo pred obloženimi hlapci, sc je spomnil governor, da sega mor države tudi v ozemlje pivmogarskih baronov. Proglasil je obsedno stanje. Milica je prikorakala. Njene puške pa niso bile nanierjene Jia obro/ene stražnike. pač pa na majnarje.
Ko so organizirani premoga rji proglasili svoj pohod, je governerja Morgana navdal strah ter je poklieal na p<>-mor- zvezno vlado. Zvezni vojaki so premogarje razorožili. Premogai'ji so brez ugovora odložili orožje ter se dali pregovoriti, in so se vrnili domov.
.Mislili so takole: Zdaj jo vsega konee. Ni vrag, da bi vlada ne izvedela o naši stiski in o strašnih razmerah, ki prevladujejo v tej deželi. Vlada bo gotovo toliko poštena, da nam bo dala pravico organiziranja in pravico zborovanja.
Brezmejno, naravnost otročjo zaupanje v vlado, je pa najbolj žalostna stvar v usta ji pren logarjev. Mislili so, da branijo državo, svojo državo pred premogarskimi baroni. Toda izvedeli so. da so premogarski baroni država, da je vsak protest proti n jihovi volji protest proti državi — torej veleizdaja.	n
iioverner Morgan se je izkazal za jako brutalnega človeka. Toda državo jo rešil, baronske hlapce je zaščitil prod porazom ter ustanovil njihovo nadvlado v Mingo in Logan okraju.
Kjer je Morganova milica preslaba, poseže vmes močna roka zvezne vlade.
Sodišča zaključujejo, kar je Morgan započel.
Iz Slovenije.
Perkovo truplo najdeno.
Pri Ptuju so potonili iz Drave j truplo že teniškega aspiranta Ivana JVrka, rodom i/ Kranja, ki ji* preti par tedni napravil iz Maribora izlet v L-iiiibuš, s katerega pa se ni ve," vrnil. Truplo so ag-ii<»K*-iral: po najdenih listinah. Vciiviiiiitm v* izvršil samomor.
Še o umom orožnika Maverja.
Pri zadnjem celjskem porotnem zasedanju je vršila tudi razprava proti morilcem orožnika Aiaverjfi. o kat»-ri smo obzirno po-, ročali. Dva obsojenca sta bila obsojena v smrt na vešala. trije na ve«" let težke jeer, d'>cini sta hila Yurice Podgorski in Krlžamčič radi pomanjkanja dokazov o sovde-h/bi prj umoru oproščena. Kakor ,,a s*»da j poroča iz Brežic, j«* bil Varb.-c Podgorski te dni nenadoma zopet aretiran in odveden v Celje, kar jo izzvalo med okoličani vtliko senzacijo in se z ne-•■'rpnostjo pričakuje nadaljni razvoj dogodkov. Kaj je bil pravzaprav povod za ponovno an* tac i.jo Varleea Podgorskega, sicer še ni popolnoma jasno, vendar pa se domneva. da je /spleten v neki ropnrsk' vlom. Pred petimi leti j«1 MI v Župe-lcveih pri Brežicah namreč izvšen rftparski vlom pri lri;o\«nt iMgelmiillerju, kjer so roparji neverjetno hudo nosprnlavili. (iospodinji sedaj že umrlega gospodarja se je takrat onva<"*il um iti tr]>t*l:i vse življenje.
Narodna zavednost naših trgovcev.
".hitro'' pise: Znano je, da se med Jugoslavijo iii Italijo, posebno pa s Trstom razvija živalien promet. Jugoslovanska trgovska »irnštva pa dopisujejo, kakor }»o-roča tržaška *' Kdimrst"izključno v nemškem jeziku. Pred vojno -<' je bila razvila živahna agitacija. da naj si naši trgovci in naša društva dopisujejo s Trstom samo v slovenskem, srbskem ali hrvatskem jeziku. V tem pogledu se je bil dosegel tudi že precejšnji a-speh. take« <ia je velik del tržaških tvrdk moral imeti slovenske in iir-vai-ke dopisnik«*. Sedaj po vojni, ko se j" narodna zavednost pri \*eli kulturnih narodih znatno razvila, bi bila dolžnost vseh ju-goslovansklii trgovcev in društev, da dopisujejo s svojimi dobavitelji v Trstu samo in izključno v slo\«*nskem ali srbo-hrvatski-m jeziku. S tem bi dokaza1 i svojo narodno zavednost in bi obenem pripomogli mnogim našim ljudem do lepega zaslužka. Proti temu "načelu grešijo tudi takšna tvrdke. ki se kaj rade ])onašajo s svojim rodoljubjem. Tako nam je znana neka ugledna zagrebška tvrdka. ki se v svojem zelo obsežnem dopisovanju s Trstom poslužuje izključno nemškeaa jezika, dasi je bila opozorjena na škodo, ki jo vsied tet»a trpi mnogo naših sposobnih zaslužka vrednih ljudi.
Neznosne davčne krivice.
j Pri rudnikih Trboveljske pre-imogokopr.e družbe so se pred j kratkim pri plačilnem dnevu odtegnili velikanski zneski na račun dohodnine za I<*to l!>22. na podlagi službenih prejemkov iz leta P»:21. Rudarju Alojziju fJmnzaju
\ ei i s takimi ničvrednim ga rje v-eein. ki sebi in svoji družini odjeda kruh. Ker so tudi vsi opomini. da se bo s takimi postopalo pri društvih po pravilih, zaman, nrtm-reč, da bodo suspendirani, bi bilo dobro, da se jih ne suspendira samo, temveč vrže ven. Kakor s • ču-je. nameravajo ustanoviti novo društvo; sam bogve kako ime mu Ixxlo dali. Po mojem mnenju bi bilo na/|>rimernejše ime društvo Judeža Iškarijota. ker on je tudi na sramoten način izdal svojega učenika. Priklopili naj bi potem to društvo kaki novoustanovljeni jednoti ali zvezi, kateri naj bi dali ime; zveza vseh slovanskih ske-hov in garjevcev. Stavkarji. držite se. ker zmaga bo vaša! Potem pa obračunajte s takimi kompanij-skimi klečeplazci! Teh garjevcev naj se rojaki varujejo tudi po drugih naselbinah, kajti kakorhi-tro bo končana ta stavka, se bodo razkropili na vse strani ter rekli. da so stavkali. Zato je treba od njih zahtevati, da izkažejo z linijsko karto, kje in kaj so delali od 1. aprila.
Lep pozdrav vsem zavednim Slovenkam in Slovencem in obilo Uf-peha premogarjem!
Pepine Jančar.
v Hrastniku i. pr. so odmerili da-vek na"63o0 K! Kakor tiumzaju. tako se je zgodilo nešteto drugim. Cumzaj ima 4 otroke. Njegov letni dohodek je izračunan na 6-J.6S1 K. Rudarju Antonu
.-.innu, ki je oženjeii in ima še.st otrok, so prejemki določili nu s4.417 K "H) vin. ter se mu je odmeril davek aa 12.701 K. torej na eno se<lmino cele plače! Da bo nura polna, so pri onem plačilnem dnevu na vačun davka, oil-tegnili delavcem do i?« M H i K od 14-dnevnega zaslužka, tako da niso dobili izplačanega niti toliko, da bi mogli preživeti i za prihodnjih J4 dni sebe in ^voje družine! K»'ivda leži predvsem na davčnem sistemu, dalji ]>a ludi v ne zadostnem številu uradništva pi-i davčnem oblastvu v Celju in ko-uečno jo-i rudniku samem, k<n* se boji dela, če bi so davek porazdelil na manjše obroke, in rizika, nko bi kateri od delavcev predčasno zapustil službo. Razburjenje med delavstvom je ogromno. Naravno je, da delavstvo ne more razumeti, da se med obdačene prejemke šiejcjo draginjske klade in nabavni prispevki, ki vendar niso stalen dohodek delavca ter se ravnajo izključno h po draginjskih razmerah. Podobno je s plačarino. Iii jo rudar plačuje kakor nekdaj direktorji in nadravnate!ji podjetja, v katerem s. s težkim trudom služi vsak svoj kruh. Pri pametnem razumevanju zakona bi bila prihranjena delavstvu marsikatera neznosna žrtev. Ogorčenje narašča; če ne ne remedure, lahko nastanejo po-.-■lediee. ki bodo povzročile narod-no-gos'f>odarskemu življenju o-gromne izgube. Zakon o proračunskih .dvanajstinali določa (čl. .'i t. tl i privatni i" itavljenci (in lo so vendar tiKi rudarji) za 1. P'21. in	ne plačajo nobene-
ga davka na razne dodatke, v kolikor ti dodatki niso večji od onih državnih uradnikov. Le ml morebitnih viškov se plačuje davek. Tu je reparacija takoj mogoča in zahtevati se mora, da davčna oblast takoj revidira davčne naloge. Zaostanki na dohodnini in plača-rini za 1. 1!>1!). in 192t>. znašaj« <lanes samo v Ti bovljah in Hrastniku približno 1 miljon kron. Delavstvo ni krivo, da se je nakopičila ta ogromna svota. Delavstv« je plačati ne more brez naravnost katastrofalnih posledic. Poslanci bi se morali zavzeti za to. <la se ti zaostanki odpišejo. Treba bo konet'no energično nadaljevati akcijo za odpravo plačarine. od nosno Za povišanje osnove tega davka, da ne bodota mali nameščenec i!i priprosti delavec morala plačevati tega davka, katerega smisel je obremenitev plač, ki presegajo eksistenčne minbiie. ne pa otltrgati malemu človeku o<l onega koščka kruha, ki mu komaj za življenje zatlostuje. Vsak dan se sreča varno z novimi davčnimi krivicami. Sedaj je prizadet ta. sedaj oni stan. Glavni vzrok j«- zastarelost celega davčnega sistema. Tu treba zastaviti sile in pospešiti delo davčne reforme.
Vesel začetek s srečnim koncem.
Posestnik Štefan A. je prišel te dni po opravkih v Maribor. ITotel s«- je pri tej priliki tudi malo pozabavati in se j.- kmalu seznanil z dekletom, ki se j.' izdalo za Meto Karpin iz Lajtersperka. Za veselje pa je treba seveda tudi th*-nar ja. Siefan je dvignil zato večjo svoto v banki in s«- imel potem v družbi svoje izvoljenke v«-s dan dobro. Zvečer se je Karpin ova poslovila, ž njo pa je izginila posestniku tudi listnica, v kateri j-bilo ."t.lOS K denarja. Po magala naj bi policiji. In res je pomagala. Aretirala je namreč neko Katarino I.ugert. pristojno v .Ters-dorf pri r.ipniei. ki je prvotno.si-ver vse tajila, a končno priznala, da ie okradla posestnika Štefana. Pri njej sa našli še 50.04S K. Aretiran je bil tudi njen 1 jubček in sta sedaj oba v zaporu. Posestnik Stefan A pa se je vrnil domov s trdnim sklepom; d,a se ne bo v e sel ''zabavat" v Maribor.
