ft. 123 Poštnina poradonjena (C. C. con la posta) V Trsta. * sredo, 30. mala 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik Ltll traj razen ponedeljka. Naročnina! ca 1 —mm L 38.—, celo lato L 75.—, ▼ laoseoatro m« 30 »t. — Oglasnio* u I mm prostore ca trgovske in obrtna oglasa L 1.—, se oanrt* L 1^0, oglasa denarnih zarodov L I*—% na prvi štreni L 2.— EDINOST Urodniihro in upravniltro: Trat P), ulica S. Franoesco (fAssisi 20. Ta« leion 11-57. Dopisi naj ti poiilfajo izklfučno uredništva« atfkti, reklamacij« in denar pa upravni!hra. Rokopiai se ne vraćalo. Nafranldrane pisme se na sprafemafe, — Lest. zaloiba in tisk Tiskarne «Edinost*. FoHiirednMtvo ▼ G o r i c i» ulice Giosut Cerdaaoi iL 7, L a. — Telet It 32L Glavni in odgovorni uredniki proi FtBp Patio. Gospodarska politika Romunske BUKAREŠT, 27. maja. Romunska kraljevina preživlja sedaj dobo konsolidacije svojih gospodarskih prilik. Kakor povsod drugod, tako — in morda v še večji meri zahteva ta doba tudi od Romunske, da napne vse svoje sile v svrho u-ranovešenja in utrditve svojega gospodarskega življenja. Vrši se sedaj likvidacija onih nenormalnih pojavov, ki so jih 'povzročile svetovna vojna, dolgo vrsto let trajajoča povojna kriza in kolebanje valute. Razumljivo je, da se takšna likvidacija ne da izvršiti kar tako lepem, marveč da zahteva ,?o žrtev, predvsem pa pro-onih podjetij, ki so vzklila ..u. bolnem gospodarskem organizmu države in nosijo radi tega tudi same v sebi kal bolezni. Ta podjetja navadno niso tako ti dna, da bi prestala hudo operacijo, ki so jo nacionalni ekonomi nazvali izbor, selekcijo. Selekcija žanje neusmiljeno: kar ni res dzravega in trdnega se ne more vzdržati. To velja seveda tudi za Romunsko. Podjetja, ki so vžrastla radi vojne in njenih posledic, bodo večinoma izginila, ko se te posledice ne bodo čutile več, ko bo doba konsolidacije zaključena. Ta pojav seveda ni nov, saj je večina evropskih Idržav, ki so se bojevale v svetovni vojni, morala že preboleti konsolida-cijsko krizo. Nekatere prej, druge pozneje. Med prve bi spadala na pr. čehoslovaška republika, bolj kasno — v preteklem letu _ pa je bila na vrsti Francija. Po tej bolezni se začne gospodarsko življenje krepčati. Kar .se pozneje zgradi, je zgrajeno na ozdravljeni osnovi. Zato lahko trdimo tudi glede Romunije, da pomeni likvidacija nezdravih posledic povojne krize in inflacije — ozdravljenje njenega narodnega gospodarstva. Po tem, kar smo zgoraj o-menili, je razumljivo, da je na Romunskem opažati v poslednjem času porastek trgovskih insolvenc in da se množijo tucfi prošnje za podaljšanje plačilnih rokov. Ta pojav zavisi na eni strani od običajne posledice valutne stabilizacije, kateri sledi neizogibno oslabitev in likvidacija večine podjetij, ki so gpekulativnega značaja. Na drugi strani pa je temu pojavu vzrok tudi letošnja zakasnitev pomladi, radi česar je zastalo poljsko in stavbinsko delo; brezposelnost se je radi tega začela Še bolj čutiti in to je imelo seveda svoje slabe posledice tudi za trgovino. Radi zastoja v trgovskih poslih se je začelo višati število prošenj za moratorije in število polomov. Tako se je gospodarski položaj precej poslabšal. Pa — kot rečeno — je treba smatrati se-o kot prehodno dobo, orajo slediti boljši časi. Junogo zanimanja vzbuja v romunskih trgovskih krogih tudi novi trgovinski zakonik, ki bo v kratkem objavljen. Solidni trgovci pričakujejo, da se bodo z novim