Dopisi. Iz Ptuja. (Graška ,,Tagespo š ta"j govorila je nedavno o dači: kolika je v pojediiiih okrajnih glavarstvib Štajerske zemlje bila do sedajna dača od zemljišč in kolika bode nova, ter pravi med drugim: V okrajnem glavarstvu Ijutomerskem bila je cesarska dača dozdaj 66060 fl. po novem pa bode 73377 fl. tedaj za 7317 fl. večja- v okrajnem glavarstvu ptujskem pa je bila dozdaj 155.633 fl., po novem pa bode 203.299 fl. 'tedaj za 47.586 fl. večja. Jaz pa sem pred desetimi tedni v nSlov. Gosp.J djal: „ V okrajnem poglavarstvu ljutomerskem plačevalo bode se po novem 73 377 fl.; v glavarstvu ptujskcm pa 203.299 fl.u Do setn se tedaj številke, ktere seru si jaz takrat zračunil v Tagespoštnitui, ktera je dobila svojo razpravo kakor se hvali ,,von sehr geacbteter Seite", popolnoma vjemajo. Glede stare dače pa sva si s Tagespoštnim poročevalcena precej navskriž, jaz sem uamreč dalje tako pisal v ,,SIov. Gosp." : ,,Dozdaj se je v celera ljutomerskem okrajnem glavarstvu plaeevalo 72.395 fl. namreč v gornjeiadgtnskem 36033 fl. v ljutomerskem pa 36.862 fl. Iz tega je razvidno, da bo zauaprej celo ljutoraerslio glavarstvo 982 fl. več plačevalo, ako se po reklamacijah čisto nič nebi znižati dalo. Da Tagespostni podatki niso zmišljeni, nego iz dotičnib izvorov ali matic zajeti, ni dvojbe, pa tudi moji so do pičice in popolnoma resnični. Kako to? Od kod tedaj razloček? Omenjena ,,velecenjena starka" pravi, ka je predpisaoa cesarska dača od zemljišč za celo Stajersko dozdaj bila 1,967.759 fl. nova pa bo 2,479.765 fl. tcdaj, pravi, bo nova za 512.006 g. večja. Temu ni tako. Nova sicer bo, ali še le čez 10 let popolnorna 2,469.765 fl., dozdaj predpisana pa je hila 2,041.000 fl. Toda teh 2,041.000 fl. se nikoli popolnem ni vplačalo, kajti vsako leto se zavoljo elementarnib nezgod: toče, mraza, povodenj itd. več ali mauje odpiše. Primerjevajoča novo 8 staro, imela je Tagespošta 2,041.000 fl. za celo Štajerpto proti 2,479.765 fl. v oziru imeti, ne pa taisti broj, ki se po odbitku zavolj toče ild. dcjanski plača. Razloček raed staro in novo ni tedaj 512.006 fl. nego 438.765 fl. Ravno tako je razloček kakor sem rekel za okrajno glavarstvo ljutomersko 982 fl. ne pa 7317 fl. Na dal.je sem takrat v 13. štev. nSlov. Gosp." pisal: nV okrajnem glavarstvu ptujskem bo se po novcm mnogo več plaeevalo kakor dozdaj" — sicer ne kakor Tagespošta pravi 47596 fl. na leto — No itak kakor sem rekel 39.010 fl. Dozdaj se je namreč plačevalo 164.219 fl. v celem glavarstvu in sicer je odrajtaval okraj ptujski 93.250 fl., ormožki 50.177 fl., rogački 15.702 fl. Od onih 39.000 fl. zadelo bo rogački okraj okoli 2000 fl., ormožki tndi samo toliko, vse drugo pa bo nosil okraj ptujski. Nadejamo se sicer, ka bo se po reklatuacijab nckaj dalo popraviti kaj se v pravem trenotku zgrešilo. V ptujskem okraji ni biln v cenilnej komisiji nejednega kmeta kot zvedenca, kajti gg. Filafero, Leskošek, Sohler, Zttrngast itd. itak niso prav za prav navadni kmeti. J. Žitek. Iz Ponikve. (Strasen ogenj) je bil v nedeljo 19. t. m. ob 1. uri popoldne tukai v vasi ,,Verteče", kteri je v malih urab 8 poslopij