-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
- - GLASILO - ■ PROSVETNE MATICE J. S. Z.
4T — NO. 1547.	TmUeee.ker S. ItMPT, •« (b. «... •((!«.
91. --»	III., ».rter Idr Ari (»grm • ( M.rrh :»r5T IM*«.
CHICAGO, ILL., 5. MAJA (May 5), 1937.
Pub!i»he<J We«kly at 2301 S. LawndaU Ave. LETO—VOL. XXXII.
IZKORIŠČEVALCI ZA "BOLJŠO PROTEKCIJO
39
PRITISK NA ZBORNICE ZA SPREJEM POSTAV, KI BI ZAVRLE NAPREDEK UNIJ
Ameriška trgovska komora na čelu boja za onemogocenje delavskih organizacij
Voditelji korporacij pozvani, da naj pridobe poslance za spremenitev Wagnerjevega zakona
MED ameriškimi industrialci in finančniki je v teku akcija za organiziranje pritiska na zvezni kongres, kateremu bo predložen v sprejem zakon "za protektiranje interesov privatne industrije". To akcijo vodi ameriška trgovska komora, v kateri je zastopan ves ameriški industrialni, finančni, ia veletrgovski sloj. Vse pridružene lokalne trgovske zbornice »o dobile iz njenega urada poziv, da naj vplivajo na kongresnika v prilog "ogroženih privatnih interesov". Posamezni člani trgovske komore so urgirani, da naj poslance osebno prepričajo, da je k Wagnerjevi postavi potreben dodatek, ki bo varoval tudi koristi lastnikov obratov, ne pa samo delavce. Nadejali »o ie, da bo vrhovno sodišče proglasilo Wagnerjevo postavo neustavnim. To se ni zgodilo. "Treba se bo poslužiti drugih sredstev, da se jo napravi našim interesom neškodljivim," so rekli voditelji mogočne trgovske komore.
Dodatek k VVagnerjevi postavi naj bi bile med drugim določbe, ki bi prepovedale sedeče stavke in masno piketiranje. Noben delavec ne bi smel siliti drugega v unijo, ali pretiti tistim, ki niso člani unije. Nobena unija ne bi smela iz svoje bla-fsjne prispevati za politične kampanje. Nobena unija ne bi smela oklicati stavko predo bi svojo namero sporočila prizadeti kompaniji določeno število dne v naprej. Nobena stavka se ne bi smela pričeti predno niso izčrpani vsi viri za mirno poravnavo spora. Unije se naj inkorporirajo in kot take naj bodo pred zakonom odgovorne za vsp škodo, ki bi jo njeni člani povzročili v stavkah delodajalčevi lastnini. Vse unije bi morale svojo račune imeti na upogled javnosti in v slučaju zahteve bvporacijo ali določenega odstotka članov unije bi morali nje-a» račune pregledati vladni izvedenci. Za odbornike unij se pred zakonom prizna le one, ki so demokratično izvoljeni in to brez terorističnih pritiskov. Na podlagi slednje določbe bi bil John L Lewis že davno propadel.
Namen tega zakona bi torej bil odvagati VVagnerjevi postavi vso vrednost, kolikor jo ima za delavstvo in unije.
Ampak sodnik Harry Manser v državi Maine je nam priča, da se Wagnerjevo postavo lahko uporablja tudi proti delavcem, ne samo njim v obrambo in pomoč. Na podlagi Wag-ntrjevega zakona je namreč proglasil stavko čevljarskih delavcev v svoji izjavi za nepostavno in vsled tega kompanija ni obvezana, da se pogaja z unijo.
Če se prepove v tovarnah agitacijo za unijo, kako naj se delavce sploh pridobi vanjo? Nobena unija še ni bila zgrajena brez pritiskanja za pristop na tiste delavce, ki jih je težko pridobiti, bodisi ker so cagavi, ali v strahu za delo, ali pa toliko hlapčevski, da hočejo ugajati bossom!
Odprava masnega piketiranja in sedečih stavk bi bila kaj-pada za izkoriščevalce velika pridobitev, ker se bi unije sploh ne smele boriti.
Ako se pred zakonom smatra unijo odgovornim za škodo, bi bi jo napravili delavci v stavkah, bi bilo tožb proti njim za odškodnino nič koliko. Delavce je v stavkah lahko provocirati. PrtJ LaFollettovo komisijo je izpovedala marsikatera priča, bako kompanije najemajo agente provokatorje zgolj zato, da provocirajo stavkarje k izgredom, na pobijanje oken itd., bajti na način je delodajalcem najlaglje dobiti pomoč policije,
BREZ BOJA NI ZMAGE
Fašisti v Španiji se znašajo bolj in bolj nad civilnim prebivalstvom
Mussolinijevi in Hitlerjevi letalci in topničarji besne, ker na glavnem bojišču ne morejo zmagati. — Franco se maščuje nad ženami in otroci
Glavar fašističnega gibanja v Španiji in drugi fašist eni kolovodje trdijo, da je ljudstvo na njihovi strani. Volitve pred civilno vojno so dokazale nasprotno in drugi dokaz je, da če bi bilo špansko ljudstvo res za faš zem in klerikalizem, bi ne bilo treba Maročanov, Italijanov in Nemcev, da ga pobijajo.
Francove Čete in njegovi letalci počno nad civilnim prebivalstvom take brutalnosti, da se zgražajo vsi, ki čutijo količkaj človeško. Najbolj trpi prebivalstvo mest Madrid, Guer-jnica in Bilbao. V Madridu so fašistični letalci porušili že cele bloke in pobili, ranili in pohabili že tisoče ljudi, večino-
Delavke v hotelih .o aelo .Ubo plačane. V hotelu N (herlauds-Plaza	™	^^ Tl,di ^l1'-
ncinnati ju »o te orBani*irale in prijele p.ketir..ti, kakor jih v.d.te na	°KenJ tasistlčlie artilerijC
gornji sliki. Stavkale ao samo par ur. Plača jim jr bila zvišana 35 od-	VT&1 11.1(1 Madridom IVOj< FIS«
Se veliko večja stavka hotelskih delavcev se je dogodila v San	(lejalllO delo.
Ameriška časniška agencija
-v--------------------- - -=rrr , United Press je dne 27. aprila
protektiranje'* privatne lastnine poročala, da so faistični letalci pobili v popolnoma nezava-
Cii
stotkov. Franciscu.
Poravnan« je bila ta teden.
šerifov, sodišč in milice za in "lojalnih delavcev" (skebov).
Če se unijam prepove prispevati iz svojih blagajen v poli- rovanem in neoboroženem me-tične namene, bi bilo to skoz in skoz v prilog samo izkorišče- stu Guernica, katero je simbol valcem, kajti oni iz svojih profitov lahko prispevajo za svoje svobode ponosnih Baskov, 800 kandidate kolikor hočejo, magari sto tisoč ali pol milijona do- ljudi. Spuščali so na mesto te-iarjev v kampanji za enega samega svojega kandidata, ali pa žke bombe napolnjene 2 gori-celi stranki, dočim bi unija ne smela ničesar potrošiti za svojo vom, s katerimi so zanetili po-politično stranko ali svoje posamezne kandidate. Uni ja premo- žar na raznih krajih mesta ter garjev npr. je v lanski volilni kampanji potrošila v agitaciji za ga upepelili. Poročevalec iste
Roosevelta in njegov new deal okrog pol milijona dolarjev. Če bo kongres omenjeno določbo sprejel, bi v bodoče tega ne smela, pa tudi če bi bili člani unije še tako pripravljeni pomagati s prispevkom iz svoje blagajne.
agencije piše o tem razdejanju med drugim:
"Ko so se pojavili nad mestom prvi aeroplani — vsi nem-
Sedeče stavke v Detroitu so bile uspešne, ker so nastale škega in italijanskega modela,
večinoma nepričakovano. Ako pa bi unija morala naznaniti kompaniji 10 ali 14 dni v naprej, da misli pozvati delavstvo v stavko, bi se družba dobro pripravila. Tudi če se sprejme določbo, da se morata obe sporni stranki najprvo pogajati pod vodstvom "nepristranske" posredovalne komisije, bi bila največkrat unija na škodi. In končno, če bi kongres res sprejel vse te omejitve, čemu bi potem delavci še spadali v unije? Saj se ne bi smele boriti zanje!
Korporacije si pomagajo v boju zoper določbe v VVagnerjevi postavi tudi na druge načine. Med delavci vodijo tiskano propagando proti pristopanju v unije. Kompanijske unije so pridružili večinoma k A. F. of L., katera je proti unijam CIO v ostrem boju in začela ustanavljati proti njim dualne unije. Vse to bo koristilo kompanijam in jim koristi ie zdaj, kajti one nastopajo v boju proti delavcem složno, dočim so slednji razcepljeni v razne nasprotujoče se organizacije.