zakonikom odstranile nekatere neprilike, ki kvarno vplivajo na razvoj kreditnega gospodarstva in s tem tudi na romunsko trgovino. Tako je na primer z moratoriji. Navada, zatekati se k moratorijem, se je na Romunskem vdomačila JI. 1923, ko je bilo gospodarsko stanje neobičajno težko in nepovoljno. Sodišča so upoštevala hudo krizo in ugodila skoro vsaki prošnji za podaljšanje plačilnih rokov. Končno pa se je takšno postopanje le preveč vdomačilo. Moratorije so začeli trgovci izrabljati večinoma v škodo veletrgovcev. Splošne gospodarske prilike V deželi pa so se v poslednjem času že toliko izboljšale, da so' se veletrgovci obrnili na finančno ministrstvo in prosili, naj bi se izdale potrebne odredbe o postopanju sodišč pri dovoljenju moratorijev. Sodišča naj ne postopajo več v teh vprašanjih tako lahko in naj zahtevajo od trgovca, ki prosi za moratorij, da natančno dokaže svoj položaj. Vesti o splošnem moratoriju na Romunskem ne odgovarjajo resnici. Vsi neugodni pojavi, ki smo Hih pravkar našteli, niso nič drugega nego posledice likvidacije inflacijske dobe. Konč no vel j avna zakonska stabilizacija leja in vpostavitev tesnih zvez z inozemskimi kreditnimi trgi bosta položili nove temelje za normalni gospodarski razvoj romunske kraljevine. Razprava o proračunu aeronavtičnega ministrstva - Pričakovanje za Mussolisijev ekspozć o zunanji politiki RIM, 29. Danes popoldne se je spet sestala k seji visoka zbornica, ki bo odšla tekom prve polovice junija na poletne počitnice. Tekom svojega takratnega zasedanja bo odobril senat preostale proračune poedinih ministrstev za poslovno dobo 1928-29. Z napetim zanimanjem se pričakuje razprava o proračunu ministrstva zunanjih zadev, ker bo takrat podal načelnik vlade in zunanji minister on. Mussolini že napovedani ekspozč o italijanski zunanji politiki. Proračun ministrstva zunanjih zadev pride po vsej verjetnosti na dnevni red tegu zasedanja 4. ali 5. junija in tedaj bo imel načelnik vlade svoj govor, katerega vsebino je podal V glavnih o-brisih že na včerajšnji seji ministrskega sveta. Na dnevnem redu današnje seje senata je bila razprava in odobritev proračuna ministrstva za aeronavtiko. Pred prehodom k razpravi je naznanil predsednik on. Titoni nove senatorje in tolmačil v kratkih, a vznešenih besedah vso ono bojazen, s katero pričakuje Italija vesti o usodi generala Nobi-leja in njegovih tovarišev. V i-menu vlade se je lepim besedam on. Titonija pridružil načelnik vlade. V nato sledečo jrazpravo o proračunu ministrstva aeronav-tike je posegel kot prvi govornik sen. Ciccotti, ki je nagla-sil, da so previsoki izdatki, predvidevani za letala, ki se 1-majo zgraditi v Italiji. Za njim se je oglasil takoj poročevalec sen. Ancona, ki je bil istotako mnenja, da je treba znižati cene za letala, ki stanejo eelo do 500 lir za vsak kg, kar pa se nikakor ne sme zgoditi na Škodo kakovosti materijala. Obratovanje civilnih zračnih prog naj se izroči izključno le zasebnim družbam, zakaj obratovanje v režiji države se je izkazalo kot ne varčno. Znesek 60 milijonov lir, ki ga trosi italijanska država za podpiranje razvoja zračne plovbe, je po mnenju i-menovanega senatorja v primeri s tozadevnimi stroški drugih držav premajhen. Bojazljivost, ki ovira razvoj zračne plovbe v Italiji, se je zdela govorniku neosnovana. On. Mussolini: «Ta bojazljivost ima še to obteževalno okolnost, da je predvsem moška. Ženske potujejo po zraku več nego moški.