uničil. Pri tej nesrečni priložnosti si je naš splošuo spoitovani obcinski predstojnik Franc Podgoršck veliko bvalo zaslužil, ker je, ko zasliši, da zvon ogenj oznanjuje, svoje konje pripregel in občinsko brizgalnico do gorišča zapeljal, tam neutrudliivo z vso ruočjo delal, branil, gasil, zapovedoval in s svojim zgledom navzoče Ijudi k mai ljivosti spodbujal, ter na pogorišči ostal do noči. On in žandaiji so naredili, da ni cela vas zgorela, ker so branili, poniagali rešiti, kar je še za rešiti bilo in nektere lene ljudi k delu gonili in silili. Slava iti hvala tedaj gospodu Podgoišek-u in izvrstnim gospodom žandarjem! Ubogi pogorelci so zdaj v veliki revščini in zadregi, posebno zato, ker je tukaj uže 10 slabih letin bilo. Mraz in toča je f-koraj vsako leto delo in trud kmetovalca uničila, tako, da nekteri še davka plačati ne morejo. Kaj bodo zdaj nesrečni pogorelci začeli? Vse jim je zgorelo — tudi obleka, ves živež in tudi vsera sviuje. 0 ko bi kakšen usmiljeni človek se najdel, kteri bi revežem v istej veliki sili s kakim iiiilini darom pomagal! Bog, ki vsako usniiljenje in vsak dar stoterno poplača, tudi takega dobrotuika nc bodo pozabil. Revščina je tako velika, da se ne da popisati in ako bi kdo botel ubogiin pogorclcem pomagati, naj blagovoli ta mili darek, če je denar, obleka ali živež, poslati občiriskeruu predstojniku na Ponikvu (Ponigl a. d. Siidbahn). Povrnil po vsemogočni Bog! Od Kapele pri Brežicah. (Slabo gospodarjenje.) Dopisatelj je nekdaj od 1. 1853—57. blače trgal po klopeb meščanskc glavne šole v Mariboru pa Bogu bodi potoženo: naučil se ni veliko, ker ni nemščine umel, v katerej je se vseskozi prednašalo. Edini učitelj Mirt v 3. raziedu je časih kaj slovenski sprego/oril; v 4. razredu bila je sicer dovoljena vsaki tedea ena ura za sldvensko berilo, ali te nam učitelj Furegg ni botel privosčiti. Tako je prišlo, da je pozabil, kar so niu nemški v glavo zabili, diuga pa ni znal. Zato je nioial dorasčen začeti s samoukom, 8 prebiranjem slovenskih knjig in časopisov. Zato pa so obžalovanja vredni starši pa otroci, kder v ljudski šoli tem nerazumljivo uernščino v glavo pšejo, na to pa pozabijo, da je treba otroka najprvlje v materinščini podučevati, izobiaževati. Povsod delajo z deco tako, na Nemškem, Italijauskem, Francoskem. Materinščina je podlaga vsej Dadalejšnjej odgoji človeka. — Za kmetijski stan prišli 80 res žalostai časi. Pod napravimi in vsled postav, katerib so nam liberalni poslanci ualožili, skoraj omagnjenio. Vrbu tega se uarn mladina hoče zelo spriditi. Kdor se kaj iziu-i v šolab, neče doma delati. Hoče biti gospod, dekle pa vsaj ,,fraila". Izšolanega otroka vzamejo po nekolikih letih k vojakom in starši zopet pogrešajo podpore. Kateri doma oslanejo, tem pa stara nošnja ni povoljna, vsak če biti oškribau po ,,soldački", blače nosi po francoski, črevlje pa ,,meksikaJDarje", in kadi cigare. Jednako gizdijo se tudi dekleta. ,,No, vsaj si kupim, kaj to komu naar?" Res, pa pogosto so le starši, ki v štacuuab jeniljejo robo na ,,porgo" ali ,,puf'', a naposled štacunar po dobtarjih dolge iztirnje. Huda napaka je tudi