Boj za zgraditev res močnega, vplivnega, solidarnega delavskega gibanja na industrialnem in političnem polju bo torej
je nastala med ljudstvom po ulicah splošna zmešnjava.
Bomba za bombo je padala med nje in razstrelki so leteli vse križem. Ko so se hiše vnele, so teJ<li mnogi stanovalci na prosto in potem po ulicah proti bližnjemu hribu. Aeroplani so se spustili zelo nizko in o-tvorili na bežeče ljudi ogenj iz strojnic. Vse ulice so bile posute z mrliči, razbitimi udi, ranjenci in s kupi zrušenih hiš. Ob tej grozi je ostalo ljudstvo obupno kričalo in nihče ni vedel, kam se naj skrije, ker ni nihče v tem mestu pričakoval napada. V smrtnem strahu več sto ljudi ni hotelo iz hiš, dasi so bile v plamenih, in so zgoreli v njih. Pravijo, da so mnoga letala na tem smrt nosečem poletu vodili nemški piloti.
SIk-ne opise smo pred tedni objavili iz čikaških Daily Nevvs o napadih na Madrid. Očitno je, da je fašistom vse eno, tudi ako porušijo vso Španijo, samo da zmagajo. Fašistični general Mola, pod Čigar poveljstvom je bil izvršen napad na prebivalstvo Guernice, je že v začetku civilne vojne dejal, da bo padlo nad milijon ljudi, predno bodo rebeli premagali lo-jaliste in podvrgli Španijo fašističnemu režimu. Kaj mar španskim bogatašem, parazitski aristokraciji in hierarhiji špansko ljudstvo! Oni hočejo ohraniti Španijo pod svojo peto, da bo ljudstvo garalo zanje, kakor je v prošlosti, pa magari če treba v ta namen pobiti milijon ali dva milijona žensk in otrok! Ker niso za
ražbojništva v odporu proti ljudstvu sami dovolj jaki, so ponudili Hitlerju in Mussoliniju velike koncesije za izkoriščanje pri rod nih bogastev v Španiji, ako jim pošljeta letal, topov, m uničijo, pilote in vojake. Odzvala sta se radevolje. Vrh tega so fašisti med Maro-čani mobilizirali za vojno vse sposobne moške, kolikor so jih dosegli, in poslali v boj proti španskemu ljudstvu.
To krvavo divjanje traja blizu eno leto, a španskega ljudstva le ne morejo poraziti. In ga ne bodo, razen če bosta Hitler in Mussolini posegla na španska bojišča še bolj odprto. Kajti zdaj svojo pomoč — četudi je znana vsemu svetu, še zmerom tajita. Oba sta priznala Francove '.tšiste za pravo špansko vlado, zato je zdaj njima nerodno prenesti blama-žo, ki je neizogibna, če ne pošljeta nadaljnih svojih polkov, topov, letal in drugih morilnih priprav. Ako bodo demokratične vlade v Evropi količkaj drzne in nastopile samozavestno, si tega ne bosta upala ter si rajše iskala kak drug "časten" izhod. Fašistična grozodejstva pa so delavcem vsepovsod nova priča, da fašizem ni in ne more biti nič drugega kakor barbarizem; od prejšnjih se razlikuje edino po dobi, v kateri je nastal.
Vojne pesmi, kakor pijanske pesmi, trezni ljudje redkokdaj
pojejo. — "A. G."
ŽELJA PO ORGANIZIRANJU ZAJELA VSE STROKE
Amerško delavstvo se je niso hoteli upoštevati njihove skozi prošla leta naučilo, da je organizacije in se pogajati z posebno v krizah prepuščeno njo o zahtevah delavcev. To so na milost in nemilost deloda- storili šele po par dneh stavke, jjtlcem, če ni organizirano. In kajti hoteli v tako velikem tako se je pričelo družiti v uni- mestu ne morejo ustrezati go-je vsepovsod v vseh strokah, stom brez potrebnih nameščen-Delavci in delavke v bolnišni- cev vseh vrst za opravljanje cah v Chicagu, ki so bili doslej hotelskih poslov.
neorganizirani, so si ustanovi-/elo težak in dolgotrajen. Na tem polju imajo socialisti hvale- li unijo, (la si Z njo izboljšajo žno nalogo trebiti konfuznost iz delavskih vrst, kajti le v de-' delovne razmere. Par tisoč ho-lavskih vprašanjih dobro poučeno delavstvo bo v stanju razu-j telskih nameščencev v San meti, kaj je zanj dobro in kaj ne ter se ravnati po teh dogna- I Franciscu je prošli teden za-njih.	I stavkalo, ker lastniki hotelov
"DAJTE MI ŠTIRI LETA"
Cenzura v Jugoslaviji pod klerikalci zelo poostrena
Fden naših prijateljev v sta- ve<ti, da se v Jugoslavijo vra- ju nič takšnega kar bi mogl > rem kraju je nam poslal obšir-jča demokracija7 Sknraj dv<
V Berlinu je bila otvorjena nacijska razstava, katere na-men je ljudstvu prikazati, kako in na kakšne načine in sredstvi bo postala Nemčija po izvršeni štiriletki od drugih de-*el neodvisna država. Produci-r*la in pridelala bo vse sama in v ta namen mora namesto surovin, katerih nima na svojem ozemlju, iznajti kemična nadomestila, oziroma izboljšati te, katere že ima. Nad razstavnim paviljonom je razobe-kna 60 čevljev visoka Hitlerja slika in nad njo napis, "ftajte mi štiri leta."
Tako fiihrer tolaži ljudstvo "tretjega rajha", da ne začuti Pomanjkanja, ki ga spremlja na vaeh koncih in krajih.
no pismo o položaju v deželi, ki je nedavno sklenila pakt z Mussolinijem a ob enem prirejala ovacije predsedniku čeho-slovaške republike Benešu, ki je dospel t ja kmalu po sklenje
škoditi Jugoslaviji. Prav tako sem prepričan jaz! Pa menda vendar ne verujete, da gre tem ljudem za koristi Jugoslavije! Jugoslavija pomeni Ijud-
Svoboda je vedno nevarna, ar*psk jo najvarnejša stvar, i»h imamo.—Harry Emer-
*>n Fosdick.
leti bo. da so prišli v vlado slovenski klerikalci, ki se že vso stoletje bahajo svojo ljubeznijo do demokracije, na žalost
pa so se razmere glede cenzu- stvo, ki tvori narode Jugoslavi-re in tiska, od kar so oni v vla- je! . . . Za to ljudstvo, da jim nem paktu, v prizadevanjih, di, za *to odstotkov poslabšale. je kaj! Za vse kaj drugega, da otme malo antanto pred o- Oni pojmujejo demokracijo ta- samo za to ne! .. . Sicer pa be-mreženjem italijanske fašisti- ko, da je dovoljeno razširjati rito "Slovenca" (klerikalni slo-čne vlade.	samo tisto govorjeno in tiska- venski dnevnik) in njih tak >-
V pismu pravi med drugim:>» besedo, ki podpira materi- zvani IjucNki li<t "Slovenski
alne (o moralnih skoraj ni m> Dom", pa boste takoj vedeli, v
"♦♦•Ameriškega družinske- goče govoriti!) interese Vat i- katerem grmu tiči zajec... ga koledarja, žal. letos nisem kana in težkega kapitala. Vs? Najprvo so izmed vaših ameri-prejel ne jaz, ne drugi. Pred drugo pa jim je strup, ki ga j»;ških listov prepovedali "Prole-nedavnim sem bil pri ravnate- treba v kali zatreti. Kaj pre- tarča" (to Š»» v času. ko so bili 1 ju Licejske knjižnice v Ljub- prosto pojmovanje demokraci- na krmilu nacionalci generala l iani, ki se je tudi pritožil, da jr in svobodo! jub ja! Kdina src- Ži\ kovičečega kova). Potem letošnjega koledarja ni prejel. <-.a 7a nas yc, da ne morejo pre- so nam pričeli zelo neredno do-četudi ima ta ustanova nalogo striči radijskih valov. Je vse dobiti v svoje arhive vse liste /.,man: celo mrtva tehnika je in knjige, ki so tiskani v našem močnejša nego njihova idejna jeziku.	sila . . ."