Za dijaški dom v Zagrebu.
Jadranska banka v Ljubljani kot lastnica tovarne škriljevea v Laškem, ki je za zgradbo dijaškega doma v Zagrebu dobavila škri-ljevee ob popustu oO odstotkov, je zni/.a'a končni račun za znatno svoto 41 543 kron v korist fondu za gradnjo dijaškega doma.

rf
^ t
Dopisi«
Acosta, Pa.
Ker se le redkokdaj kaj čuje ir. n: še naselbine, hočem Jaz napisjiti nekaj vrstic.
Nič nismo mislili pri nas, da bomo zastavkali. «!«► 20. aprila, katerega dne smo šli kot navadno na tlelo, potem pa zveč.*r domov. Tn še tistega večera so bili orgauizji-torji v naši naselbini. Seveda se je vs»- vršilo bolj tajno. Takoj se nas je vpisalo lepo čteviht, namreč blizu dcvet<leset neunijskih pre-mogarjev v unijo.
Dne 21. in L'2. jih še šla več kot polovica na «b'lo. V jxindeljek, to jc 24. pa smo kar vsi preslišali par n<» piščalko. Prenehali sino vsi. razen šestnajstih, ki s*» večinoma Angleži in Spanjolci, ki še delajo. Najeli so tudi pidno lenuhov in pretepačev. da delajo zdražbo. — Tudi naselbino so nam olepšali, poh*g električne luči tudi z zar-kometi. Ženske se sedaj jezijo na bordarje, ker jih pridejo g, superintendent in njt»govi hlapci vsako jutro budit in trkat na vrata.
T. T.
Walsenburg, Colo.
j Prosil bi za malo prostora v na-I sem priljubljenem listu Glasu Naroda. Tukaj so premoga rji zastavkali dne L aprila in štrajk se nadaljuje. Žalostim je. da je v tej sia\ki nekaj stavkokazov, med katerim je tudi nekaj Slovencev in llrva.tov, ki opravljajo sramotno skebsko delo. Nekaj jih je celo takih, ki imajo linijske karte, pa kljub temu skebajo. Tega no i pomislijo, da čim več skebov bo, ; t« m dalje bo trajal štrajk. Neka-i ter i se izgovarjajo, da ne morejo j živeti brez tlela livti mesec dni. — 'Res je težko biti brez dela. kadar
I je štrajk, kajti nekateri so menda rojeni skebi in delajo 1»; kadar je stavka, kadar pa je čas za «lelati, pa seile doma. Jaz bi rajša po-nn njkanje trpela, kakor da bi šel mož skebat! Tudi jaz bi rada imela v*aega v izobilju, kar je men da ženski prirojeno na tem božjem svetu. Vendar vidim moža rajša mrtvega, kakor da bi opravljal sramotno skebsko delo. Jaz sploh ne vem, kako more žena ži-
Peter Zgaga
I.ahko se reče: **V tem vinu je preveč vode*'.
Ali pa: V tej vodi je premalo vina" \
• * •
Kmet je zapravil polovico premoženja. samo da bi sina iz.štuili-ral. Toda vse zastonj. Končno jo kmet vzdilinil; Moj Bog. koliko
krav sem že dal r.a tega kozla.
* * *
— Možki s«) sami vragi — pravi marsikatera ženska. — Toda. kaj bi dala marsikatera, da bi jo vrag vzel.
* * *
Sušteršič je iz«lal brošuro, v kateri baje razkriva resnico, razgalja. kloakah*" in samega sebe pere.
Nad vse značilno je njegovo naslednje ugotovilo;
Ob izbruhu vojne nismo vedeli. kdo bo zmagal. Treba je bilo torej, nekaj napraviti, da klerikalci ne bodo poraženi, pa naj zmaga ta ali oni. Vsled tega sem se jaz zavzel za avstrijsko politi-k«>, Krek pa za jugoslovansko. Če bi Avstrija zmagala, bi jaz nače-lov.arl stranki. ker je pa Srbija zmagovala, .ii je Krek načelo val.
Kugoslnuctrtska
Ustanovljena 1. 1838

2CatnL Stebturta
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD » ELY. MINN.
Gtaral
Predsednik: BUDOLF PEHDAN, 033 Si. 180**1 St., ClrveUsfl, O. Podpredsednik: LOUIS BA t. A NT, Box 10« Peari At«.,	O.
Tajnik: JOSEPH PISHJLER. Ely. M/rn. Blagajnik : GEO. L. B ROSI C H, Ely, Mlsn.
Blagajnik neizplačanih Bnirtnin: JOU N MOVRltN. 6124 N. 2nd A«, W. Dnlntk, Mina.
Vrfcoral rtrnntkx
Dr. JOS. V. GKAHEK, 843 E. Ohio btreet, N. 8., Plttatourgb, Pa.
Nadwnd
MOHOR MLADIC, 2003 Bo. l^iwi.aale A t«, CUleago, 111. FRANK 8KKABEC, 4fi22 Waahiugton Street, Denver. Colo.
Perotnj adbar,
LEONARD SLABODNIK, Bor 480, Ely, Mina.
GREGOR J. POUENTA, 2S)12 Beacon Ave., Seattle, Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Sdruierainl odbor:
VALENTIN PIRC, G19 Meadow Ave., Rockdale, JoUet, Hi. PAULINE ERMENC, 538 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STE3LE, 404 E. Mesa Avenue, Pneblo, Colo. ANTON CELARC 706 Market Street, Waukegan, ILL
- Jednotlno uradno glasilo: "Glai Naroda". t ■ <
V»e stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po&lja-tvo naj ee pcSiljajo ca glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofillja na predsednika porotnega cabora. Prošnje za sprejem novih članov in boinlSka spričevala naj se pošilja na vrhov lega zdravnika.
Jugoslovanska Ka;oiifika Je^nola se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor ieil postati č*an te organizacije, naj se zglaal tajnik? bljlinega draživa J. S., F i Za ustanovitev novih društev le pa ohnilte n* sjL tajnika. Nove društvo se lahko vstanovl a 8 člani ari članicami.
Visoki živi jonski stroški v f!e-novi so pognali poljske delegate v Varšavo, kjer se lahko človek za • n miljon poljskih mark vsaj lahko nasiti t«-r pogasi svojo žejo. * * *
To sicer nekoliko ?ndno zveni, toda stvar je skrajno verjetna.
Xe glede na to, pa da vsak pameten človek več na vsakega klerikalca kot na vse liberalne pefo-lizee skupaj.
• * *
Fant. dober sveti dam: če vza-mrš na.šminkano in namazano
punco, se boš namazal' * * •
Genovska konferenca se bo razbila.
Mir. ki so ga bili napravili v Versaillesn. ni jekleni pač pa stekleni.
* * *
Kaj bi dala Francija, če bi imela takega državnika, kot je riče-rin.
* * •
Kolumb se je klataril po Genovi Poslušal je. gledal, pa ni morel priti na jasno, fstopil je na la-ljo rekoč : Lažje je odkriti Ameriko.
* * *
Ljudje imajo različno pojme o ovojem delu.
Trije delavci, trije kamnoseki, >o obdelovali vefiko skalo.
Prvega so vprašali:
—	Kaj delaš?
—	»sedem dolarjev naredim na. laib — je odvrnil.
Drugi je odgovoril na vprašanje. ka j da dela :
—	Kamen klešem.
Tretji je pa odvrnil:
—	Katedralo gradim.
—	Kje je Druga. Xarodna Banka — je vprašal tit iee mestnega postopača.
—	Saj s** za prvo ne vem — se
j«* gla.sil odgovor.
# •
*
Strašno se je začudi! mož, ko je dobil od svoje žene sledeči telegram :
—	Dvojčke ;*em dobila. Več po zneje.
Jugoslavia irredenta.
Iz Jugoslavije
Odprti grobovi v Sarajevu.
Muslimani navadno prav plitvo pokopavajo svoje mrliče. Te dni je v SarajeMi n?ki stražnik v bližini enega od številnih muslimanskih pokopališč začutil neznosen s.nrad in ko j«- pregle<lal p »kopal:i«"*e. je na^-l kakih <leset grobov -k« raj pooolnoma odprtih. Mrliči so bili gotovo pokopani v ostri zimi z mrznjene zelo plitke grobove; pri južnem vremenu je zemlja /drsela z desk in lako • se odkrita telesa mrličev.
Neuspeh dr. Spaha v Bosni.
Beograjska Pravda** ]>iše: — To poročilih, ki priliajajo zadnje čase iz lk)sne. sklepamo, da je se-]»arat isj.ieiia akcija Mehnieda fspa-ha naletela v Bosni na nerodovitna tla. Njega smatrajo povsod i za človeka, ki je ogrozil osnovne in-teiesc muslimanov, in z;ito doživlja na vseh svojih shodih le bla-maže. Iz resolucij, sprejetih na shodili v Doboju. Prij^loru in drugih mestih, se vi<li. da slio-di ne izražajo za avtonomijo, da obsojajo razcep v klubu in zahtevajo. da centralni odbor jugoslovanske muslimanske organizacije kenčno reši ta spor. 1/ Tuzle po ročajo. da se je tam vršil velik manifestacijski shod. na katerega je bila pozvaim Mairtajl *-eva ill |Sj;ahova grupa. Spaiio pa se v.t-IiIIii ni odzval in r.bor je njegovo avtonoinistično politiko soglasno odklonil.
Zahteve Madžarov v Vojvodini.
Madžarska stranka v Vojvodini je izdala proglas, ki razvija v 1.1. točkah strankin program. — Proglas naglasa med drugim: —-Narodne manjšine, a v prvi vrsti Madžari, zahtevajo, da se jim da prilika, da se morejo politično, ktdturno, ekonomsko in socialno povsr-ru riezavisno lazvijati. Zahtevajo, da se ž njimi postopa v smislu ustave in da n-> bodo Izročeni samovolji oblasti. Zahtevajo zaščito svojega jezika, madžarsko .šole. popolno svobodo tiska in amnestijo za politične kpvee.