ta, da starši — pogosto prisiljeni — zraven vžitka še drago izročijo gospodarstvo sinu ali hčeri. Nekaj časa se novi gospodar še drži, naposled pa ga obresti in dolgovi uničijo vkljub temu, da je giunte na kose prodaval. Konečno so vsi vkup berači. J. P. Iz Obriža. Letos utegnemo še precej dobro letino imete, ako nam ljubi Bog prizanese s točo. Kazni smo sicer vredni, ali usmiljenja močno potrebni. Naj ga toraj pravični prosijo, da nam prizanaša zaradi številnib hudobij, ki se po svetu godijo. Opomniin samo na nekaj malega! Kako jn koliko delavci govorijo, kedarjib je več skupaj? Preklinjanje, ogovarjanje in klafanje, tega je skoraj povsod. Kako bočemo blagoslova božjega nadejati se pri delu, kder je zraven toliko greba! Srce zaboli človeku, kedar kde naleti na več fantov vkup, posebno ob svetkib. Pokregati razbrzdenega paglavca ni varno, ako nečemo najnesramnejših psovk slišati! — Nase občinske ceste so hudo zanemarjene, posebno ena sred vasi. Kriv je teuiu župan in njegov prvi svetovalec. Ako ga kdo nagovaija, naj da steze popraviti, odreže se rekoč: ,,meni tega ni treba, jaz sein dozdaj vse dopeljal, diugi pa naj vozijo, kakor bočejo, če bodo živino iz blata vlačili. Tako ne moremo piiti do boljših stez. Marljivejši je naš župan s pisai ijami pa tudi drag. Potni list za kako kravče velja skoraj toliko, kakor kaka knjiga. Iz Koroškega. (Razne novosti.) Novi knezoškof bili so 26. jun. v Salcburga posvečeni in bodo 3. julija v Celovci vpeljevani. — Procesijo na sv. Telovo so vodili 801etui stolni prost preč. g. Adam Pichler. — Kameaski župnik, č. g. Kronik so ogledovali železniški most erez Dravo, in tako ncsrečno pali, da so v nekolikib urab bili mrtvi. — Svitli cesar darovali so srenji Tunel 200 fl., Waidegg 200, za šoli v Grafensteinu 300 in v Trebesiugu^300 fl. — Pogorelci v Vrbi dobili so 7000 fl. več podarovanib, kakor je škoda bila vcenjena, oni v Lačanab pa menje. — Za popravljanje mestue cerkve v Beljaku so napravili tombolo in spečali 800 fl. — Beljaška branilnica ostane zaprta do 7. jul., celovska pa do 20. jul. — V okolici Slov. Pieiberškej delal je nek Auton Ongriž bankovce, pa je pobegnil, ko je zapazil, da ga žandarji išeejo. Do sedaj ga se niso dobili. — Celovski mestni zastop je prošnjo sklenol zoper polajšanje 81etnega šolanja poslati gosposkej zburnici na Duuaj; meščani se vtikajo v reči, ki jih nimajo biigati, kajti v mestih naj posiljajo otroke v šolo, kakor bočejo, a knietcm je treba postavnih olajšav, da ne bodo kaznovani, če 13letnega dečka ali 141etno deklico doma potrebujejo. — V Celovci imajo ncmčurji zopet nov list: ,,Fieie iritimmen". Ta list je kar vse koroške Sloveuce v Diavo zatopil, kajti od salcburških in tirolskib planin tje doli do kranjsko-koroških gora 80 niu sami Nemci doma in na Kamnu, Golici, Stolu, Ljubelau, Obirji čepijo ma sami nemški ,,Wacbterji" in stražijo nemštvo. Kaj še? Od 332.000 katoliškib Korošuev je 120.000 slovenske krvi. Od 353 župnij je 117 čisto slovenskib in 13 mešanih. No, in čeravno Slovence na papirji kar zobljejo in požirajo, požrli in pozobali jih še veudar niso in jih tudi ne bodo!