". .. Vprašate morda, kdo jej Dalje v istem pismu: kriv poostreni cenzuri v času, ko so se v inozemstvo razširile
M avl jat i tudi "Prosveto", zdaj pa so nam zaplenili še koledar.. ."
dr. Korošcem vred, ki kontrolira tisk in pasu je nad cenzorji, najbrže niti ne zaveda, pa nam priporoča, da se naj s primernimi pojasnili obrnemo na jugoslovanskega poslanika v Washingtonu. Nasvet je nam bil poslan dobrohotno — o tem ne dvomimo — toda kdo vendar so zastopniki Jugoslavije v drugih deželah, ako ne sluge režima, kakršen je! Kaj njim mar krivica! Ljudstvo jim ni prav nič mar. to jasno konsta-tira naš dopisnik, ki to dejstvo sam ugotavlja vzlic nevarnosti, da ga cenzor izsledi.
Želimo in upamo, da postane Jugoslavija čimprej res demokratična dežela, kjer bo ljudska volja dobila tal za u-vel javi jen je. Kajti cenzor ji in komisarji na shodih niso bili še
V Hollvuoodu je v filmski industriji uposlenih tisoče raznih mehanikov in drugih delavcev ter delavk, katerih imena ne pridejo v kino glediščih nikdar na platno, a so za pro-duciranje filmskih _ slik prav tako potrebni kakor igralci, ki imajo nekateri po več tisoč dolarjev na teden. Ko so ti delavci uvideli, da bodo smatrani vedno le za potreben privesek
in tudi zmerom plačani s tega stališča, so se zedinili za organizacijo, pristopili vanjo, si formirali zahteve in šli prošli teden na stavko zanje. V filmski industriji v Holly\voodu je zdaj sedemnajst unij raznih strok, ki imajo skupno 16,000 članov. Pripadajo k A. F. of L., istotako tudi hotelski delavci v San Franciscu in unija delavcev čikaških bolnišnic.
V uniji jeklarskih delavcev, ki pripada k CIO, je zdaj že nad 60 odstotkov delavcev jeklarske in železarske industrije, kakor poročajo iz urada odbora za industrialno organizacijo. Vseh delavcev v teh obratih je okrog 600,000.
nikjer in nikdar izraz ljudsk« Neki drugI starokrajski so- volje, pač pa aparat za potla-
"Vi v Ameriki ste nedvom- <'rug nam piše, tla je to zločin, čevanje svobode tiska, zboro-no prepričani, da ni v koledar- ki se ga vlada v Beogradu z vanja in govora.
V NAŠEM DELU NE SME BITI POPUŠČANJA!
Skoro vsi aktivni klubi JSZ so imeli prvomajske prireditve. S tem so sezono priredb v dvoranah zaključili.
Ampak delo naših klubov s tem ne preneha. Priporočamo vsakemu klubu, naj priredi v poletju en piknik v korist "Proletarcu". Kjerkoli mogoče, naj naši klubi povabijo vse druge slovenske napredne organizacije, da skupno aranžirajo prireditev v korist delavskim borcem v Španiji. Deset in desettisoče delavskih žen in otrok v Španiji potrebuje naše pomoči.
Dalje apeliramo na vse naše člane in druge naročnike "Proletarca", da povečajo agitacijo za širjenje tega lista in da pomagajo pri razpečavanju "Majskega Glasa".
Dela v našem pokretu nikdar ne primanjkuje. Primanjkuje le delavcev, ki bi ga vršili, zato je potrebno, da so drugi toliko bolj aktivni.

-v v. g, ----
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
la«Uj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicafo, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVF.Ztl.. NAROČNINA v ZtvIitijrttiH držav« h celo leto $3.00; za i»ol l^ta $1.76;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za ci»U» leto ftt.M); z« pol leta $2.00,
Vii rokopisi in o»rlaai morajo biti v našciu uiatiu na>po*yeje do jHindeljka pouolriru' /.a priobeitev v številki tekoiVga trdna,
P R O L E TA R E C
Published every Wednesday by the Jugoslav Woi<kmen's Publishlng Co.,
1 ne. ICHlablu^hivi 1U06.
Editor ..................
Business Manugt-r
..........Frank Zaitz.
.Ofearlea Ragortlec.
Aast. Editor and A.sst. Business Manager
Jo-«iiphi Drasler.
SUBSCRIPT10N RATRS: United States: One Ytar $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six MonUis $2.00.
P R O L E TA R E C
2301 S. Lawndale Ave.
Telephone: ROCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL
Katoliški cerkvi v Nemčiji slaba prede
V	avojem govoru dne l. maja je Hitler dejal, da katoliška cerkev nima pravice govoriti o morali drugih, dokler ne počisti svojega praga. Dan prej je Hitlerjeva policija zaprla tisoč menihov, posvetnih duhovnikov in nun. Aretirani in obsojeni 80 bili vsled "nemOralnosti". Nacijski listi pojasnujejo, da s j katoliški samostani gnezda svinjarij, katerim se mora storiti konec. Mnogo frančiškanov je bilo obsojenih vsled enakih pregreh že na prejšnjih obravnavah. "Ako katoliška cerkev ni zmožna počistiti svoj hlev, ga ji bomo mi/' je dejal Hitlerjev minister propagande.
V	poslednjih obravnavah so bili katoHSki duhovniki in la-jiki obtoženi tudi zavezništva s komunisti. Dne 28. aprila so bili v Berlinu obsojeni trije katoliški duhovniki, "ker so kovali tajno k a t o 1 išk o- ko m u n ist ič no fronto za izpod kopa vanje temelja nacijske države."
Duhovnik Joseph Rossaint, voditelj katoliškega mladinskega gibanja v Nemčiji, je bil v Duesseldorfu obsojen na enajst let zapora, rn odvzete so mu za deset let vse državljanske "pravice", ker je iskal oporo pri komunistih v boju proti nacijskemu režimu. Obravnava proti njemu je bila tajna in je trajala tri tedne.
Fran z Steber, vodja katoliške mladine v Matgendorfu, je bil obsojen na pet let zapora in kaplan Kari Kremer na 18 mesecev.
V	Coblenzu sta bila obsojena dva frančiškana in en frater vsled "nemoralnosti". In tako dalje.
Hitlerjev namen je ustvariti v Nemčiji državno cerkev, ki bo orodje režima, kakor je naprimer katoliška cerkev v Italiji orodje Mussolinijeve notranje in vnanje politike.
Papež je Hitlerju ponujal v vojni proti "komunizmu" svojo pomoč in ponudili so mu jo nemški katoliški škofje in nad-skofje v svojem skupnem pastirskem pismu. Hitler je vse te ponudbe ignoriral, ker smatra katoliško cerkev v Nemčiji za orodje Rima. Tistim katoliškim Maršem, ki nacijskemu režimu niso iskreno zvesti, je Hitler zapretil, da jim bo vzel otroke in jih vzgojil v nacijskem duhu.
Nacijska propaganda deluje tudi v luteranski cerkvi. Mnogi protesta n to vsk i duhovniki hočejo, da pusti vlada cerkvi samostojnost, dočim režim zahteva, da postane cerkev kolesce v aparatu nacijske države.
Obravnave proti prebivalcem katoliških samostanov in župnišč, ki jih je nacijsko časopisje senzacionalno razglašalo, so vzete hierarhiji med katoliškim ljudstvom veliko vpliva. Kajti kako naj še verujejo v duhovnike, če so res taki ncmoral-neži in prevaranti, kakor so na sodiščih dokazovali proseku-torji? Nacijski viri trdijo, da prestopajo katoličani trumoma v luteransko cerkev, in če je to namen nacijske vlade, ga bo s časoma tudi dosegla.
Katoliška cerkev v Nemčiji ni protifašistična. Naobratno, navdušuje se za fašizem v Italiji in v Španiji in pomagala je nacijem v boju proti marksistom kolikor je mogla. Spor med režimom in cerkvijo je nastal samo zato, ker si je hotela cerkev tudi v tretjem rajhu ohraniti svoje organizacije in ustanove, katere služijo njenemu vplivu med ljudstvom. Dalje je cerkev hotela ohraniti mladino katoličanov pod svojim vodstvom in kontrolo. Svojstvo fašizma vsepovsod pa je, da ne mara deliti kontrole in vpliva nad ljudstvom z nikomur. Katoliška cerkev v Nemčiji se bo morala tej resnici privaditi in se razviti v nacijskft narodno cerkev. Vpliv rimskega papeža nad njo bo prenehal, kajti papež cerkve v Nemčiji je Hitler. Za dva v nji ni prostora.