Zveza slovenskih županov na Goriškem
je imela te dni svoj redili občni rzbor, katerega se je kljub nelagodnemu vremenu vdeležilo im-jpozantuo število ol»činskih za-Isiopnikov. Kazen okraja Trbiž (ijili zastopani v^i sodni okraji. Za !predsednika Zveze je bil izvoljen [Anton Mikuž, župan pri ^v. Lu-Uiji. Občnemu zboru je -sledilo aktualno predavanje o predmetu: I"Občina in obč. avtonomija." i
Aretiran je bil
po karabinjerjih neki 24 letni | hlapec Anton Verkos i r. Brezovice v Jugoslaviji, ker je ukradel, kakor je pripovedoval njegov go-sjMkdar, v .Jugoslaviji par konj. — Po aretaciji se je ugotovilo, da 1ma aretiranec odsedeti še dvajset let ječe. ker je ubil svojo sestro. Tako vsaj poročajo goriški italijanski listi.
i
j	Iz Drežnice
poročajo, da orožniki iščejo tudi tam in po sosednih vaseh orožje in streljivo. Tako so takoj prvi dan raziskovanja udri i v večjem številu v hišo Alojzija Berginea, premetali vse, kar so našli, perilo, obleko in druge hišne reči. nato pa vzeli in odnesli, kar jim je u-gajalo. Iz hleva so pobrali vso krmo in razno kmetijsko orodje. Ko je gospodar izrekel željo, da bi morala biti pri hišni pr< iskavi navzoča dva občinska svetovalca, so se surovo zadri i nanj in rekli, j da ne potrebujejo nikogar. Tako j je naše ljudstvo neprestano izpostavljeno šikanam in preganjanju 's strani italijanskih oblastnikov. — V občini se gradi več poslopij alt pri gradbenem delu so zaposleni skoraj sami tujci, domačini pa stradajo. Res. žalostne razmere!
"Slovenski krožek" v Banatu.
j V Velikem Bečkereku v T.ana-jiu so osnovali tamošnji Slovenci | poseben "Slovenski krožek'", v I katerega s«- zbirajo tudi naši ro-'jaki iz ostale Vojvrnline.
ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar?
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM E0 POVEDAL TO V NAPELJI
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokaza« la, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako ^^ so, ali kako občutni so. odbitki na istih.
Ako sme ioraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naSih izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto lamemu sebi — potem je vprašanje rešeno.
DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽITI VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN
VAŠIM POTREBAM.
Glavno zastopstvo
Jadranske Banke
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street — —
New York, N. Y.

Dr Ivan Tavčar:	„	«s. ■♦«—
VISOŠKA KRONIKA.
ikq?:
OLAS NARODA. 9. MAJA 1 f>22
I
Boj poti spolnim boleznim.
Javni notarji.
ADVERTISEMENTS.
5EVERQVA ZORAVILA VZDRŽUJEJO
ZfRAVJE V DRUŽINAH
5»
možele preprečilT Trj doji lasem ; fisfo njeh^osf bujnosCin lepoto. Katero st \/sciKdo želi d^o qddeqi te
B ^^ T M » MTqm^—M
Izvrstna, pri pro\/d za ne«o las, idedlrjd, zdravilr|d, čisld.
CENA 25c
VprcSSdjfe >/ letvarqdfj.
(Nadaljevanje.)
—	Ne dajaj j*' papistu, Jeremija ! J.-ziis, ne dajaj j'1 papistu, ko vendar vt-š. «la j«' moja kri tekla y.a j»veti evangelij!
Stopil j«« na klop ter z veliko roko irlatli veli ohraxek, rekoč: — Tiho, mati!
Takoj je pomirila. Ali ]>o-mirila s»» tiuli moja <lnša in silno dohr orni je delo, da je modro-oki ta mo/ izkazoval spoštovanje črtni Ito/.ji zapovedi. in najsi je liila lntrovske vere ona. katrra -.i rodila! Sklenil s«*m, da lio-r.-ui vsak čas dajati pokorščino sian-rnn svojemu očetu, in najsi Tii /hajaI k maši, ne k svetemu ob-haiilu!
.Jeremiju j«' nato pristopil k rprni. »ni napravil velik križ po ohrazu ter i/.pregovoril:
—	l'risel si vend -t r enkrat k svojim sor«wliiikom!
Tedaj je pristopila še ženska, k» se je doted a.j tiščala, na klopi ptetl zapečkom. tako da je nisem lol niti o paril. Tudi ona mi je napravila križ po obrazu ter se n*-to molče vrnila k zapeekn.
Bila je hišna gospodinja, a poznalo se ji je, da jo je izmozjralo neprestano delo. in vse na nji je pripovedovalo, da ji je življenje nexalndjena i npljevka jed. kakor jo mora navadno uživati vsaka. č» je vzela vdovea z otroki.
/ očetom sva prisedla k mizi. mi katero je bila Margareta položila velik Ii ter ni pr*-j mirovala. da *.<'in si odrezal kruha. Poli m je i/irinila v vežo. da bi pripravila večerjo.
Ostali smo s«* prav vestno ofri-b.ili vsake beR«*de. katera hi bila ] In ka t v zv«*/i r namenom, s ka-t * • i iti sem prihajal v to hišo. (Jo-verili smo največ o otavi, katere košnja se morala jutri pričeti.
Za«"-elo se Je bučan.je v ve/i. — Sledilo nekaj govorice z. Mar-triirMo. nakar so se duri hitro odprl« . V hišo sta pribrenčala sinova. starejši Marks in mlajši Othinrih: o zadnjem mi ni znano, kako je prišel do te«ra nečloveškega imena. Bila št.i kakor razdražena sršena. Postavila sta se pred očeta, a mene še pogledala nista.
Marks se je najprej oglasil:
—	Kaj je. oče.' Kaj pripoveduje Margareta?
In Othinrih je kar ob mizo u-daril ter vpil:
••— da jo hočete dati od hlše% ko vendar veste, da midva brez. nje ne bi mogla živeti!" —
Marks se- je še jezil: — Tu med ljudi naj bi prišla, ki provore. kakor lajajo pri nas psi! — Tudi Marks je tolkel z roko ob mizo.
Nespodobno govoričenje o domačem jeziku me je pogrelo, da stin hotel fantičema nekaj povedal i. kar hi jima ne bilo všeč. Prihitela pa je v izbo Margareta, pri-j« la Othinriha ra rokav in <ra vlekla za sabo. proseč oba. da na.i mirujeta i nnaj ne dražita o-čeia. ki je vendar hitre jeze. da se tazkači nad vuako malenkostjo.
Kričala sta: — Nočeva, da bi te prodajal oti	— Ali odne-
hala sta vendarle, k.-r j*- popolu-*-esira nad njima imeia več moči. nego se»n priča leviva 1.
Hišni potpfHlar ni razkril, j «1» - i mil je v nio*fr»»m oeestt I k.j' za žarel o. Tudi era na p«-«"- i «;.- i j- zoFN-t i-irlasila in čiil .- ta. k*-! ko je vzdihovala:
Jeremija, čemu jo siliš r»d I 1i š»' Kad jo imaš in ruda jo imata tvoja sinova, »lasi ju nisi oiljro-J jil. kakor je predpisano v božji J knjigi. Počakaj še? <iotovo pride-krščanski mladenič, ki jo bo bo-! tel imeti, ki jo bo snubil, kakor je snubil Jakom svojo ženo. f> ga ni tu. pride od drugod, pride 7 Nemškega, kjer so zmagovavei svetega evangelija sporna va ve i! Trubar ti ga poišče. Trubar, ki mu prihaja iz ust čista božja beseda. kakor prihaja panja sladki med!
Jeremija je bil takoj zopet pri nji ter je zopet položil roko na ztrnbano njeno liee: — Tiho. mx-tt! Ce bi vas kdo naznanil graj-shemii glavarju, bi vas nklenili v verige in umreti bi morali v temnieah na loškem gradu!
Tedaj je starka povzdignila avo; glaa. da »e je slišala njena beseda po ceil izbi:
— Gospod bi mi ne mogel do-
deliti večje sreče, če bi se izpolnilo, kar si povedal! Dajati izpričevalo za evangelij, bi bilo moje veselje. iti naj mi z verigami obložijo vse ude pregrešijega teles*! Izpričevalo, katero ni odklonil ti, in katereira ni dajala Barbara, ker je bilo vama več za dobrine tega sveta, neyro za blagoslove nebeškega kraljestva! In to. da so se otroci, rojeni iz mojega mesa, izneverili najsvetejšemu, leži nad mar o kakor skala. <1 atrpinčena luša ne more iz. telesa, ki 1)1 ga bila že davno morala izročiti čr-•li zemlji! Trubarja pokličite!
S«' dalje je vzdihovala :
— Glej, prišel je dan. ko govorim: 'Srečni so j.iiovi in srečna telesa, ki niso rodila, in prsi. ki niso dojile! Posušena trava sem na strehi, in posušila sein se prej lego sem bila izrnvana. Moja duša upa na Gospoda in nanj se zanaša. da so rešene solz moje oči. 1'sta mojih sosedov ne poznajo resniee iti ne tode okrepeanja. Hitim v kraljestvo živili, kjer ima Gospod svoje zaklad". Noč in dan te trpljenje moja jed. Gospod je poslal name veliko vodo, da se potapljam v nji. Mo duša je bi-a preganjana in k tlom je potlaoe-no moje življenje!' — Omahnila )»• po peči in morda zaspala, ker tisti večer ni izpregovorila več besede.
Po večerji, pri kateri se ni zen lilo nič pomenljivega — le brata
Marks in Othinrih sta črno gledala. ne da bi bila kaj erhnila —( so naju peljali v eumnato, kjer so meni in Lukežu odkazali široko , osteljo. da sva skupaj brez teža-j ve prenočila. Po doltri hoji sva tu-1 di hitro zaspala in prav dobro! spala do ranega jutra. Takoj ko ' sf je zdanilo, pa sem vstal ter se ogledal po Wulffingovem gospo- j darstvu.
A hlevu je bilo precej živine.; in reči moram, da ni bila slabša , o:i naše na Visokem; morda za' malo spoznanje, za več pa gotovo j ne. dasi je oče Polikarp slovel. <Ta I ve. kako je ravnati z govedom. J Nametal sem klaje v jasli. Ko! sta Marks in Othinrih dosti poz-1 neje vstala, je bilo že vse opravljeno. Smeh in porogljive besede' sem prezrl: ali očetu, ki je prišel 7 nami. in Margareti, ki je prišla rnolzt. je bilo moje delo všeč. ) Othinrih je osedlal konjiča in na vse jutro odjezdil proti Zale-| mi« logu. da bi prinesel odondot., sladkega vina. Govorilo se je nekaj o čmikaleu: tega pa v Zalem fno-n gotovo ni bilo dobiti, bodisi, da g a je vinograd premalo rodil, bdiš i da j-e bilo črnikalsko vino nidi za škofa predrago.
Tvrihr jrfniič >
---—-i
ROJAKI, NAROČAJTE SE1 NA "GLAS NAR6DA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV- \ NIK V ZDR. DRŽAVAH.
Nasmeh.