* Ob zaključku svojega govora je izrazil poročevalec prepričanje, da bodo postale zračne sile države vedno krepkejsa opora državne obrambe, ki bo lahko brez skrbi zaupala v junaštvo poveljnikov in moštva. , Po odobritvi poedinih poglavij proračuna in večjega Števila načrtov o uzakonitvi raznih naredb je predsednik on. Titoni ob 18. uri zaključil sejo. V palači Međama vlada veliko zanimanje za izjave, ki jih bo podal načelnik vlade o priliki razprave o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Kakor napoveduje agencija «In forma-tore della Stampe», bo načelnik vlade po vsej verjetnosti posvetil v svojem govoru posebno pozornost ponovnim pro tikali j an-skim demonstracijam v Jugoslaviji. Agencija pravi, da o ciljih in namenih teh demonstracij ne more biti nJ kakega dvoma. Vlada Je ie zahtevala primernega »adodčenja v Beogradu toda agenciji ta dlplomattt-ni korak še nikakor me zadostuje za iztrebljenje nepoboIjMjMh pro t ii talijanskih elementov v kraljevini SH8 tn drugod. Zato bo načelnik vlade, ki sicer nikakor ne namara*ra precenjevati nedavnih dogodkov, v svojih izjavah o itaftljeneklh pravicah, kakor vedno, odiotao in Jaano j nastopil. Njegov opomin bo morda ooslednli tn deflnitfven.' kakor to zahtevata čast In dotik* noet Italijanske nacije. Akciia za pomot HiHiMski polarni ekspedkV Norveška vlada je poverila stvo akcije Larsenn - Nestrpno pričakovanje t Italiji KINGS BAY, 29. Kakor hitro je «Cittfc di Mflano» dospela k Danskemu otočju, je njen kapetan Romagna stopil V stike s tamkajšnjimi lovci, da po izve, je-li mogoče raziskati ozemlje s smučkami. Taka ekspedicija pa je bila takoj odsvetovana, ker bi bil njen uspeh jako dvomljiv, medtem ko bi bilo moštvo izpostavljeno precejšnjim nevarno^-stim. Zato je «Cittii di Milano* takoj odplula proti severu in upa v kratkem priti na odprto morje, vendar se bo težko preri-la do mesta od katerega je bila oddana zadnja Nobilejeva ra-diobrzojavka, ker Ji bodo ledeniki zastavljali pot. Več izgleda uspeh kaže imeti akcija, ki jo bodo započeli Norvežani pod vodstvom Larsena in ki i-ma preiskati zračnim potom severno obal Svalbardskega otočja. Larsen sam je pripravljen, preiskati z letalom ozemlje, na katerih se domneva, da je «Ita-lia» morala pristati; svojo pomoč veže norveški letalec na pogoj, da pripravi italijanska vlada za prihodnje poletje reflil-no akcijo v slučaju, da bi se on ponesrečil in moral prezimiti na ledenikih. Tudi Wilkins je postavil na razpolago svoje letalo, s katerim je bil preletel letos tečajno poKrto, vendar je uporaba WHkinsonovega letala o-težkočena, ker nima letalo dr-salic za pristanek na leto in od-let. Celo Amundsen se je postavil na razpolago neuradnemu odboru za pomoč posadki «Italije« in je pripravljen prevzeti vodstvo pomožne akcije. RIM, 29. PreetoHca sled* a nestrpnostjo poteku reftilne akcije. Kralj in ministrski r^edsed-nik se Živahno zanimata za vse vesti, ki se tičejo italijanske polarne ekspedicije. Nj. Veličanstvo kraljica je sinoči poslala k NobilejevL ^eopmogi dvorno da^ mo, da ji sporoči tolažil no besedo in trdno vero v nadaljna ugodna poročila. Tudi po vseh drugih krajih Italije pričakujejo naj Strte plasti ljudstva z nestrpnostjo novih poročil, zaupajoč, da ta poročila ne bodo žalostna. RIM, 29. Tukajšnji list «Bril-lante*. ki je prmesel vest, da se je našel zrakoplov «¥taila», je bil zaplenjen. TROMSOE, 29. Letalec Lttt-zow-Holm