Čudeži v južnih državah se še vedno gode
Hribovec Jack VVhitlovv v Stooping Oaku, Tenn., je nekega dne začul božji glas, da se naj posti dokler mu Hog ne pove, kdaj naj spet prične jesti. Boga se mora poslušati, je rekel Jack sosedom v hribih in se začel postiti. Brez hrane je bil 52 dni. Shujšal je toliko, da je obležal. Dan za dnem so bili okrog njegove postelje ljudje od blizu in daleč ter goreče molili. Jack je molil z njimi. Petdeseti dan jc Jack spet začul glas iz nebes, da naj prične po malem piti sadni moM. Jack je kajpada radevolje ubogal. I>vainpetdeseti dan pa mu je Bog sporočil, da je bilo posta zadosti in naj spet prične jesti. V očeh hribovcev onega kraja, ki so vsi verski fanatiki, je zdaj Ji^ck svetnik, kajti z Bogom se je direktno pogovarjal.
Pametni otočani
Poslanska zbornica na otoku Porto Kico je sprejela zakon, ki dovoljuje -zdravnikom poučevati ljudi o porodni kontroli in prodajati preventivna sredstva. Governer je zakon podpisal in dejal, da stori to raditega, ker je otok že zdaj preobljuden. Tudi Italija in Nemčija sta preobljudeni, toda njuna diktatorja porod ne kontrole ne dovolita, ker hočeta za topove veliko hrane.
vojaki razganjajo stavkarje
Dvajsetletnica "Svobode" v Detroitu in vabilo na slavje
Detroit, M:ch.
Proti stavkarjem v tovarnah sa obuvala v Lew»§-tonu ir Auburuu. v drčavi Maine je bila poslana milica, da je odfanjala piketc in druge stavkarje tor protekti-rala »kebr. Voditelj stavkarjev Power® Hapgood j«
sbolel in kil poslan v bolnišnico (njegova slika je na 3. strani). Stavko je potem vodil s bolniške postelje-Mnoge tovarne za obuvala so unijo ie priznale. Tu je kompanija dobila preti uniji sodno pomoč.
NAŠE STALIŠČE NAPRAM PODPORNIM ORGANIZACIJAM IN DRUGO
(Iz referata Johna Terčelja na konferenci v Moon Runu, Pa.)
Kakor na vseh prejšnjih pen dom v naselbini, ki služi zborih JSZ. tako smo tudi na samo plesu in pijači, bi bilo zadnjem zboru določili stali- bolje, da ga sploh ni! Drama-šče, ki se ga kot socialisti dr- tični klubi in pevski zbori mo-
uspehih in vam kličemo: Naprej !	:.
Ker smo se že dotaknili naime<l niih so
Letos 10, | "Sanje pod lipo . Program «e maja poteče 20 let od kar so prične ob IL popoldne. Vstop-rlani soeialističnega kluba u- niče v predprodaji so po stanovili svoj pevski klub, ki pri blagajni pa bodo 60c. Do! je še danes odsek kluba št. 114 | bite jih pri vseh članih "Svo-JSZ. Organizacija je imela ta krat precej mladih, energičnih članov, ki n so bili samo socialisti, pač pa tudi dobri pevci. Dasi je bilo one d'ii v D troitu več pevskih zborov, meri njim tudi slovenski, so naši fantje uvideli, da potrebuje naselbina delavski pevski zbor. Takratni slovenski pevski zbor "Ljubl janski Vrh" je novoustanovljenemu soe. pevskemu zboru "Svoboda" nametal precej polen pod noge, a je na niih končno sam obsedel in prenehal ob 15-letnici.
Od ustanoviteljev "Svobode" je v zboru samo š<i naš pred-esdnik Rudolf Potočnik. Med ustanovnimi člani so bili tudi sedrugi Joško Oven, L. Gorjuo, Cedilnik, Joseph Ocepek, Milan Kokanovieh itd. Nekateri so šli za druhom drugam, nekateri so umrl?, ostali pa so prenehali biti aktivni.
Zbor ima danes okrog .10 pevcev in pevk. Nekateri iz-tudi zelo dobri
kratko raznih vprašanj, ki nas zanimajo in ki se nas direktno tičejo, naj se dotaknemo tudi Španije. Že nad devet mesecev se ta nesrečna dežela bori za
igralci, o čemer smo se uverili, ko smo jih videli v igrah, spevoigrah in operetah.
"Svoboda" je bila delovna vvood v državi Nevv York. posebno v prošlih desetih le-
bode". Ne zamudite te prireditve, ki bo zadnja v sezoni,, kajti operetne predstave "Svobode" so vredne, da jih čujet«. Ob enem je to njeno jubiljeno slavje. Torej na svidenje 9. maja v Slovenskem delavskem domu na Lhernoisu.
Janko Zornik.
Ameriški socialist ubit na španski fronti
V tujski legiji na strani lo-
jalistov v Španiji je precej A-meričanov, kolikor jih je sploh moglo tja do blokade, ostalim pa so države, ki so sklenile blokirati Španijo, zaprle pot na španska bojišča.
Med ubitimi člani tujske brigade v Španiji je tudi mladi ameriški socialist Paul Nie-pold. Za službo na strani loja-listov se je prijavil pred nekaj meseci. Bil je poslan na madridsko fronto. Fašisti so ga u-strelili, ko je hotel pomagati ranjenemu tovarišu nazaj v zakop. Pokojni Niepoki je študiral pred odhodom v Španijo v iznani delavski šoli Brook-
svojo ustavno vlado, ki je bilattih. Vprizorila je mnogo kon-nepričakovano zahrbtno napa- jcertov in iger s petjem. Izmed
žimo v naših podpornih, kulturnih in unijskih organizaci-
dena. Znan nam je začetek in potek *ega boja. Vemo, kako
rajo vsaj od časa do časa prirediti kako igro ali koncert v
jah. Na prvi pogled bi marši-[korist delavcem. Ce sem kot |prvi žarki za zboljšanje. Nekdo mislil, da ne bi bilo treba j delavec še pevec, zaka j ne bi kaj domačih krvnikov je dobi-
spevoiger in operet omenjam "Rožmarin", "Snubači", "Prvi
je bilo to ubogo ljudstvo napa- april", "Kakor stari tako mla-deno bas. ko so se mu kazali di", "Ciganska nevesta", "Gostilna pri Figabirtu", "Darinka' itd.
tega posebej naglašati. Ozrimo se malo okoli sebe, pa vidimo, da se gotovi elementi zelo zanimajo za naše institucije in dajejo direktive, kako naj se jih vodi, kakšne naj bodo konvencije in kdo naj bo delegat. Kadar imajo konvencije organizacije, ki propagirajo verske dogme, imajo mir pred ljudmi našega mišljenja. V nasprotnem taboru se pa vselej vzru-jajo, kadar se bliža čas, da pridejo na konvencijo delegatje SNPJ. Kdo od nas ne pozna SNPJ? Bili smo njeni pionirji, delali zan jo, se žrtvovali, in si-
lo še Hitlerja in Mussolinija, da ovržejo delavsko vlado in
tu pa tam pel svojemu razredu primernih pesmi? Delavci, ki so si postavili skupen dom, da j vzpostavijo fašizem. Komu se služi njihovi stvari, pa tega v smilijo starčki in otroci in že-njem ne izvajajo, vršijo zločin- ne, ki trpe po krivdi klerofaši-stvo nad razredom, h katere-, zma? Mar klerofašistom pri mu spadajo. In to zato, ker ve- protidelavskem časopisju? Ne! mo, da nekomu služijo, če ne šestnajst škofov je že mrtvih! tebi, delavec, pa tvojemu na- — kriče. toda krivde ne pripi-sprotniku! To naj velja za vse sujejo onim, ki so to grozoto ustanove, ki se jih hoče imeno- povzročili. Stotisoče žen, otrok vati kulturne, pa to kulturo iz- in starčkov ni nič škoda, niti vajajo proti sebi. Naj na tem besede nimajo zanje; mogoče mestu ugotovim, da koder se sploh niso po božji podobi u-naši člani udejstvujejo, se te-1 stvarjeni. kakor so škofje? ! — ga protidelavskega stališča v Tega ne bi tu omenjal, če ne bi
Za vse te prireditve gre za-
Konvencije delavskih organizacij
V mesecu maju se bodo vršile, oziroma se nekatere že vrše, konvencije delavskih linij kot International Ladies Garment VVorkers Union, delavske podporne organizacije
sluga posebno "Svobodinemu" j Workmen,s Circle, Slovenske
narodne podporne jed note, in raznih drugih. Sklicana je tudi preliminarna konvencija unij, pripadajočih k CIO.