Naši ljudje, ki so bili v Šibi-, rijt, so pripovedovali o tem, kako šo nekateri begunci, nastanjeni . po vlakih sibirskih kolodvorov.! znali zabavljati. Pele dolge ur*1.! o<l božjega jutra do pozne neoči. sr> bili sposobni sedeti v krogu in ; j>sovati ves SA*et. N koli se tega
i:!sf> naveličali. Ves dan so otre-i
I
sj.li i#'zike, a dimgeea dne rano so
t
zt.čenjali znova. Bili so neizčrpni j in neutrudni. Sedeli s0 in psovali. med tem ko so si spretnejši be-1 mine i našli drobne kupčije in j službiee ter dosegli, da so lahko kolikor toliko zadovoljno živeli.
Kdor s«"1 je shajal /. našimi le-gionarji takoj po njihovem po-( vrafku. je mogel opazovati, kako se je marsikdo izmed niih okužil s to rusko begunsko boleznijo. Sedeli so. pripovedovali in psovali vse: Rusijo, Sibirijo. Češko, morje. ladje "brate", častnike, enten-to. Nemce, ves svet. Včasih je kdo dvignil roko in brezupno zamahni!: to je tipična gosta zabav-ljajoeih beguncev. A pri tem se je mračil. nrračil. Zaman so se trudili, da bi ga razveselili s kakim do vi i poni: ni se dal. Niti reagiral ni na dovtip. niti ga slišal, in v odgovor je nadaljeval v svoji brezkončni lita ni ji obtožb in pritožb. Ali pa va* je celo nahrulil, kako s«» morete šaliti.
Mnogo se jih je pri nas že izločilo iz t#- bolezni, a mnogo jih je esialo neozdra vi jenih. Ti se sha-iajo nadalje ter na svojih š,^tankih delalo naprej to. kar -n <b-la-ii ruski begunci: zabavi^ jo. zabavljajo in zabavljajo brez konca in kraja . . . In če pride na ta-j ko sej<, kdo izmed onih. ki so že i zdravljeni, in veselejši. pade na t;*kli seji v recidivo ter m* vrača narečen, razrušen, obupajo«" nad j usodo svojo in državno. J <*1ovek bi jokat nad temi ne-| srečniki. in tako nepotrebno mn-t'ijo s«-bc in svojo okolico! Ne da-j * se razveseliti, ne dajo se prepričati. da ni vse tako grozno črno kakor oni to vidijo. Kisa jo se, cmerijo in mračijo. in če se zasmejete. vam očitajo, da ste površni in da nimate srca. Ti nesrečni ljudje sovražijo nasmeh.
Sovražiti nasmeh! To je prav teliko. kolikor sovražiti božje solnee!
Ni menda nn svetu človeka, čigar življenje bi korak za korakom ne izgubljajo iluzij. Zgodnja mladost je srečna, naivna, da .ie povsod poštenost, -skrenost. dobro stiemlijenje V življenski pomladi je človeku duša vsa ovita s sve-
i-.žimi. zelenimi iluzijami . . . Toda ■ o nato pride vroče poletje ... in , ii i iluzije začvnjajo odpadati kakor!
1 odmirajo od vročine zviti listi. Ne) vemo. čuti li drevo kadar mu od-i i. leti list. toda kadar začenjajo člo-n | voške iluzije umirati, to kruto bo-1 a li. Vsako tako posamezno izgubo
j trpko objokujemo, in dolgo, dolgo o traja, prodno se ot resorno po sled-li i nje iluzije Saj se jih držimo z
i. zobmi in nohtovi . . .
i
i A vse je zaman ; v zimi so dro-n | vtsa gola in človeku je usojeno, o da nima v starosti že prav nobe-i. nili iluzij. To j.e življenje.
Zreli človek vidi svet in ljudi! >- (take. kakršni so v resnici. In to v o islini ni radosten ;/rizor. Nihče il bi ga ne prenesel, nihče bi ne mo-•>. ge1 mirno živeti v tem ogromnem li človeškem zverinjaku. polnem be-r- stij, ako bi bogovi človeku ne bili i- uali velikega daru, ki ga razloču-e je od zveri, ako bi mu ne bili dali i- — nasmeha.
Le nasmeh more človeka rešiti, ie kadar se ga loti obuj), i- Gorje mu, kdor se no zna na-:n smejati!
d Kajti razburjati se. psovati. raz-1- grajati — vse to ne pomaga. Ne 7- pomaga niti javkanje niti jok... b. Človek ostane kar je večno bil. in :o kultura na tem malo izpmminja.
1'speh ostane vedno silen in za-e- vraten, in slabi ter naivni ljudje ie bodo vselej trpeli .uaj >»i člove-a- ška družba izmisli kakršnitkoli n- obliko uprave in vlade: monarhi-a- stično, aristokratsko, deraokrat-a- sko soeijalisti-'-no .ili komunisti."-a- no. Tudi najkrasnejši uk se izpre-a- vrže. ako ga izvajajo v praksi nese dostojni ljudje .. Kaj s«> z vzne-ia šoiih Krist4ivih naukov učili •a peži p*'tna.istega stoletja, kaj so id i/ krasne komunistična teorije napravili sramotni ruski usur|»atorji e- moči!
n- Posamezniku, ki zares plemeni-a- to misli in čuti. ostaja le dvoje e- tolažb: vztrajno delo in smeh nad r- to človeško komedijo, krasni, mir-jo ni nasmeh ljudi, ki so obračunali se s svetom in življenjem, o- Mislite, da se morejo smejati le e- lahkomiselni ljudje? Sineh lahkomiselnega človeka je drug. Toda iv usmev. ki je bil odkupljen s trp-jp kimi skušenostmi in trpljenjem — ta usmev je zares krasnejši in •i- vznešenejši. nego vse zabavljanje, in Ni brez povoda vzhodna modrost a- izobrazila Budhe vedno z nasme-o- hom na ustnah! ro Z nasmehom je kronana in za-di ključena vsa slabotna človeška e- modrost.
eoi.vaerf uoijBuiaojui	LiJSi-iJoj> ^
Ameriška vlada ima poseben urad. t. z, U. S. lnterdepartment- s 'al Social Hygiene Board, ki vodi v vladino borbo proti nevarnosti, v {-kolikor se tiče zdravja mož v z {vojski in mornarici. Na čelu tega'c 'urada je neka zdravnica. Dr. Va-',, leria II. Parker.	j j
j lz nedavnega poročila tega n-ji rada je razvidno, da se je po pri-!t] i zadevanju istega zaprlo tekom'v
•	zadnjih dveh let S-'J bordeLskih ob-i,, mestij v raznih mestih Združenih's Držav. Uspeh te stalne borbe
I proti spolnim boleznim je razvi-js -den iz dejstva, da se je razmerje' spolno bolnih vojakov in momar-'s i jo v zmanjšalo tekom enega Teta15. !<.d 91 11a G2 od tisoč. Vsled tega' (upada si je vlada samo za eno ,, ileto prihranila čez miljon dolar-[j I je v na stroških za ločen je. Stro-' t iški vlade za zdravljenje spolnih L, bolezni v vojni in mornarici soj ^ 'preračun jen i za tekoče fiskalno' leto na štiri miljone in pol. Leta -
1919 so li stroški znašali lfi mi-'.,
j z
j 1 j on o v ni tekom vojne 72 miljo- j j
isov dolarjev.
az.merje spolnih bolezni v ame'^
j riški vojski v Evropi, kjer ob- • (
f-vtojajo povsod javne hiše. je zna-j,
šalo 16."» za vsakih tisoč mož. t o-j j
rej bilo io skoraj trikrat več!' 1	■	s
slučajev spolnih bolezni med vo-jj
a ki. kot sedaj v Ameriki.	; 1
Dr. Parker priporoča, naj bi'^
tariši in šole obračali večjo p^i-l,
jzornost na pravilni poduk o spol- -
nih stvareh. "Saj otroci navse-
jzadnje vendarle poizvejo o teh',
•stvareh** -— pravi Dr. Parket* — j
j" Ali dostikrat prihajajo do po-'.
Jpolnoma napačnega znanja o'^
(spolnih stvareh. Iz t*iga izvira . 1
i mnogo zla med fanti iti deklica-'' I -	.	' 1
1 mi in mnogo zločinstva med mla-j^
•	»lino. Veliko trpljenja in nesreče;,
'se bo odpravilo, ako bodo stariši-,
j pogumno zrli tem dejstvom v oči^.
in ne skušali izbegavati svoji o<l-;
,. . ' i. JgovornosTi radi napaene srarae-1,
i žljivosti.'*	j,
Vatikan napram Habsbur-|
žanom. <
_
lz Rima poročajo: Nenadna j smrt Karla Habsburškega je u-mevno vzbudila živo sočutje v Vatikanu, ker so imeli nekateri višji dostojanstveniki in zlasti kardinal Bisletk, ki je poročil j Karla z Žito. dobre osebne zveze ž njim. Vatikan je priznal po premirju nastali položaj in se zato tudi pogajal z državami, ki na-sledujejo podonavsko monarhijo. Vatikan je tudi hotel odvrniti od sebe vsak sum o kaki zvezi z Tegi-timisti na Dunaju in v Budimpešti. Sočutje ob krsti nesrečnega bivega suverena ne more ovirati j vatikanskih krogov, da ne bi vi-j deli. da je madžarske legitimiste j zadel velik udarec s smrtjo Karla Habsburškega, ki ga je antan-th proglasila za odstavljenega, ali ker je bil kronan, je vzbujal ■ pri madžarskem narodu tudi v iz-1 nanstvu vedno neko privlačnost. . Kardinal Czernoh je pred kon-. klavom in po konklavn v Rimu . I ponovno govoril z najvplivnejši-. mi člani svetega kolegija o vpra-; s;;nju Habsburžanov gb^le madžarskega prestola. Seveda se je m<>ral prepričati, da računa Vati-1 kan preilv-sent s situacijo v novi, K1 r>>}»i. tudi kadar s.- bi«- n i«-go-J v.-git blagoslova raz-r me nad «rr«>-j
-	boni onega, ki predstavlja pr«*te-1
-	klost. Te norme	je držal poj
-	pienirju Benedikt XV. in <lrži » se j.- tudi novi pape/
Landru dramatiziran.
a
j V msterdamu so te dni igrali dramo "Novodobni Bla\vbaj-d'* " (morilec žensk), ki ji je junak 1 pravkar giljutinirani Landru. — Na odru se vidi. kako ive seznan-? ja s žensko, kako jo sežiga v svo-
-	ji vili. kako ga zgrabijo, kako a 1
•rani pred porotniki in takrat se k zseenja publika zabavati; komi-_ cen je predsednik sodišča in ko-jj mičen je tudi Landru: a komika . !-*ta celo državni pravdnik in to-t žrnčev zastopnik. Končno se Izvrši na odm obglavljenje Lan-druja; nastopajo krvnik Deib^er in njegovi pomočniki. Glavni igralec ima verno masko Landruje-a v«; publika kar oblega gledališče. Tako daleč sega neokusnost!