je prispel semkaj. Vkrcal se bo na parnik «Hob-by», ki odpluje noooj proti King's bayu. Uspeh II. mM> talim«! za kodifikacijo kazeufcesa pran Inozemske delegacije ie odpotovale lz Rima RIM, 29. Inozemske delegacije II. mednarodne konference za kodifikacijo kazenskega prava, ki so si po zaključitvi svojega dela ogledale razne pravne in sodne zavode, so po večini že zapustile prestolnico. Kakor izhaja iz objavljenega zapisnika o konferenci je obrodila ta lepe uspehe. Odobrenih je bilo 21 členov kodeksa, ki bodo služIli poedinim drŽavam, U so bile na konferenci zastopane, kot podlaga za razne zakone, ki se Imajo uvesti. Ti členi se nanašajo predvsem na varnostne ukrepe o mednarodni recidivi in o posledicah, ki bi jih imele v inozemstvu proglašene obsodbe o-seb v državi kateri pripadajo. Večina sprejetih členov je bila posneta po načrtu novega itali-, janskega kazenskega nkontita. njal O Sem bo RIM, 29. Jutri se______ nistnki svet. Razpravljal ho o vprašanjih, ki so na dnevnem redu tekočega zasedanja, predvsem pa o načrtu nsjeeneiin*s-ga zakona, glede katerega m js danes pravosodni mtnkitir on. Bocco dolgo rasgovafM I načelnikom vlade. AMSTBRDAM, 29. Današnja nogometna tekma med Plnnsljo in Italijo s« je zaključila s m itaftlgeneke čete m 4:8. ----. Okoli 15. ure jo mladenič iztepal na dvorišču hiše št. C v ulici Ghega velike preproge*, ki jih je bil obesil na vrv, pritrjeno na ograjo nekega balkona. Zdajci se je vrv, na kateri so visele preproge, odvezala in Bergamsaco je v družbi 33-Ietnega težaka Rug-gera Salimbenija. ki mu je pomagal pri delu, stopil na balkon, da 'bi jo spet privezal. Ko se je pri tem opravilu naslonil na ograjo, se je ta odlomila, tako da je fant izgubil ravnotežje in padel z višine kakih treh metrov na dvorišče, kjer je obležal težko poškodovan; zlomil si je desno nogo v stegnu ter se pofoil po desni roki. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal ponesrečencu prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno dva meseca. — Trg Goldoni je postal v zadnjem Času, odkar ga preurejujejo in popravljajo, pravcata past za pešca, ki mora, idoč ondot, dobro paziti kam stopi, sicer se mu lahko zgodi, da pride s celim telesom v nezaželjen dotik z materjo zemljo oziroma, — kar je brez dvoma hujše — s kamenitim tlakom ali s tramvajnimi tračnicami. — Takšna nezgoda je sinoči doletela 72-letnega trgovskega agenta Josipa Antoninija. Ko je starček okoli 19. ure hotel v bližini ulice Ponte della Faifcbra Črez razkopa-no cesto, se je spod t akni I in pa- del tako nesrečno, da »i je zlomil na kompliciran način levo roko pod komolcem. Dva mlmoidofia vojaka sta priskočila siromaku na pomoč in ga spremila v mestno bolnišnico, kjer so _ga sprejeli v kirurgični oddelek, zdraviti se bo moral kakih pet tednov. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj predpoldne prepeljan v mestno bolnitaico 45-1 etni gostilničar Ivan Quarantotto..stanujoč v ul. S. Giusto ftt. 7. Mož je v bližini ribjega trga, ko se je vračal domov z nakupljenimi ribami, radi božjastnega napada padel ter se pri tem precej hudo ranil na glavi. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. — Pri delu v ćkedenjskih plavžih se jo včeraj zjutraj ponesrečil 59-Jetni delavec Paskval Collavi-ni, stanujoč v Skednju 5t. 444. Ko je pleeal po lestvi na velik motor, da bi ga osnažil. se je spodrsnil in padel z višine kakih treh metrov. Pri tem je zadobil hudo rano na desni nogi. Po prvi pomoči, ki jo je dobil v tamošnji ob-vezovalnici, je bil nesrečni mož prepeljan v mestno bolnišnico. Tržaška porota Skrivnosten umor mestnega stražnika Angela Catfaruzze pred porotniki O tej obravnavi smo svoječasno že obširno poročali, kajti zadevo so obravnavali že porotniki tekom julijskega zasedanja preteklega leta. Takrat je bilo v kletki osem moških, dočim sta danes le dva — Ludvik Zaiz in Štefan Mrkota. Drugi so bili med tem časom tekom preiskave oproščeni. Obravnava takrat ni mogla priti do konca, kajti pri zasliševanju prič se je opazilo, da so podajale svoje izvedi pod mogočnim vplivom strahu pred zločinci, ki so dne 31. decembra K 1926. na najdrznejši način o belem dnevu napadli mestnega stražnika Angela Cattaruz.se, ki je ravno nosil plačo za celi zbor mestnih stražnikov, in ga umorili s streli iz samokresa z namenom, da ga oropajo. Dogodek je čitateljem znan, do danes pa je zločin še zvit v neprodirno temo. Oba obtoženca sta enake srednje rasti, čmih las in precej ostrega pogleda. Mrkota govori pretirano tržaško narečje, dočim se Zaiz bolj blagoglasno izraža. Oblečena sta oba čedno in skoro elegantno. Zasliševanje obtožencev. Kletka se odpre in pred predsednika stopi Zaiz. Predsednik: Vi vesti, česa ste obdolženi. Kaj zamorete navesti v svoj zagovor? •«Jaz sem nedolžen,» pravi Zaiz, usodnega jutra sem delal v delavnici svojega očeta v ul. Conti.» Preds.: «Nastopila bo tekom obravnave priča, ki vas je videla o-nega dne v ulici del Castello — torej v bližini kraja, kjer se je dogodil zločin-» Zaiz: «Priča se moti. Sicer pa je bila že zadnjič zelo netočna v svojih izpovedih.« Preds.: «Ste li vi poznali Mr-koto?» Zaiz: «Ne.» Preds.: «Oba sta bila komunista.« Zaiz: «Ni me nikoli brigala politika.« Predsednik čita kazensko spričevalo Zaiza. ki je precej popisano. V njem stoji tudi, da je Zaiz bil oibsojen na tri leta in 0 mesecev ječe, ker je Collarigu pomagal pri njegovih zločinih- Preds.: «Priča Balzadella vas je videla usodnega dne z Mrkoto v bližini mesta, kjer se je dogodil zločin. Pravi tudi, da ste ji vi pri soočbi dali znamenje, naj mo!či.» Obtoženec: «Ni res! Sicer me pa ona ni spoznala, le obleka se ji je zdela slična.» Preds-: «Je tu tudi priča Flego. Balzadella ve, da ste vi dali znamenje napadalcem, da se bliža Cattaruzza.» Obtož.: «Balzadella se moti-» Predsednik da privesti pred se Mrkoto. Mrkota pravi tudi, da je nedolžen. On je, kakor trdi, spal tistega dne do 10. ure zjutraj. Zločin se je , dogodi! prej. Ob 10. uri in od Mrkote, ali si je res dal ostriči lase.« Mrkota: Da. precej časa pred zločinom.« Preds.: »Jaz ne morem več. Nadaljevali bomo jutri zjutraj ob uri.« Sinoči je naša ljubljena mama, gospa Josipina Fon roj. Miklavič sklenila svoje pridne, delsvne roke k večnemu počitku. Globoko razžaloščeni javljamo to tužno vest tem potom vsem daljnim sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 30. maja ob 4.30 pop. izpred hiše žalosti na Solkanski cesti na domače pokopališče v Solkanu. SOLKAN, dne 29. maja 1928. Žalujoče družine Foo, Vidmar, Fonzarl, Miklavič. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Smrtna kosa* Na binkoštni pondeljek ob 8. uri zvečer je izdihnila v svoji hiši na Solkanski cesti daleč na okrog znana in splošno spoštovana gospa Josipina Fon roj. Miklavič v 6o. letu. Njena gostilna je bila leta in leta cilj krajšim izletom in iz-prehodom goriških meščanov. Živahno so je pokojnica kretala o-koli svojih gostov, z vsemi se je nekoliko porazgovorila in odbrze-la zopet po svojem opravilu v kuhinjo. Vsi so jo spoštovali. Svojo družino jo v vsakem oziru najbo-le odgojila in vest o njeni smrti bo napravila globok vtis na vse, ki so jo poznali. Pokojnici naj sveti večna luč, Žalujočim družinam pa naše iskreno sožalje. Cvetlični dan na Goriškem Dne 3. junija tega leta se bo po občinah goriške pokrajine vršil cvetlični dan. Zbirali se bodo prispevki, ki bodo služIli v svrho pobijanja j etike. Premestitev. Vodja tukajšnje sekcije civilnega ženija inž. Henrik Neri je premeščen v Rim. Okrožnica o čerem eni j ah Zvezni fašistovski tajnik je opozoril vse politične tajnike po deželi, komisarje in občinske zaupnike, da ne smejo več prirejati brezpotrebnih ceremonij, ako ne dobe pooblastila od stranke. S takimi ceremonijami da se moti le delo in zapravlja. Goriški izvozni trg v terek dne 29. maja. Lepo vreme je dopustilo svobodno trganje črešenj ves pondeljek tako, da je prišlo zopet več blaga na trg, in sicer okoli 160 kv. Začele so prevladovati polagoma debele bele vipavske cepljenke po L 3. 50 kg; navadne črešnje, sedaj vedno bolj Črne, so šle pa po L 2.50 do 3.— Za bele cepljenke stalno raste zanimanje žveplarjev, ki so se že razkropili po deželi, pokupljajoč in zagotavljajoč si blago. Posebno oddaljenejši kraji od obeh izvoznih tržišč Gorice in Krmina morajo letos paziti, da bodo vnovčili svoje črešnje. Predvsem gornja vipavska dolina naj se potrudi, da ji črešnje ne bodo tako zastonj dozorevale kot pretekla leta. Grah s ceno 1.40—1.50 ter špar-glji s 3.40 in 3.50 se Še vedno jako dobro drže, po solati je pa vendar manjše povpraševanje, ker smo pač že koncem meseca maja. Častniške Sole. Tukajšnje vojaško poveljstvo sporoča, da se sprejme za I. 1928-1929 več gojencev na vojaško častniško akademijo za stalno službovanje v Modeni in Turinu. Gojenci, ki se sprejemajo, se morajo nahajati v letih med 17. in 22. Dvn ženi ]e hotel imeti. Sodnijski oblasti je bil naznanjen neki Nikolaj Baje, star 42 let, delavec, stanujoč v Solkanu, rodom iz Dolgepoljane pri Vipavi. Dne 17. septembra 192»> je Baje naznanil na solkansko občino rojstvo otročička, katerega oče je bil on, mati pa neka Ana Cibej. Ob priliki naznanitve je trdil, da je otrok zakonski, njegova mati pa, Ana Cibej. njegova zakonska Žena. Vsa stvar bi Šla v redu naprej, da se ni anagraiitni urad o stvari nekoliko bolj informiral. Iz nadaljnih informacij pa je posta- lo razvidno, da Ana Cibej ni Baj-čeva zakonska žena, pač pa da ie živi z njim. Nasprotno pa živi prava Bajčeva žena v Dolgipolja-ni in ji je ime Marija Bončina. Ker pa ni dovoljeno... itd..,, se bo moral Bajec zagovarjati pred sodiščem. Tat, ki pove, kje je ukradel kolo Orožniki iz Pordenona so te dni aretirali nekega Petra Tacca iz vasi Forno di Zoldo (pokrajina Belluno), katerega so že več časa imeli na sumu kot nevarnega tatu, ki se je prav posebno odlikoval v tatvinah koles. Po aretaciji je Peter Tacco kmalu priznai, da jo ukradel svoj čas kolo tudi v Gorici v ulici Carducci — in sicer v veži štev. 7. Kolo je bilo last nekega Emilija Komela iz Solkana. IZRED SODIŠČA Mihael Bijelakosič iz Dubrovnik i oproščen Naši čitatelji se gotovo še spominjajo na Mih. Bijelakosiča/ iz Dubrovnika, ko je bil pred nekaj meseci aretiran--sicer le radi tega ker kot tujoc ni javil lokalnim ob-laetvom svojega bivanja v Italiji — pozneje pa so ga obdofžili, da je izročil ponarejeno hranilno knjižico «Slavonske hipotekama ibanke» neki Izabeli Zamar iz Furlanije, s katero se je hotel j..