<<
>>
zborovodju John Berlisgu, kajti brez njegovega dela Hi zbor ssvoje dvajsetletnice ne dočakal. Malo je namreč pevskih zborov, da se jim posreči živeti toliko časa. Propadejo navadno čim zgube vztrajnega pe-vovodjo,	Ako si za pravično ekonom-
Ob praznovanju svoje dvai-jsko uredbo in odpravo izkoffc setletnice vprizori "Svoboda"! Kanja, te zmerjajo, da si "for-v nedeljo 9. maja v Sloven- eigner", marksist, rdečkar in skem delavskem domu opereto. "komunist".
Križajte ga!
kulturnih ustanovah toliko ne I bili mi predmet njih napadov, cer na jveč radi tega. ker smo j opaža. Nasprotno se pa opaža | ker delamo za ubogo špansko verjeli v svobodo etičnega in'drugod, koder se delavska be-i ljudstvo s tem, da mu po mo-
filozofičnega prepričanja, na katerem je b*la ustanovljena. Bila pa nam je pri srcu tudi radi tega, ker že oči vsega početka sestoji iz delavcev in je vedno vztrajno stala ob strani delavcev v njih razrednem boju.
Nam se ni treba razburjati zaradi akcije v nam nasprotnih taborih: pač pa se naj naši zastopniki, ki se bodo zbrali na konvenciji SNPJ v Clevelandu spomnijo, da je SNPJ prehitela vse druge slične organizacije v članstvu in premoženju ter na ugledu in da gre pri tem največ zasluge socialističnim članom, ki so bili v jednoti naj-agilnejsi.
V ponos naj nam bo ta naša
organizacija in s ponosom naj se ji da na prihodnji konvenciji priznanje in pobudo, da se i v bodoče drži delavskih smernic, tako kot se jih je držala že nad tri desetletja.
Kulturne organizacije: —
seda malokedaj sliši.
Industrialna unija CIO:—Mi kot socialisti smo vedno gojili idejo o industrialni uniji. Nič novega nam ni torej ta pojav, ki silno širi svoj (i e lok rog in je postal strah industrialcem in tudi državnikom. Do tega jel moralo priti. Oficielna Ameri-J ška delavska federacija (A. F. j of L.) je zamudila priliko radi j korumpiranih uradnikov z W. Greenom na čelu. Mi tu v zapadni Pennsylvan!ji imamo veliko dela za to unijo, ki ima tu ogromno polje. Premogarji smo prepričani, da bomo v temu boju avant-garda, kakor smo bili še vsakokrat, kadar so bili konflikti v industrialnih bojih.
V okraju, kjer mi živimo, je ena največjih železarskih industrij, ki je bila do zadnjih časov, skoro bi rekli, brez vsake organizacije. In ne samo to, bila je strah še onim, ki so bili organizirani. Ker se pojavlja Naj v prvi vrsti poudarim, da na svetovni pozornici fašizem, se tega predmeta človek težko je ta pojav te borbene indu-loti. To pa radi tega, ker pre- strijske unije nam delavcem prost delavec, ki posveti tekom največji up, da se fa fašistični vsoiga svojega življenja ves prisad v kali zaduši. Sliši se tu čas, ki " i odtrga, za delav- Iti tam že dfMIM da bodo te in
žnosti pomagamo. Zgodovina bo na naši strani in tega dejstva je nasprotnikov strah. Naše načelo naj bo, da pomagamo tudi v bodoče. Živela delavska vlada Španije!
STARI KRAJ SE JE SPOMNIL ETBINA KRISTANA
"Forward" dopolnil štirideseto leto
Židovski delavski dnevnik "Forvvard", ki je bil do razkola lansko leto eden najvplivnejših izmed socialističnih listov v tej deželi, .ie praznoval prošli mesec štiridesetletnico obstoja. Do krize v soc. stranki in v ameriški ekonomiji je imel
Dne 15. aprila je Etbin Kristan dopolnil svoje sedemdeseto leto. Mariborska "Delavska Politika" je ob tej priliki pisala o njemu sledeče:
"Socialisti se te dni spominjamo sedemdesetletnice sodruga Etbina Kristana, bivšega ideologa in prvaka socialno demokratičnega gibanja med slovenskim delavstvom, čigar ime je ozko povezano s političnim gibanjem predvojnih in prvih povojnih let.
Svoje politično delovanje je s. Etbin Kristan pričel v Trstu,
"Forvvard" par sto tisoč naroč- kot urednik SOcialno demokra-nikov. Tudi zda.i je izmed ča- i[čn[h ,islov in publikacij. Vi-
Pravice in dolžnosti
Mnogi delavci se še vedno niso naučili resnice, da je treba za izboljšanje razmer in odpravo krivic iti v borbo, zato pra-j ie, v korist splosnosti? Naj vijo, da pridejo v unijo ali v stranko potem, ko bodo videli, bom kratek o tem predmetu in
sko politiko in poleg tega še za gospodarske ustanove, se navadno ne more poglobiti v kulturne ustanove. Na naših zborih imajo porazdeljene referate po zmožnostih in zato so referati dobri, prav hpada pod kulturne ustanove?
Tu v zapadni Pennsylvaniji imamo precej skupnih domov, ki jih imenujemo naša kulturna središča. Toda, ali se v vseh teh domovih goji kultura? Ifi če se goji v večji ali manjAi meri, je zopet vprašanje, da-li se to godi v korist tistim, katerim .je tak dom namenjen, to
dustrijske unije postale državni monopol. Mi pa odgovarjamo, da kadar bo industrija državna in jo bodo vodili delavci, takrat bomo o tem govorili. Dokler bodo industrije v pri-Kaj pa pravza- vatnih rokah, bodo tudi organizacije, ki si jih mi priborimo, naše.
Naše stališče naj bo, da se v teh časih varujemo raznih hu j-skačev, ki šuntajo na nasilje. Razum naj dela! čv bodo vsi delavci rabili svoj razum, bomo želi najboljše uspehe. Socialistične ideje prežeti delavci so ti organizaciji garancija, da bodo delali konstruktivno. Ob tej priliki Čestitamo na-
'če bomo kaj naredili".
predmet
naj izrazim sledeče: Tak sku-
sopisov, ki izhajajo v tej deželi v nangleških jezikih, najbolj razširjen list. Soc. stranki in drugim delavskim ustanovam je poklonil iz svojega prebitka v zadnjih par desetletjih stotisoče dolarjev. V razkolu lansko leto se je izrekel za socialdemokratsko federacijo in v Nevv Torku za American I*a-bor Part v ter začel agitirati za Roosevelta, Le h man a in mnoge drugo demokratske kandidate. Socialistična stranka je s "Forvvardom" veliko izgubila posebno gmotno, ("e je »guba tudi moralna, bo sodila bodočnost. Jubilejnega banketa dnevnika "Forvvarda" se je u-deležilo veliko ljudi, med njimi stotine odbornikov različnih unij in drugi zastopniki delavskega gibanja iz vrst A. F. of L., socialdemokratske federacije in C. I. O.
Plinske bombe niso poceni
V stavki delavcev v vrtovih za zelenjavo v Salinas, Calif., je policija porabila proti pike-
šim fantom v Detroitu, Cleve- tom do srede aprila za $11,000 landu in drugod na dosedanjih 1 plinskih bomb.
šek njegovega ideološkega u-dejstvovanja pred vojno predstavlja tivolska resolucija socialne demokracije iz 1. 1000, v kateri se je stranka izrekla za načelo združitve Jugoslovanov v eno državo, kar je dalo današnjim njenim preganjalcem povod, da so jo napadali kot stranko veleizdajalcev in zarotnikov proti presvetlemu habsburškemu cesarju. Tik pred vojno je odšel v Ameriko, kjer ie bil aktiven sodelavec v socialističnem gibanju med ta-mosnjimi Slovenci in urednik njihovega glasila "Proletarec".
Po vojni se je, povabljen in težko pričakovan, vrnil iz A-merike. Stopil je na čelo socialističnega gibanja v ča«u, ko je pričel med delavstvom politični razkol.Pri volitvah v kon-stituanto je bil izvoljen kot nosilec liste in je odlično sodeloval pri obravnavanju ustavnih vprašani, zlasti socialno političnega dela vidovdanske ustave, ki je dal podlago za vso moderno socialno politično zakonodajo.
Delavsko gibanje pa je med
in vpliv. Živčno vzdrman je s. Etbin Kristan uvidel, da naporom političnega dela v takih razmerah ne bo več kos, zato se je odločil in zopet zapustil domovino.
V Ameriki je bil do 1. 1927 izseljeniški komisar, potem pa je tudi to službo kvitiral, kajti za tedanji režim je postajalo vedno bolj nevzdržno, da bi socialist opravljal tako važno funkcijo.