--J
(Foreign Language Information Service. I
JugosliLV iJurcau.)
Novodošlec v Združene Države se dostikrat čudi nad velikim šte- | viloni javnih notarjev, ki jih tukaj imamo, posebno čudno se mu zdi, da so notarji dostkrat šta- ; cuuarji. trgovski ali bančni urad- | jiiiki, i^ogrebci. najemni in zem- ^ JJ.iiški agent je in drugi trgovci, j Tam. od koder je 011 prišel, imajo -j navadno le po enega notarja za j vsak sodni okraj in le v večjih . > mestih jih je nekoliko več, in ti I so izučeni in izurjeni pravniki in :dokaj važni dostojanstveniki s i j svoji soseski.
I Opravilo jevnega notarja ob-stoja v tem. da overuje javne li- I stnie. t. j. s svojim podpisom in I jiečatom jamči, da je prava oseba ■ podpisala dokument. Razen teh j legalizacij spada v delokrog 110-jtarja zapriženje strank, ki imajo [podati kako zapriseženo izjavo 1 (affid a vit On tudi protestira za-'J ;padle menice. Pravico ima izvr- 1 .sevati svojo službo v oni County, j za katero jo bil imenovan za no-1 jtarjn; more pa opravljati notar- \ ske posle tudi v drugih Counties, .ako so prijavi sodnemu tajniku vjT jdotični County. Da deknžo svojo; »notarsko pravico, mora pod svo-l !j;m podpisom zaznamovati s po-. jsebnim žigom ime od County, za! katero je vpravičen opravljati no-i , jtarske posle, in rok. poteče njego- " jvo notarstvo. Zraven podpisa mo- . j ra tudi pritisniti svoj uradni pe- , j eat.	j
j Vsak ameriški državljan dore-1 ; ga značaja, tukaj rojen ali na- . j turaliziran, ki je dobro poznan .
j v sA «»ji občini, sme zaprositi go-'
1 . t - - • 1 \ ernorja tirz.ave. naj ga imenu-
! je javnim notarjem. Ako gover- 1
•	ner smatra, da je sposoben za ta j ! posel, ga imenuje za dve leti. No- 1
vo imenovani notar mora tedaj položiti uradno prisego in v neka-I t«*rili državah mora tudi položiti jjamščino bond kot poroštvo za I pošteno izvrševanje notarskih dol-1
•	žnosti. Ako se pregreši proti svo-j j ji prisegi, je podvržen kriminal-1 j nemu postopanju, liiozemec nel I more postati notar. V nekaterih 1 ; državah more tudi ženska bitij [imenovana, ali ne v vseli.
Zakon določa, koliko sme notar j računati za svoje posle. V večini! J držav sme zahtevati centov za .vsako osebo, ki jo zapriseže ali ; katere podpis povel ja. Ako je več . podpisov na isti listini strošek 1 I znaša navadno nekoliko manj za nadaljne podpise. Ali ako notar opravlja pravniška dela, kot se-( stavo kake izjave ali affidavit ;:li pa izpolnitev kakega formnlar-j h oziroma vsako drugo vrsto j pravniškega opravka, potem sme zahtevati vsako pošteno plačilo za svojo delo. Nekateri notarji ( so tudi pravniki in znajo oprav-j • Ijati odvetniške posle. . i Ako je kdo mnenja, da mu je /jnotar preveč zaračunal, sme po-. slat i pismeno pritožbo na gover-_ norja države.
Javno notarstvo je jako stara I ustanova. Celo stari Grki in Rim-
-	jjani so imeli svoje notarje, ali . njihov delokrog bi se dal bolje
-	priravnati onemu sodnega Clerk-1 a. V srednjem veku je bil notar
-	v katoliških državah uradnik eer-
-	kvenega sodišča in je bil imeno-
-	van naravnost od papeža. Na 1 t raneoskem so i>ili vtslno notarji
-	j jako ugbdne osebe in niso le i ■ sestavljali, ampak tudi čuvali pri "!sebi vse važne dokumente. Fran--JfOski notar j«' vedno pravnik in -J vrši nekatera opravila, ki jih M drugje opravlja >odiš.'e. Na An-'Igleškem notar damlanes b- legalizira trgovske papire in protestira zapadle meniee. Na Nem-škem le pravniki morejo biti notarji. Ravnotako v bivši Avstriji, kjer je bilo njihovo število jako omejeno.
i
Medicinec — mechcinka.
V Beogradu se je poskušal za-e -trupiti medieinee Oleg Kabanov, e rodom Rus. ki je bil uslužben v i- državni bolnici. Vbrizgu i 1 je v desno nogo veliko dozo morfija in a je malo upanja, da ostane pri živ-j ijesi.ju. Zdravniki ,v> ugotovili, da to ni «»leg Kabanov. marveč žen-1- ska — medicinka rHursi Kabatiova, r ki je iz neznanega vzroka no>*ila r- rnoško obleko Olga Kabanova je k- že lani poskušala izvršiti samo-k. mor; skočila je v Savo. a so jo še pravočasno rešili.
»	1
Razne vesti.
Kasacijski dvor v Rimu proti rabi slovenskega jezika v Kopru.
Kasacijski dvor v Rimu se je postavil proti rabi slovenskega jezika na sodniji v Kopru. Razlogi za to So politični, in ne pravni, j Kasacijski dvor se je povzpel do ji.* smele trditve, d.i je avstrijska j vlada v Primorju po<lpirala -Tu-j gosi ova ne proti Italijanom! V (slovenskem jeziku sestavljena vlo ga jo bila le poizkus, uveljaviti dvojezičnost na istrskih sodnijah z očividnim namenom, žaliti na. rodni značaj italijanske države. Sklicuje se na civilnopravni rod iz leta 191 po katerem so se stranke in njih zastopniki morab-j\* spisih posluževati italijanskega ,;<zika. z zakonom iz b la lsši.9, pa j(i avstrijska država nasiloma motila jezikovno posest italijanskega r.aioda v Istri. Ta zakon z o"-i*-110 prot iitali.ianskim značajem je izgnlnl svojo veljavo že v. aneksi-jo Istre in na n .Vegovo mesto je stopila prejšnja določba i r bra lsl9. Priključitev novih dežel 70 ) bil triumf narodnostnega prmci-
■	pa ]>niti gosjvidstvu. ki se opira i na silo in stremi po nadvladi dm-
■	I ih plemen. Vsled aneksije in ab-iistlntnc nezdružljivosti z narod-
I	nim značajem italijanske državr i se ima smatrati za i :-zvel javi jen
.Jzakon iz leta 1 >š:». katerega edini [ I namen je bil. s >:.!o in slepa rstvom , ]injiačiti italijanski značaj pokra [ j in o v prid drugih plemen. Takr ; modruje Rim v letu 1922!
L I
II	Livarna zvonov zgorela.
c X Zeinunu je v livarni zvonoi . Pan K? Pantdiča izbruhnil silei t požar ki je popolnoma uničil li
. varno. Škoda 500.000 dinarjev. >-------------
• ! ADVERTISEMENTS.
\ Kje je moj oče JANEZ JAN K 1 ŽiC ' Rojen je v Ilustjem, far; Šmarje na Dolenjskem. Star i okolu r>.s let in v Ameriki s«4 11a ha.ja približno 22 let. Kdor ka ve, naj nii p>.?-oča. ali naj se pi .sani oglasi svt.-.ji hčeri. Lojzka Janežie, FlorjaJiska u 1 št. 10. Ljubljana, Jugoslavia (9-10—5)
i ---—t-
t?	POZOR, DEKLETA!
Mladenič 25 let star se zeli s» 1* znaiiiti /. dekie.ioni od IS do 25 le •- st ari ni v s vrh o dopisovanja te 1- mogoče ž- n *V". Slovenke pre a kratkim tingle i/, starega kraj ji imajo iir -die S.T. Resn«* j>onudi«e sliko naj se p.-.š!je Ua ii.lv v: li. i ^Jočnost. e , Slovel«!.- Publish i !1 - '"o.. s-_> «	i- S'.. N-u- v
1 X. V.
—
VAŽNO ZA ! GOSPODINJE
l.
n izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je 1- sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, v kako pripraviti bolj u-^ kusna jedila z manjšimi . stroški in s skromnimi a	sredstvi.
J Knjiga je trdo vezana, a - stane $1. -
Slovenic Publishing Co. o	New York
Pozor, potniki!
Potniki, ki prihajaj« v Xew York, kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih ag«?ntov, Katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz viaka, ga obsujejo iaki agenti in vsak ga hoče vzeti s seboj. Ako potnik reče, da je namenjen k nam, bo agent rekel, da je on naš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik ^ele spozna, da ni prišel na pravo mesto. L'e ima pri nas že aro in agentu to pove, mu jo agent takoj povrne. V takem slučaju bi nas agent seveda moral o tem obvestiti, da mu povrnemo izplačano aro; toda tega ne stori. Kako si tedaj tale agent povrne tak izdatek? Potnik nui ga plača na ta ali oni način "111 največ pri izmeni denarja.
Takih slučajev je bilo zadnje 4 mesece že 50. Potniki so prišli v New York v namenu, da gredo k nam, pa so bili zapeljani v drugo pisarno. Agent jim je aro. katero so n<im poslali, povrnil, pa jih je na drug način prevaril še za večjo s»voto.
Vsakdo naj tedaj pri prihodu v 'New York pripne naš gumb na vidnem mestu, da ga bo naš zastopnik spoznal. Ako našega zastopnika ne bi bilo na postaji, nas pokličite na telefon, ali pa prosite železniškega uradnika ali policaja, da nas poklice. Naš telefon jel Cortlandt 4687. Pred svojim odhodom vedno pišite, 110 kateri železnici in vlakom pridete in naš zastopnik vas bo gotovo pričakoval na postaji.
Frank Sakser State Bank.
I Zastopniki |
Zastopniki "Urlas Naroda" kateri so pooblaščeni i»ol»irati uaruCuiuo z* dev-uik "<;ias Naroda".
*>ssk zastopnik izila potrdilo m svoto, la'tero je prejel in jiii rojakom prii*>-ročamo.
Naročnina za "Ola- Naroda" Je: Za celo leto $0.00: za pol leta $.'V00, i za štiri moseoe ?-•<«>; z« ^rt let* j $1.50.