>-ročiti. Bijelakosič pa je bil v svoji domovini že enkrat poročen. Kadi teh stvari je moral Bijciako>;č pred sodišče^ kjer pa se je včeraj izkazala na podlagi izpovedi različnih prič njegova nedolžnost. In sicer so Člani družine Zamar pričali, da je imel Bijelakosič poštene in čiste namene poročiti njihovo hčer takoj ko bi se s svojo prvo ženo razporočil. Obtoženec prizna, da jo predrugačil na viožni knjižici številko, vendar pa je Za-marjeve vedno svaril pred tem, da knjižice ne porabijo, trdeč, da se v nji nahajajo neke skrivnosti. Vso to potrdijo Zamarji. Na podlagi teh izpovedi in pričevanj, oprosti sodišče Bijelakosi-ča obtoženih zločinov, ker da jih ni zagrešil, obsodi ga pa na 10 dni zapora, ker ni pravočasno javil svojega bivanja v Italiji. INiJlLi HIŠA z vrtom, v sredini trga,, s pekarsko obrtjo, pripravljeno za vsako drugo obrt, se proda radi družinskih razmer. Naslov pri tržaSkem upravništvu, 603 PRIDNO DEKLE, kuharica, z dobrimi spričevali se išče. Naslov pri tržaškem upravništvu. 589 OSLA velikega bi rad kupil. Ferjanc, Grant, Grahovo (Cracova). PEKOVSKI pomočnik, dobro i*vežbanf iiče dela. Gre tudi na deželo. Via Ti- gor 7, F. Godnik. 598 PISALNE STROJE različnih znamk, kontrolne blagajne, vse po ugodnih cenah, prodaja Miiller - Trst, Ireneo della Croco šest. Naiprikfadneiša darifa Z£ BIRMO dobite pri ALBERTU POVI!!), Trst, Via Ka:zinH6 Na obroke Zadnje novosti, izgotovljene obleke in po meri, blago, svi-lenine, perilo, platno, površniki i. t. d. i. t. d. Via Roma 3, UL nadstropje P O D L S T E K y. J. KRIŽANOVSKA: Pajčevina Roman ▼ Štirih delih Iz ruščine prevedel I. V. (92) Marta Skiorovna je zamišljeno kimala % g-lavo med njenim pripovedovanjem, in ko je Milica odšla v jedilnico, je starka rekla Dunji ki je pospravljala obleko: — To ne pomeni nič dobrega, Dunjuška. Doživela sem že dva taka slučaja novoporočencev In obakrat je bil konec slab: ena se je ločila od moža, drug-a je kmalu ovdovela. Ves naslednji dan si je ogledovala grad. Grof je vse sam pokazal ženi; toda vkljub njegovemu veselemu razpoloženju je Milica opazila, ds je mož v notranjosti slabe volje in spomnila se je, da je takšen od prejšnjega večera, ko so mu pai (večerji izročili pismo, ki £a je razk ičilo. — Teta, baro^^ct ]s. Oaurticeva, nam pošilja Sastitke in se opravičuje. mo;i nemški. _Cemu bi se morala zatajevati, ali ne smem govoriti tako, kakor se mi zdi prijetneje? — je vprašala Milica in srdito namršila obrvi. _ Iz preprostega vzroka, ker si s tem, da si se poročila z menoj, postala Nemka; tvoja usoda in tvoji interesi so osredotočeni tu, kjer Sivi tvoj mož in kjer bodo živeli tvoji otroci, zato je tvoja dolžnost, da se prilagodiš običajem svoje novf domovine, a kar je glavno, da. si usvojiš njen jezik. Pojmi, Milica, da nisi več Rusinja, a v naših družinah ne želimo imeti tujih Členov. Mi ne trpimo, da bi se pri nas tako godilo kakor pri vas v Rusiji, to je, da bi kdo živel v Nemčiji kot tukajšnji podanik in bi istočasno govoril: «moje obveznosti in moji interesi niso tu». Zato bi morala sama razumeti, da v hiši nemškocra Častnika in plemiča ne more vladati noben drug jezik razen nemškega. Vsekakor ne sme grofica Berenklavova kazati, da želi biti in da je ostala inozemka.