Od tega časa dalje živi s. Etbin Kristan v mestecu Grand Haven, Mich v najskromnejših razmerah. Kot socialni pisatelj in dramatik si je že pred vojno pridobil ime in ugled.
S hvaležnostjo *e ob sedemdesetletnici spominjamo dela s. Etbina Kristana za socialistično gibanje in obžalujemo, da nas že leta in leta ločijo morja in kontinenti od njega, ki bi ga naše delavsko gibanje rabilo danes še mnogo bolj, kot kdaj koli poprej."
K temu mi dostavljamo, da je E4bin Kristan kljub svoji visoki starosti še vedno energičen in poln ognja, kadar govori ali piše o delavskem gibanju. o literaturi, političnih pojavih itd. V svo i i restavraciji* ki jo obratuje z ženo in njenim bratom, dela od 10 do 15 urna dan. Skozi krizo so imeli izredno težke čase. Tisti, ki so bili poslednje čase pri njemu na ob'sku, pravijo, da je zdaj bol jše.
Marsikdo, ki je bil pri "Proletarcu" ali JSZ, je po odhodu nehal biti član in socialist. Rt-bin Kristan je član kluba št. 1 in "Proletarca" ves čas prejema.
Odbor Cankarjeve ustanove se nadeja, da se mu akcija za ustanovitev mesečne revije do-
tem šlo rakovo pot . Notranji |cela posreči in Etbin Kristan prepiri so oslabili njegovo moč I bo njen urednik.
hmm


VALERIJAN PIDMOGVLNV J:
MESTO
■I O HI A \
Poslovenil za "Proletarca" TONE SEL1SKAR
(Nadaljevanje.)
Razumljivo je, da se hoče vsakdo izkazati ie na prvem literarnem večeru in tako je postal ta pohlevni oder prizorišče ljute besedne borbe, kjer so objavili vse mogoče načine svojega prepričanja, le-tu so z nekako glumsko spretnostjo drobili šale, trgali prednike z namenom ožigosati jih kot buržuje, razpravljali »o kaj je ta ali oni napisal poprej, kaj jdaj, citirali so njih posamezne odstavke ... No, za poslušalce zelo zanimivo, za literaturo pa dokaj žalostno. Vsi govorniki, brez razlike prepričanja so se lovili za lep in čist način oblikovanja in sleherni se je opravičeval, da nasprotnik k temu sili. Tekom pol ure se je razvil na odru pravcati viteški turnir, kjer bo se Don-Kichoti z literarnimi oklepi kar goloroki pričeli boriti med seboj v veliko veselje krohotajoče se množice, Sanch-Panse pa 30 cedili svoje razumske pogače z očivid-nim namenom, zasesti čimpreje stolico literarne veličine v gubernatskem mestu. Taki izpadi ao se vedno klaverno končali, nihče ni odnehal in vsakdo se je opravičeno smatral za zmagovalca.
V začetku debate je Stepan v svojem duševnem razburjenju na vso moč premišljeval, kaj bi tudi on sam lahko napisal. O čem da bi pisal? Kako —? Brskal je po vseh svojih doživetjih, ki bi lahko zanimali tudi druge, z veseljem je našel zanimivo snov, toda ie jo je ves obupan zavrgel. Prvi korak pa je le storil; osnovno znanje vsakega pisatelja je odkril v sebi. Odkril je sposobnost pogledati vase, samega sebe spregledati, videti se in razložiti v sebi vse mogoče odtenke življenja. Bil pa je brez moči, da bi obvladal svojo fantazijo, tako silno ga je od vseh strani zajela.
Le a težavo je pričel slediti govorniku, ki so ga poslušali bolj pazljivo kot druge. Govoril je gladko, malce šaljivo, prav dobro je naglašal besede, lepo zasukal stavke, kakor da bi jih vlagal v lepe okvire. Tu pa tam je vrgel med poslušalce kako besedo, ki je vžgala, postal za trenutek in nadaljeval z novim navdušenjem. Z njegovih ust so kar leteli citati v vseh mogočih jezikih, literarni dokazi in anekdote, njegov obraz je izražal gnjev užaljenega mogočneža, smeh ponižnega pritlikavca, njegovo telo se je upogibalo in kolobaril je po odru kakor spreten igralec.
Njegove besede so bile kakor masleno te-fto, ki ga je spretno gnetel v prijetne kolačke, jih potresal s sladkorjem, okrasil z marmelado, s cvetjem in z zaljubljenim pogledom ponujal občinstvu.
—	Kdo pa je ta? je vprašal Stepan Jaso m poražen od te sladšcičarske umetnosti.
Jasa se je čudil neverjetni nevednosti svojega tovariša. To je vendar Mihajlo Svitoza-rov, najpomembnejši kritik! Stepan je zdaj prvikrat zaploskal in se ves predal navdušeni demonstraciji za tega velikega kritika.
0 polnoči je predsednik kulturne komisije zaključil literarni večer, spet je natrosil med poslušalce nekaj ganljivih besed, da bo za literate spet vse boljše, smrtna nevarnost da je minila in da naj bog da zdravja literaturi. Bojišče se je izpraznilo in ker literarni mrliči ne izgubijo nikoli sposobnosti gibanja, so jo kar sami odkurili.
—	Slabo pišejo, je resno dejal inštruktor. Zadnjič pa sem čital Zagoskina, hej, ta pa zna!
—	Meni pa ugaja Benoi, je pristavila Njusja.
Gnusja pa je molčala. Literatura ji je kradla štiri ure časa in zgodaj bo morala da bo končala naročeno delo. ^adijka, k i je šla s Stepanom, mu je pripovedovala novice iz domačega kraja. Fant Pa Je bil nem. Pri verandi mu je zašepetala: ~~~ Tudi jutri pridi!
Stepan je šel domov ves zajet od ene Rame ®wi. Želja, ki je na literarnem večeru vzkli-* v njegovem srcu, ga je vsega zasužnjila, vse druge misli porušila. V sestavu njegovih »ali ae je sprožila nova zmet, ki je pognala v tek sto in sto novih kolesc. Da, za vsako cen<? m°ra postati pisatelj! Prav nič strašnega in nenavadnega ni videl v tem hotenju.
Privadil se je nanj, kakor da bi gojil to misel ze leta in leta, zdaj pa je nenadoma našel vzpodbudo in navdahnjenje.
Vsebino si je sestavil. Napisal bo povest o svoji stari, skrhani britvi, ki ga tako neusmiljeno zbada vselej, kadar se brije.
Leta 1919 se je za časa vstaje proti Dennl-kinu poslednjikrat skrival s puško v roki po gozdovih. Kakih dvajset sovražnikov, pod vodstvom čerkezov se je hotelo na vsak način prebiti skozi vrste vstašev do glavnega tabora. Ponoči so jih obkolili, toda osmim se je le posrečilo zbežati do bližnje vasi. Letu je Stepan vtaknil puško v kopo sena na polju in jo mahnil po cesti kakor nedolžen vaščan. Toda zajeli so ga vseeno in ga privedli k zasliševanju. Mirno in preprosto je zagotavljal oficirju, da je povsem nedolžen človek tamkaj iz vasi. Toda oficir ga je predal čerkezu, da ga pelje v vas kjer se naj prepriča o resničnosti njegove izpovedi. če pa se je zlagal naj ga čerkezi ustrele za strah in pouk vsem d rugim.
črni možakar z visoxo, kožuhovinasto kučmo na glavi, se je pognal na konja, strahotno zagrozil fantu, ga oplazil i nagajko, in mu zatrdno obljubil, da ga ustreli na mestu kakor steklega psa, če bi poskušal zbežati. Ko sta tako prešla že nekaj poti, je pričel Stepan prisegati na vse bogove, da je miroljuben in nedolžen kmet, potegnil je izza škornja svojo britev in jo ponudil surovemu orien-talcu. Ta jo je basal v svojo malho in ko se je prepričal, da ta človek v resnici ni nevaren, ga je še enkrat mahnil z bičem in mu velel naj odpeta. Toda Stepan je poznal vesele šege čerkezov. Počakal je toliko časa na istem mestu, da ga njegova kroglja ni mogla več doseči. Ko pa so se vstaši zopet zbrali v večjo četo in porazili oddelek dennikincev, je našel Stepan na bojišču med ubitimi prav tega Kavkazca. In za njegovim škornjem je spet našel svojo britev.
Ta dogodek ni bil vspričo večjih dogodkov prav nič zanimiv, toda Stepan ga je poglobil, in vdahnil vanj simboliko onega časa.