Jšan l-Vai.fisco, Cal.: Jakob l.ausln. |Denver, Colo.: i'rank Skrabee. Il'ueblu. Colo.: l'eter Cuiig, John Qeru.
ia > ra nK Jduesh. iaiida, Colo.: Louis Costello. ndianapoiis, Ind.: Alois liudman. 'huton, .»nd.: l.a."jbert Ualskar. Aurora, 111.: J. Verbič. CUicago, III.: Oosepli Blisb in Jo®. Beveič.
'ollet, 111.: Fr. BambtC, John ZaleteL La Salic, Ili., Jos. Srclieh. lascoutah, I1L: Frank Augustin. North Chicago, El.: Antou Kot»al in
Ma^li Ogrin. Springfield, lil.: Matija Barborkb. Waukegau, 111.: Frank Petkovžek. Iraaklin. Kaus. in okolico: John povg.
^utzmillT, Md.: i-r. Vodopivec. Chisholm, Miau.: Frank (Jov2e. Ely, MLin.: Jos. J. Fesliel. ivcleth, SlUnn.: i^ouis Gov2e. Jilbert, Minn.: I.onia Vesel. IJibbing, Minn.: John I'ovSe. • irginla, Minn.: Frank Ilroratlch. St. I-onis, Mo.: Mike <;=^brian Fast Helena, Mont.: Fr. Hrella. Klein, Mont.: firegor Zobec, (sow a n da, N. Y.i Karl Sternisha. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. . Jarberton. O.: A. Okolish. Cleveland, O.: Janko Ple'ko. Jake*
Resni k In Chas. Karlingrer. Collinwood, O.: Math Slupnlk. j Lorain, O.: Louis Baiant in J. KumSe. .Nilea, O.: Frank Kogovsek. ■'"ioungstowuir, O.: Anton KikelJ. Anibridge, Pa.: Fr..nt Jak^e.
Pa.: Leni« Eribar. {Lror.ghton. Pa.: Anton Iiiavec. SSus-dinr, I'a.i J< tin lH*m<bar i\.'«t3emautL Pa.: J- Brezo?« fa Ml. | RovasJEek.
JClaridse. Pa.; Anton Kozog*r.T In A. ' Jeriua.
i >irr'o. Pa.: /.tn«>n Osna ben. I ''\i>ort. Pa.: I>»uis ^j^n/1!*1.
"nrest City.	M«,th Kan-ln.
jFarrell, Pa : Jerry f^orn. Imperial. Pa.: Valentin Sterne1. | Jrrfr.iurjf, Pa.: Frank i Irwin. Pa.: Mike i^rsek. |Johnstown, Ta.: John Polanc. Iluzeme, Pa.:	Gsolnik.
!MoydelL Pa.: Aiu'on Malovrh. I Mannr. Pn.: Frank Demzha-. 'Moon Run. Pa.: Frank ilaček, Frank
PodmUJ^k. | ""ittsburgh, Pk.: U. JaxoMch, Z. Jak«
rte. Vrat. Arti in I«. Majcister. Rulphton. Pa.: -Martin Aoroibeta. fReading, Pa.: J. Pezn'rc. iSorkvood. Pa.: A. HoehoTar. iSteelton. Pa.: Anton Ilren. Turtle Creek, Pa. in okolico: Frank Sr-hifrer.
West Newton, Pa.: Joseph Jovan. I White Valley. Pa.: Jurlj PreviC. I Hillock. Pa.: J. TeterneL CoKeton, W. Va.: Frank Kooian. i Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnfk. Cheboygan, Wis.: H. Rvetlln. (West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Louis Tauchar
in A. Jc«tin. Poleg gori navedenih so pooblaMenl 1 pobirati naročnino tudi vsi tajniki 1J. S. K. J. ___ _^
GLAS NAHODA. 9. MAJA 1922
108
(Nadal jevtnje.)
Enointrideseto pogla-rje.
Konečn«"* bil v kt.-.ji tfinni celici Žak <lc Boa si* oran in napočil .i« dan. ki n.ij hi določil njegovo usodo.
Obravnav.' proti njemu naj bi se pričela.
IV	ložnost je bila preveč dobra, da bi je ne porabil neodvisni list v s<ivt -rji', ki je bil ponavadi jutranji list. a je objavil na ta dan tudi ve- erno izdajo, katero so prodajali |>o cesti. V tem listu se je nahajalo nusb dnje porodilo:
i m >n< >tn r-: ork a v n a v r.
Četrtek.
l'r<-ilm-dujoči sodnik: II. 1> unini.
Požig. — Poskvien umor.
Posebno poročilo našega lista.)
Odkod t<> neobičajno rsizburjenje v našem sicer tako mirnem m'-stu-' Odkod la zborovanja na javnih trgih, te skupine pred hišami:? Odkod ta nemil na vseli obrazih, ta strah v vseh očeh?
V/rok je, da bo danes spravljen pred so d i.V-e ta strašni slučaj ./ Valp-nsona. sbn'aj, ki j<- skozi tako številne tedne rznemirjal naš narod.
lianes h < s ._],■») nio>. ki je obdolzen tega tako strašnega zločina.
V	sled tega se obračajo vsi koraki proti sodišču.
Sodišče; Se preti jutranjo zoro je bilo obdano od poželjive množice. kalero so orožniki le s težavo zadrževali. Ljudje potiskajo sem in tam. (irde besede padajo s«'iu in tja. Ženske kriče. možki kolnejo • n dva kmeta iz P.reši sta bila na mestu aretirana.
bobi o -'pano <•*. da jih bo zelo malo tolik«« srečnih, da bodo prišli n<t?er. Naš glavni irg bi ne mogel nuditi prostora vsem tem radovednim ljudem, ki so >»■ zbrali iz celega okraja. Kako p:i naj jih ob-,%eže vse našii m;da sodnijska dvorana .'
X is.' oblasti. ):'. ro vedno judravljcne ugoditi prostim meščanom in držav'janrm so dale vsled tega podreti neki zid lil vsied tega je bil del \elikc dvorane priklopljen sodninjski dvorani.
Mestni arhitekt, gospod Lantier. ki je dober sodnik v takih stvareh, n;'.r: zagotavlja, da ho la vtlika dvorana lahko obsega bi dvanajst sto ljudi.
Kaj pa je dvanajst sto ljudi"
Že «bilg«. prid -lolo.-eno je bilo vse [Kilno ljudi v dvorani. Lahko bi vrgel šivanko v sobo in bi oe mogla pasli na tla.
Na tisti"« poročil .n govori« kroži in na tisoče ugibanj se ustvar-
.i mi jih -«-v« d;i ne moremo navesti tukaj. Lahko pu rečemo, da s.* obto/eni ni posln/ I svoje pravice, »la zavrne gotovo število porotnikov. Si»t<-je! je vsa imena, ki so bila izžrebena in katerim ni ugovarjalo državno pravdništvo.
To informaei;< um dobili od nekega odvetnika, našega prija-i.lja Kavno ko t:m je to pripovedoval, je nastal pri vratih velik Mini.
Bila i" dtu/ina obtoženega, ki je prišla ter zavzela sedeže, ki s,i bili določeni zanj« ,	*
Markij de Boaskoian je vxlil gospodično šandore, ki je nosila r. veliko l:racijo te»nno>ivo obleko. (>ospn<l de#Sandore j>a je vodil mar-kizo de Boastcoran. Maiki.i 'n baron sta izgledala hladna in reservi-rana. a mati obtoženega je bila očividno popolnoma premagana. Go-spodična ^a m lore pa ,ie bila nasprotno kaj živahni, ter dražestno vračala malošt« vilnr pozdrave, katere je dobivala iz vrst zbranih.
Kmalu pa ni l ila družina še nadalje predmet pozornosti.
Vsa pozornost se je osredotočila na veliko mizo. stoječo pred sodniki t »r pokrito z rdečim blagom.
Na tej mizi so i»i I o stvari, ki naj bi sluz le kot dokazilni materijah iled tem časom pa je udarila ura enajst.
Mala vrata na levi strani so se odprla in vstopil je zagovornik 4s svojim tovarišem.
Naši ČMtatelji ga ze poznajo. To je gospod Magloar. dika naših odvetnikov. Prugi pa je odvetnik iz Pariza, gospod Folgat, ki je I:ljub svoji mladosti že slaven.
Gospod .Magloar je izgledal kot v svojih najboljših dneh. Smeje tie j.* pogovarjal v županom iz Sov t erja.
vlospod K<dgat pa je odprl svojo veliko listnico ter pričel študirati akte.
Polil vans jstih.
Vratar je vstopit ter naznanfr.
—	$odn= d\ or prihaja.
(iosjK.d Dondni je zavzel svoj sedež. Gospod Granster pa je zavzel sedež državnega pravdnika.
Za njin, je sedlo dvanajst por* tnikov. ki so izgledali resni in slovesni.
Naenkrat pa je nastal velik tumult.
Vsakdo se je dvignil in vsakdo je napel svoje oči. Nekateri v ozadju so celo stopili na stole.
Predsednik je ukazal, naj se privede jetnika.
Pokazal se je.	'	-
Oblečen je bi! v .'rno obleko, zelo eleganten. V gumbnici je nosil trak Častne legije
Bil je bled v lice a gledal je jasno in ponosito. Nosil se je ponosno. čeprav je bilo opaziti na njem senco melanholije.
Komaj je zavzel svoj sed »ž, ko je segel neki gospod preko treh vrwt stolov ter mu stisnil roko. Bil je dr. Sejnbo.
Predsednik j«' ukazal šerifu, naj napravi mir. Potem ko je opozoril navzoče, da so izrazi odobravanja in ali neodobravanja strogo prepovedan", se je obrnil proti obtoženemu ter ga vprašal:
—	Povejte mi svc.'e prvo ime. družinsko ime, starost, profesijo in domači kraj.
Obtoženi jc odgovoril:
Louis Ti ivulcij Žak de Boaskoran. star sedem in dvajset let I>oscsinik. stanujo-' v Boaskoranu. okraj Sovter.
—	SediK in poslušajte obdolžitve. katere se je dvignilo proti vam.
Cradnik Mcšinet je nato prečita! obdolžitve, ki so v svoji strašni priprostosti stresle vse navzoče.
Nočemo jih ponavljati tukaj, kajti vse tozadevne posameznosti so našim čilateljem dobro znane.
(ZASLIŠANJE OBTOŽENEGA.)
Predsednik; — Obtoženi, vstanite ter odgovarjajte jasno. Tekom uvodne preiskave niste hoteli odgovoriti na več vprašanj. Sedaj je treba stvar pojasniti. Hočem vam povedati, da je v vašem interesu, da odgovarjate prostodušno.
Obtoženi- — Nikdo ne želi bolj kot jaz, da se spozna resnico. Pripravljen .>em na odgovor. *
Predsednik: — Zakaj ste bili tako molčeč tekom prvega zaslišanja ?