Britev je bila v njegovi povesti v samem začetku last carskega oficirja, ki so ga v pričetku revolucije ubili, njegova britev je prešla v last poveljniku rdečega oddelka, pa zopet menjala gospodarja, dokler je ni dobil Stepan, jo izgubil in spet dokončno prejel v svojo last. Usodo svoje britve je povezal z zgodovinskimi epizodami meščanske vojne, ovekovečil jo s simbolom zmagovite revolucije, z živobarvnimi niti je stkal to sliko v celoto, ji dal življenje in gibanje in jo obžaril z idejo. Bil je vstaš, vse to je sam krvavo doživljal na lastnem telesu.
Lesena ura v kuhinji je kazala čez pol noč. ko je prišel Stepan domov. Tiho je prižgal luč, pograbil papir in pričel pisati, potapljajoč se v vrtinec besed in likov, ki jih je opisoval. Ko je proti jutru končal, je spravil rokopis ne da bi ga prečital v predal, legel na postelj o, zasanjal za hip in nato na mah zaspal kakor ubit.
napram CIO in o borbi španskih delavcev. Terčljev referat je z odobravanjem »prejet na
kaj dni zapreti. Jeklarne in druge železarske tovarne v nižinah so bile vse poplavljene.
znanje in z izjavo, da se bomo Ko pa je začela voda upadati, v tem referatu začrtanega sta- |se je vse oddahnilo.
lišča tudi v bodoče držali in d< lovali v tem pravcu. (Priobčen je na drugem mestu v tej številki.)
Bodoča konferenca se bo vršila z velikim shodom, namenjenim mladini. Nastopili bodo tukajšnji in zunanji govorniki.
Radio se je izkazal posebno v vremenskih uimah za veliko dobroto, ker ljudi sproti obvešča, da so lahko na vse pripravljeni. Jaz izvršujem hišni-ška opravila v šoli, ki je tudi izpostavljena tem vremenskim nezgodam. Obvestila po radiu
George Smrekar, predsednik. S°.umi Pripomogla, da sem hI Jacob Pavčič, zapisnikar. j prihranil mnogo dela ker sem ____ ____________________________spodnje prostore lahko pravo-
n i 7\IATrnAPTT tasno <)bvaroval I)re<1 "^utno
KAZINU ltKUiJ II !*kodo in P<>zn«J*imi »"'legami.
Bridgeport, O. —- Na prošli Bil bi že čas, da bi se v konferenci klubov JSZ in dru- j Washingtonu zgenili ter kaj štev Prosvetne matice je bilo res izdatnega storili za prepre-
Na gornji »liki n« vozičku je Poweri Hapgood, ko ga peljejo iz h v bolnišnico. On je eden (lavnih organizatorjev unij CIO. Nedavno j dil ».tavko delavcev v Lewistonu in Auburnu, Me., v tovarnah za obuvala. Hapgood je podpredsednik eksekutive ameriške socialistične stranke. (Glejte »liko na 2. strani.)
ZAPISNIK KONFERENCE KLUBOV JSZ IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO
Konferenca se je vršila v še nadaljno lojalnost in sode-Moon Runu, Pa., dne 28. mar- lovanje.
ca	i Isto poroča tudi John Cuk
Tajnik Jacob Ambrozich o- 0(1 društva SSPZ v Moon Runu tvori sejo ob 10. dopoldne. Za!in Lo° Prijate,j' zastopnik Iz-
sklenjeno, da se prihodnje zbo rovanje teh organizacij vrši spet v Boydsvillu, oziroma Bridgeport u. Na nedavni seji kluba št. 11 smo o tem razmo-trivali in sklenili iz tehtnih vzrokov, da se naj bodoča konferenca vrši v nedeljo 30, maja hotela v dvorani društva št. 333 S. N. je vo- p. j f Blaine, O. Prične se ob 10. dopoldne.
Razlog premestitve kraja je, ker bi v Bridgeportu dvorane za prireditev po konferenci ne mogli dobiti. Blaine pa je za zborovanje primeren kraj in društvo št. 333 SNPJ je v Prosvetni matici. Društvena dvorana je nam na razpolago za zborovanje in za prireditev, če hočemo piknik, gremo lahko na društveni vrt. Morebitni prebitek prireditve je namenjen konferenčni blagajni.
To zborovanje bo jako važno. O prošli izredni konven-
predsednika je izvoljen s. Geo.	, w . _ , , . .
0	... .	ry. ki omeni med drugim, da se
Smrekar, za zapisnikarja pa	njihov dom vrlo udejstvuje na'
Jacob Paučič. Zapisnik prej-	kulturnem polju in da se je
šnje konference je sprejet ka-	njihova naselbina za pomoč
kor čitan. Tajnik nato čita ko-	španskim delavcem tako po-
obraževalnega doma v Libra- ciJ' soc- stranke bo poročal de-
respondenco društev, ki navajajo vzroke, radi katerih se niso mogla udeležiti tega zborovanja. Prečitano je tudi pismo s. Snoya iz vzhodnega Ohia, v
trudila, kakor malokatera dru> ga. Imajo tudi svoj pevski zbor, pogrešajo pa primernih
legat Konference Joseph Snoy. Dalje bodo navzoči mnogi delegati s konvencije SNPJ, ki bodo tudi lahko izrazili, kakšne vtise so dobili z ozirom na načelna vprašanja na konvenciji svoje organizacije.
Razmere so danes takšne, da
delavskih pesmi. Konferenčni Me dolžnost vseh klubov in dru-
odbor obljubi, da bo poskrbel, i *tev* da Peljejo zastopnike.
katerem nas vzpodbuja k vz- da dobe zaželjene pesmi, — Potrebno je, da se v bodoče j žrtvoval? letisti °ki so nrinrav" trajnosti in navaja vzroke, ra- Isto poroča od tam Stremljan. bolJ skupno strnemo in delu- .. . . . . in f ' 5;H , ' _
cen je poplav. V teku trinajstih mesecev smo imeli kar štiri in ena je narasla kar r>G čevljev visoko. Ta je bila največja v
zgodovini tega kraja.
*
Tukajšnja rova Stanley in Blaine sta po štirih tednih cin-canja »pet nekoliko dvignila o-brat. Pravijo, da le začasno. Ce dobe dovolj naročil za odvaža-nje premoga po jezerih in rekah, bo mogoče obrat boljši,
kakor se ljudje zdaj nadejajo. *
Iz Lemonta smo dobili menda vsi uradniki društev SNPJ brošurice, ki dopovedujejo, da je "Prosveta" urejevana proti veri in da se mora to nehati. Namenjena je vplivati na delegate prihodnje konvencije S. N. P. J., da naj Prosveto bodisi odpravijo, ali pa ji prepovedo pisati zoper koristi slovenskih duhovnikov. Tudi Mladinski List jim je v napotje. Več o
tem bom pisal v "Prosveti". *
Odbor tukajšnje dvorane je sklenil prirediti veselico nji v gmotno korist v soboto 12. junija. člani društev, ki to dvorano lastujejo, so obvezani plačati vsaki 25c. To je vsota za vstopnino, pa če se prireditve udeleže ali ne. To je pravilno, kajti čemu .se bi zmerom
di katerih se jim ni mogoče u-deležiti našega zborovanja. Finančno poročilo tajnika in nadzornega odbora vzeto na zna-
VIII.
Ko je naslednji dan naglo in spretno opravil svoje delo v hlevu pri kravah ter vse druge svoje obveznosti, je prečital svojo povest in je bil zelo zadovoljen. Lepa povest! Pametna! In on sam jo je napisal! Ves zaljubljen v te popisane papirje, jih je obračal in strmel v besede, v ta vidni dokaz njegovega talenta, v to napisano stezico, ki pelje do slave. Popravil je nekaj napak, prepisal še enkrat in se zamislil v svoje delo. Predvsem se mora podpisati pod umotvor, delo je vendar nerazdružljivo z imenom pisca! Vedel je, da si nekateri pisci izberejo drugačno ime, svoj psevdonim, prav kakor menihi, ki so se odrekli svetu in samemu sebi. Tega pa Stepan ni maral storiti. Saj njegovo ime ni takšno, da bi se ga moral sramovati in počemu bi se skrival? Naj vsi vedo, da piše Stepan Radčenko povesti, da je književnik in da nastopa v akademiji! Njegova knjiga bo tudi v njihovi domači knjižnici in tovariši, ki jih je zapustil naj se le čudijo in naj mu zavidajo!
(Dalje prihodnjič.)