Obtoženi: — Mislil sem, da je v mojem lastnem interesu, da odgovarjam le pred sodiščem.
Predsednik: — Vi ste čuli. kakšnih zločinov ste obtoženi?
Obtoženi: — .laz sem nedolžen. Predvsem pa vas prosim, da mi ' dovolite reči en stvar. Zločin, ki je bil izvršen v Valpinsonu. je grd in strahopeten zb čin. Ob istem času pa je tudi najbolj bedast zločin. sličen nezavestnemu dejanju blazneža. Mene pa je vedno smatralo za človeka, kateremu ne manjka inteligence.
Predsednik: — To je predavanje.
Obtoženi - — In vendar . . .
Predsednik: — Pozneje boste dobili polno prostost, da spravite na dan svoje argumente. Za enkrat pa se morate zadovoljiti z odgovori na vprašanje, katera vam bom staviL
Obtoženi: — Dobro
Predsednik: — Vi bi se morali v kratkem poročiti T
Pri tem vprašanju predsednika so so oči vseh onrnile proti gospodični šandore. ki je zardela, a ni povesila svojih oči.
Obtoženi: — Da.
(Dalje prihodnjič.)
U
Vsled zabrane • .
Ni še dolgo tega, ko sem bil zatopljen v težke misli. In so se te misli sukale seveda okoli vprašanja, kako rešiti našo skupno majko Jugoslavijo. Kolikokrat sem bil že pri volji, rešiti vesoljni | svet pred neizbežnim poginom, pa je bil problem vselej prevelik za skromne moje sile. in tako sem se tudi to pot povrnil na ožji program. misleč si: ko bo enkrat domovina rešena, se lotim osvoboje-nja tujih dežela izpod krute tujčeve pete.
Najlažje pasem svoje osvobodilne misli takole po kosilu in ko si zapalim svojo cigaro, pošten produkt režije s Tržaške ceste. Misleci vseh vekov, so delali tako. Ne bom trdil, da je naša tobačna t vomica obstojala že za časa Dio-gena ali Aristotela, niti za izraelskega Mojzesa. Tudi takrat pa so imeli duševni delavci prav gotovo svoje viržinke, o čemur ne pripuščam debate. Ko je Jezus Kristus I v svoji veliki jezi zapodil s koro-bačem. krog katerega je bila ovita mokra cunja, verižnike iz jeruzalemskega templja, takrat je stal prav gotovo v najskritejšem količku tudi odposlanec iz Emone in se je brezupno skliceval ua d oz vol o glede prodaje cigar in cigaret, katero dozvolo mu je osebno izročil takratni predhodnik gospoda direktorja monopolne uprave. Mandlja. Sveto pismo modro molči o tem. v koliko je možu ta doz vola pomagala, vsekakor pa .te gotovo, da smo dotično izgubo preboleli. Ne sicer toliko s pobijanjem draginje, kolikor z zadnjim izdatnim povišanjem cen j vseh monopolskili proizvodov.
No. in so se podile rešilne misli in ideje po vsekakor brihtni moji I glavi. Pa sam takrat možko korakal na sprehod po ljubljanski Zvezdi in jedva sem formuliral pravo obliko in koncept za vso pomožno, odnosno rešilno akcijo, da bi fantek dobil prve hlačice. In sem začutil potrebo, povzročeno po prebujni kosmatosti svoje ličnosti, da sem vstopil v tako-rvano brivnico.	'
Nikarte mi tega ne zamerite, velecenjeni gospodine uredniče, rotim vas pri vaših kodrih, ne zamerite mi tega prenagljenega koraka v brivnico! Kajti zatopljen sem bil v odlično odrešilne ideje pogledom skupne naše domovine in sem zato pozabil, da sem vstopil v brivnieo — bog mi odpusti — s cigaro v ustih. Tako je bilo. da!
In nisem niti opazil kaj pri-četkoma, preplašenih obrazov pomočnikov. niti užaljenosti mojstrove. Svet se je vrtil po navadi okoli solnca. in jaz sem bil nemoteno zatopljen, zamišljen in prevzet. kajti bilo mi je čakati še na.imanje šestdeset minut do pri-četka svoje umetniške olepšave. Dotlej sem upal. da srečno domislim svoje rešilne misli, ki so se ipak sukale okoli rešitve ožje naše domovine. Koncept je bil tako£ rekoč že formuliran in gotov, in zibal sem se v sladkih sanjah ter
bi! v skrbeh, kje naj mi slovenski odnosno jugoslovanski narod postavi primeren spomenik. Še-gavo-nagajivi oblački moje smod-ke so me dvigali v Olvmp in pomenkoval sem se z rajnko Ilygie-no ter z grškim Aeskulapom, zakaj brivnica je bila zelo desinfek-cijsko urejena.
In bi bilo še dobro, če bi pripomnil, da so se tiste čase po vsem svetu delile cele skladalniee traktatov in reklamnih listov za ljubljanski veselejm in da zato nisem posebej obrajtoval, ko mi je prijazni moj brivski mojster pomolil pod nos plakat, kakor plakatu podoben. Pa me je tudi uljudno opozoril, mene, ki sem bil pravkar mislil, da sem našel ključ do vprašanja, najmanj tako zamotanega kakor uganka o kvadraturi kroga ali z ozirom na Per-petuum mobile, opozoril pravim, da naj vendar prečitati blagoiz-volim ovu listinu. In sem bil res kmalu v položaju razbrati, pa je bilo pisano črno na belem kakor sledi "Vsled zabrane zdravstvenega odseka, prosim gospode ne kaditi P'
Da. tako in nič drugače. Tisti : hip mi je zdravstveni odsek odsekal glavo, zakaj sedel sem brez misli In moči, brez idej in brez I koncepta na svom običnora brivtč-! i kom stolen. Samo eno »eni sigur-| no znal: kot nas ima zdravst venog j odteka! Ali je dotlej že živ krst i kaj čul o njem.' Nikad in nikoli, pa evo ga, ekzistira in zabranju-je! Zabranjuje. hvala Bogu! sicer addio, majka Jugoslavija!
Moja odsekana glava je srepo ! zrla z izbuljenimi očmi na žalostno cigaro, čije pepel se je kajpa j v tistem hipu utrnil, saj se je zavedel svoje dolžnosti. R. i. p.
Kaj vse sem mislil, da bi bilo neobhodno potrebno za rešitev naše domovine mile! Pa je bilo mnenje napačno, kajti nisem vedel za zdravstveni odsek, ki je nastal po božji previdnosti in jo je rešil brez nepotrebnih pravnih stroškov s prosto zabrano . . .
Emmy pleše shimmy.
V "Belebiju" so imeli "modern plesni večer". Sobarice, kuharice. dekle in pestunje so bila "dame", vse strašno nobel in elegantne. Kavalirji pa razni brivski pomočniki, markerji in natakarji. nadebudni prekupci. agent-je in take vrste ljudje, vsi mladi, lepi. podjetni, a vsi navdušeni za moderne, najmodernejše plese. Hudi 24-letna Erna Novotna Je. pi išla, v novi toaleti in z zlato zapestnico. Seznanila se je z 21-let-nmi Alojzijem Stribrnim. ki ji je ostal večer zvest: prvič je iz-borno plesal sliimmv. drugič je bi! lep dečko, tretjič strašno šaljiv in četrtič nepopisno prijazen. Tn karalir! Za plesalko je plačal četrt vina, čašo limonade in kraj-ček torte. Plesalca sta postala prijatelja in Stribrnv je vedno znova prisegal, da ne pl *še shimmy z nobeno drug« tako dobro kakor z F.mo. Naenkrat pa je Ema opazila. da je izgubila zlato zapestnico. "O jo.j. to je pa neprijetno V' j«1 tekel Alojz. "Zapestnica je bila krasna. Xa vsak način jo moram najti". In Alojzij je iskal zapestnico. lazil po štirih pod sedeži plesalk, a brez uspeha. Tedaj je šinila v Alojzovo glavo srečna misel. Stopil je h kapelniku in ga prosil, naj da zatrobiti. Trompe-tar je zatrobil. Alojz pa je stopil na oder ter zaklieal; "Slavno ob činstvo! Neka dama je izgubila zlato zapestnico Prosim, poglejte, morda jo kje vidite Na" vsa k način pa naj nihče ne zapusti plesišča, dokler zapestnice ne najdemo!" — To se je slišalo kakor su-mičenje, a nihče ni bil razžaljen. Vse se je smejalo in plesalo dalje. Ema pa je stopila k restavraterju in mu potožila svojo nesrečo. — "Dobro!" je dejal mož. — "Vi le plešite mirno dalje: zap^tnieo dobite kmalu nazaj ! Ampak molčite!"' —Enia je torej plesala dalje shimmy z Alojzom; ko pa je nastal premor, je restavrater poklical Alo.jr.ija v sosednjo sobo. Tam je stal polieijskil stražnik. "Obrnite vse svoje žepe ali pa se slecite do golega !'J je dejal policaj. Alojz je odgovarjal, a policaj je zarožljal z verižico, s katero uklepa tatove. Alojz je obračal žepe in glej. v hlačnem žepu je bila zlata zapestnica. Silno se jo začudil Alojz, kako je zašla zapestnica v njegov žep in da je ni niti opazil Se bolj pa so je čudila Ema. A vesela je bila le. Te dni je bil Alojz obsojen na 3 mesece ječe, da premišlja kako. zn vraga, je prišla zapestnica njemu v hlače. To se je zgodilo v Pragi, a lahko bi se tudi še kje drugje; zato to to storijo povedali v eksempelj vsem mladim ljudem, ki ljubijo sh immv in take modne plese.
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV^
Kedaj približno odplujejo is New Torka.

LAPLAND	13 m*Ja — Cherbourg RYNDAM	24 Jun. — Roulogn«
ORBITA	13 maja — Cherbourg FRANCE	t8 Jun. — Havri
OLYMPIC	13 maja — Cherbourg MAURETANIA	27 Jun. — Cherbourfl
HUDSON	13 maja — Cherbourg M1N N ELK AH DA	28 Jun. — Hamburg
ROTTERDAM	13 maja — Boulogne LA TOURAINE	S* Jun- — Hcvra
CARONIA	13 maja — Cherbourg HOMERIC	1 julija — Cherbourg
ANDANIA	13 maja — Cherbourg SAXONIm	1 julija — Hamburg
MAURETANIA	1« maj« — Cherbourg PR. MATOIKA	1 julija — Bremen
MONGOLIA	17 maja — Hamburg ANTONI A	1 julija _ Bremen
MAJESTIC	M maja — Cherbourg FINLAND	1 julija — Cherbourg
RYNDAM	«0 maja — Boulogne AQUITANIA	4 julija — Cherbourg
AMERICA	2® maja — Cherbourg TUSCANIA	5 julija — Genoa
PRES, WILSON	«0 maja — Tre* SEYDLITZ	.5 julija — Bre.nen
VESTRIS	20 maja — Hamburg PARIS	5 Julija _ Havre
AQUITANIA	«3 maja — Cherbourg ROCHAMBEAU	6 Julija _ Havre
SEYDLITZ	24 maja — Bremen FINLAND	1 jui|Ja — Cherboura
MINNEKAHDA	24 maja — Hamburg MANCHURIA	5 julija — Hamburi
"ARI«	24 maja — Havre ARABIC	8 julija _ Genoa
SAXONIA	25 maja — Hambuij MAJESTIC	8 tullja — Che">oura
LAFAYETTE	20 maja — Havre ORDUNA	8 julija — Ch.-bourq
MANCHURIA	£4 maja — Hamburg LONE STAR ST.	8 julija — Cherbourg
i_A TOURAINE	25 maja — Havre N. AMSTERDAM	« Julija — Boulogne
ORDUNA	27 maja — Cherbourg PRES. WILSON	8 Julija — Tr«t
ANTONIA	27 biaja — Cherbourg ZEF.LANO	8 Julija — Cherbourg
FINLAND	TT maja — Cherbourg OROPESA	10 jun. — Hambun
PR. MATOIKA	27 maja — Cherbourg ST. PAUL	12 Julija — Hcmburg
WRENGARIA	30 maja — Cherbourg BERENGARIA	11 julija — Cherbcuro
MINNEKAHDA	SI maja — Hamburg /AUBAN	12 JutIJa — Hambura
FRANCE	31 maja — Havre OLYMPIC	15 julija — Cherbourg
POTOMAC	31 maja — Bremen NOORDAM	15 Julija — Boulogne
MANCHURIA	31 maja — Hamburg LA SAVOIE	15 julija _ Havre
HANOVER	7 Junija — Bremen G. WASH'&TON	15 julija — Cherboura
ROCHAMBEAU	1 Jun. — Havre MAURETANIA	18 Julija — Cherbourg
OLYMPIC	3 junija — "Roulogne ARGENTINA	15 Julija — Trst
N, AMSTERDAM	3 Jun. — Cherbourg KROONLAND	15 julija — Cherbourg
OROPESA	• Junija — Hamburg HANOVER	19 julija — Bremen
LONE STAR ST.	3 maja — Hamburg LAPLAND	22 julija — Cherbourg
ZEELAND	3 junija — Cherbourg ANDANIA	22 julija — Cherboura
MAURETANIA	6 Jun. — Cherbourg ROTTERDAM	22 julija — Boulogne
ST. PAUL	7 junija — Hambu-g HOMERIC	22 Julija — Cherboura
BELVEDERE	7 Junija — Trst LAFAYETTE	22 julija — Havre
LA SAVOIE	10 Jun. — Havre OROPESA	22 Julija — Hambura
G. WASH'GTON	10 Jun. — Cherbourg HUDSON	22 julija — Bremen
HOMERIC	10 jun. — Cherbourg , MONGOLIA	26 Julija — Hambura
KROONLAND	10 Jun. — Cherbourg FRANCE	26 julija — Havre
NOORDAM	10 Jun. -- Boulogne CARONIA.	29 julija — Cherbourg
AQUITANIA	13 Jun. — Cherbourfl MAJESTIC	29 Julija — Cherbourg
PARIS	14 junija — Havr. RYNDAm	29 julija — Boulogne
CHICAGO	15 Jun. - Havre VANDYCK	29 julija - Hamburg
ROTTERDAM	17 JunIJa — B-ulogn# AMERICA	29 julija -- Cherbourg
MAJESTIC	17 JunIJa — Cherbourg AQUITANIA	1 avg. — Che-bouro
LAPLAND	17 Jun. — Cherbourg PARIS	2 avg — Hnvrl
HUDSON	17 Jun. — Bremen YORCK	2 avg — e -'men
CARONIA	17 lun. — Cherbourg; SAXONIA	3 avq _ Hjmhi.m
VANDYCK	17 Junija — Hamburg . CRFTIC	8 avg _ Genoa
CARONIA	17 lun. — Hamburg B£i_VEpERE	10 »„a _ Trl,
3ERENGARIA	20 JunIJa - Cherbour» LA SAVOIE	12 a jo' — Havre
MONGOLIA	21 lun. — Hamburo SEYDLITZ	16 avg.' - Bremen
YORCK	21 Junija — Bremen LAFAYETTE	19 ava — Havr»
OLYMPIC	24 Jun. — ClK.-rbour0 PARIS	23 avg — Havre
LAFAYETTE	24 |un. — Havr# PRES. WILSON	26 avg. — Tret
ORBITA	24 Jun. — Cherbourg ARABIC	29 avg — Oenoa
AMERICA	24 Jun. — Bremen ' HANOVER	30 avg." — Bremen
[DSUUchukF
Naravnost v Jugoslav
ZNANI PARN1KI. IZBORNE UGOONOSTI ^e Imejte brezpotrebnlh stroškov In zamude.
PRES. WILSON. 20. maja, 8. julija BELVEDERE - - - - 7. junija ARGENTINA - - - 15. julija
POSEBNO 0DPLUTJEIZ PHILADELPHIJE
BELVEDERE - - 8. junija
Vnaprej plačane karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bilžnJI parobrodnl agenturl ali pri
PHELPS BROS. & CO.,
Generalni Agenti WEST STREET	NEW YORK
NAZNANILO.
Rojakom v La Salle, HI. iu Ojr-leslty. 111., naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik -los Rpelieh. ki je pooblaščen pobirati naroenino in izdajati pra-voveljavna potrdila.
Uprava Glas Naroda. ..
KRgNCH LINE
S Ccmfaghie Generale Transatlantic je K
L>i>rat> Fixta) Service	iHBl
Di/ektn* flloib* v
Jugoslavijo
preko Havre
* velikimi parnlkl inttn ' vijake
FRANCE .............. 10. maja
CHICAGO ............ 11. maja
LAFAYETTE ........ 20. maja
PARIS ................ 24. maja
Izborne udobnosti tretjega razreda.. Kabine 7. umivalnico in tfkofo votlo. za 2. 4 in 6 oseb. Posebna je-dilnira, soba za. kajenje, bar.i in brivnica na razpolago potnikom
tretjega razreile. Vino in pivo brezplačno. Za nndaJjne podrobnosti
vpražajte pri lokalnih zastopnikih
French I.lne.
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNSV«
*mr TT TTW TVRfcAVAT*
ADVERTISEMENTS
POZOR, FANTJE!
Dobra in poštena Slovenka, stara 24 let, se Želi .seznaniti z d<>-brim in poštenim fantom od 2G do let starim. Tudi vdovec brez otrok ni izključen.; Prednost imajo fantje iz Chicage. Prišla pre.tl j par meseci iz Jugoslavije. Pušti--| iso mišici"- naj se oprhisi na na-r slov: tiizela Likar, 2712 \T. Marsli-field Ave.. Chicago, 111.
Fr. Z.
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnik* v Av«trij: ali Nemčiji, kateri je tam priato jen ter želi priti v Ameriko, zamorete sedaj dobiti sem. N* dalje zamerejo sedaj ameriški dr žavljani dobiti žene in otroke iz pod 18. leta u Jugoslavije ali ta sedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo pla Jati vizej pri ameriškem konrjlr z amerikanskin: denarjem in rav do tako morajo ua E!lis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriški* dolarjih.
Glede denarnih poiiljatev t U. S. dolarjih, za vsa pojasnili glede potovanja, potrebnih listin (affidavit o v1* in voznih listkov se obračajte na najstarejio slo vensko tvrdko:
Frank flakier State Bank, 82 Cortlandt St, Haw York, M. T.
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo knjigo:
'NASVETI ZA HIŠO IN DOM'
Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača zdravila Kako se napravi različne
domače pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiffajima 400 strani. Stane 80 centov." -^a SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
r	—--
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASI OFST/O
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic.
JUGOSLAVIJA
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik- Erceflnovl, Jelaa, Korčula, Kotrr, Kranj, Ljubljana, Marloor; Metkovifi. Sarajevo, Split, Slbenlk, Zagreo.
IT ALI 3 A	NEMŠKA AVSTRUA
Trat. Opatija, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO hitro in poceni denarna izplačila v Jngostavlii, r^a'JJL, in Nemški Avstriji ter ii da jamo jfeka t kronah, Urah ir dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadranski fcuiiki In ts«h njenih podružnicah.
PRODAJAMO parobrodne ln železniško vozne Hstke na tm kraje bi za vse trte. (Vidi zgoraj kretanje pai:.i!tov.) Kadar ste nt pota v staro douorino in ea nahajate v New Yorku, se Vam be i» platako, aka se iglaste glede vreditve Vaših denarnih zadez pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez o^ira na to, ako kupite parobrodnl listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadnuskl banki lzvsoredno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi sa vse one, ki se ie ali m bodo poaluievalJ
Frank Sakser State Bank
Znižanje cene za 40°|o.
—Najnovejša 14K. čisto 7lata— ZAPESTNA URA
za žene In dekleta, na 15 rub" fino koleeje, do-bite dane. aa $29.50 pH IVAN PAJK,
MAIN STREET
CONEMAUGH. PA.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MC&KIH BOLEZNI. MoJa atrok« Je zdravi>n>i akutnih In kronl£nlh boKJxnl, Jax
sam Ze zdravim nad 23 I rt ter Imam skušnje v vwh boleznih
In ker znam alovenako. zato vaa morim popolnoma razumeti In »poznati
vašo bolezen, da vae ozdravim In vrnem moč In zdravje.	23 let eem
Pridobil potebno akuinjo pri ozdravljenju mo*klh bolezni. Za<o aa moreta popolnoma aanestl na mene, moja akrti pa Jo, da vaa popolnoma ozdravim. No odlaftajte. ampak pridite eimpraja.
Jaz ozdravim zaatrupljeno kri, maaulje ln llao po taleeu, bolezni v grlu. Iz« padanj« lae. bolečine v osteh. *ta*e rane; osi jbe^ost • 11 včne in bwlcnl v metiu* Ju ledlcah,jetrah, želodcu, rmenlco rwmatlzem, katar; zlat« žile, nfcduha Itd Uradno uro: V ponedeljek: sredo ln petek od dopoldne do K. popoldne; ▼ torek, četrtek ln sobota od S dopoldne do $. zvečer; v nedelJaJi la praznikih od ID. dopoldne do a popoldne.
Požigalec.
<—' '
FRANCOSKE DETEKTIVSKI KOMAH. Bpisal Emila Gaboriam,
Z* "Olas Karoaa" prtTtl O, P.
/