OGLAŠAJTE
v
PROLETARCU
♦♦♦♦MMHIMHf
di obljubili; ne ve pa, če pridejo danes sem. Vzeto na znanje.
S. Lawrence Kavčič iz Syg^-na poroča, da ima njih klub dovolj moči, da bo vztrajal v svojih aktivnostih. Klub št. 13 je daroval v sklad španskih brambovcev $14.00. — S. Anton Jeram iz Burgettstovvna poroča, da je njihov klub — čeprav majhen po številu — aktiven v vseh ozirih. — S. Petrovčič iz Presto, Pa., poroča, da je njihov klub tudi aktiven, želi pa, da bi ob priliki kateri zunanjih sodrugov po-setil sejo njihovega kluba in jim dal malo poguma. Se bo upoštevalo. — Sodruga ften-binc in Paučič poročata za klub št. 118 v Canonsburgu, da njih klub vrši vse delo, ki mu pripada. — Od kluba št. 175 v Moon Runu poročajo sodrugi Butja, Avbel in Ambrožič; njihov klub naredi vse, kar je v njih moči. Bartol Yerant poroča, da se tudi njihov klub dobro udejstvuje in obenem vrši veliko delo za pomoč španskim delavcem.
Oglasijo se k besedi še zastopniki in zastopnice: Pusto-vrh. Sygan, Pa., od dr. št. 6 SNPJ; Anton Nagode in Jakob Tomec od dr. št. 88 SNPJ; Marv Poljšak od društva št. 106 SNPJ in sodruginja Jamnik;
jemo v prid delavskega gibanja.
Plesalcem bo na tej priredbi igral Frank Koran iz naselbine
volijo zastopnike.
*
Konferenca podpornih društev v prid CIO. ki se bi imela vršiti dne 25. aprila v Bellairu, je bila preklicana. Vzrok temu je bil, ker je okrajni direktor Clinton Goldman iz svojega u-rada v Pittsburghu sporočil,
da ne bo mogel sodelovati. *
Tukajšnja velika neodvisna železarska korporacija Wheel-ing Steel Co. je podpisala po godbo z unijo jeklarskih delav cev, pripadajoča k CIO.
Stremlj
— Petrovčič poroča v imenu Izobraževalnega doma v Presto, da so in bodo včlanjeni v Prosvetni matici. — John Konje. Organizator John Terčelj I trlič poroča za dramski klub Piney Fork, O. Vsi klubi in dru-pravi, da mu je žal, da nima j "Soča" v Strabanu, Pa., da so *tva dobe» ali mor(la do več poročati o naših aktivno- mislili igrati to sezono igro bi,i» P tem en a povabila, da iz-stih. Govoril je z več tu rojeni- "Kamnolom", a radi nastalih mi fanti, ki simpatizirajo z na- težkoč se bo igra izvajala en-šo organizacijo in jih je vabil, krat v jeseni.
naj nas posetijo, kar so mu tu-i Terčelj opozori navzoče, da
je sedaj čas, da se potrudijo za "Majski Glas" s tem, da ga razširjajo in dobivajo zanj o-glase; priporoča nadalje, da da konferenca oklas za $6.00, kar je sprejeto. — S. Kotrlič pravi, da je trelrn na tej konferenci kaj koristnega ukreniti za naš list "Proletarec". — John Terčelj priporoča eno skupno prireditev v teku sezone; sprejeto, in sicer se vrši dne 15. avgusta na Moon Ru-|	*
nu. Klub št. 175 prevzame to-i Priredba druš. št. 640 SNPJ zadevno skrb.	v soboto 24. aprila je v vseh o-
. . , . zirih jako dobro izpadla. Take Zaključek dopoldanskega i j i z	• xr
. . , ' ' , , * udeležbe še ne pomnim. Na zasedanja ob 12 ono dne.	i • , . . . , ,,
1	I plesni zabavi je igral Martin
Popoldanske se je se razen |Cerov orkester. Vsako sredo prejšnjih zborovalcev udeleži- na radio postaji v Greens-ta se John Kvartič in Louis burgu, Pa. Glažar iz Svgana oziroma Isti večer, ko se je vršila ta Bridgeville. Pa., ki zastopata na4a prireditev, je začelo de-društvo št. 295 SNPJ in Izobra-1 ževatj. Deževja pomenijo tod zevalni dom. Obenem so navzoči od mlajše generacije sodrugi: Anton Frank, Mike Kumar in Previc ter še par drugih. Spodbujajo nas k nadalj-nemu delu, ki naj traja, dokler se mladina, kateri v prvi vrsti je naše delo namenjeno, dodobra ne zdrami. Njih vzpodbudne besede so izzvale odobravanje vseh navzočih. Splošna žel ja je bila, da bi se v bodoče udeleževali naših sej oziroma zborovanj še v večjem številu. Sodruga Previc in Kumar sta govorila obširno in tako pre
ljeni delati in trositi, koristi pa imajo vsi člani! —
Joseph Snoy.
bartol Yerant in George Smre- pričevalno, da res dajo člove-
kar od društva št. 122 SNPJ; sodruga Marko Tekavc in John enčelj od dr. št. 138 SNPJ v Strabane, Pa.; Frank Lavrič iz *urgettsto\vna, Pa., od društva št, 287 SNPJ. Društvo št. 300 SNPJ v Brad doc k, Pa., dva dc-egata, in sicer je bil eden teh veh Ton.v Frank, imena drugega pa si nisem zapomnil — 'si navedeni poročajo, da so jih društVa včlanjena pri Prosvetni matici in ji obljubljajo
ku poguma za nadaljevanje tega dela.
Sklen jeno je, da se vrši bodoča konferenca v septembru in sicer na Librar.v, Pa. Toč-nejši datum določi odbor, ki je tudi zanaprej enoglasno izvoljen, namreč dosedanji odbor. Za konferenčno blagajno se je nabralo med navzočimi $8.53,
S. Terčelj poroča o podpornih in kulturnih društvih, o naših domovih, o našem stališču
povodnji. Dasi je voda poplavila veliko obrežnih krajev in prizadejala v tukajšnjih mestih občutno škodo, je začela vpadati preje predno bi mogla povzročiti katastrofalne posledice, kakršne smo preživeli v zadnji povodnji. Vzlic tej "manjši" povodnji so zdaj, ko to pišem, vsa polja v nižinah poplavljena in uničena ter hiše spet polne blata. V povodnji januarja lansko leto je voda narasla z rečne nižine blizu 40 čevljev.
Bali smo se že, da bo treba preklicati majsko slavje kluba št. 11, toda voda je začela vpadati in smo nadaljevali z oglašanjem za slavje. Ampak stvar je naši priredbi vseeno škodovala. Veliko izmed teh, ki so prizadeti, bi prišli na priredbo. Povodenj, ki tod kar divja, napravi med vsemi — tudi če niso posebno prizadeti — slabo razpoloženje. Ceste so polne blata, igralci niso mogli na vaje in tako pride vse narobe. Tudi dole so morali ne-
Cikaska federacija S. S. P. Z. priredi zabavo v So. Chicagu v Starcovi dvorani
Chicago, 111. — Društva Slovenske svobodomiselne podporne zveze, združena v federaciji, prirede v soboto 8. maja zvečer v Starcovi dvorani, 10063 Avenue N. v South Chicagu, domačo zabavo, na katero vabimo vse člane in druge prijatelje. Vstopnice so po 25c. Vsi ste dobro došli. O polnoči bodo oddane nagrade.—član.
Za subvenciranje rojstev v državi New York
Poslanska zbornica države New York je sprejela zakon, ki določa, da dobe zakonci za
vsakega otroka takoj po roj-& • ,
I	. ""
E. D. Fite
stvu $75. da se jim pomaga kriti stroške s porodom. Predlagatelj te postave je poslanec E. D. Fite, ki ga vidite na sliki, pravi, da je treba zakoncem subvencije, drugače se bo odstotek rojstev v bodoče še bolj nižal kakor doslej. Ampak če bi poslanec hotel problem načeti s prave strani, bi moral delovati za sistem, v katerem bo očetom in materam omogočeno zaslužiti dovolj za dostojno preživljanje družine, ne pa jim samo pomagati kriti le začetne stroške, ki jih imajo z otroci.
JUGOSLOVANSTVO, HRVATSKO VPRAŠANJE
IN DELAVSKI RAZRED
Mirko Kus-Ni kola jev je v znani ugledni zagrebški reviji "Nova Evropa", katera je svo-ječasno objavila tudi izčrpno poročilo o Ameriškem družinskem koledarju, JSZ in drugih naših ustanovah, priobčil pod naslovom "Hrvaško vprašanje in delavski razred" članek, ki bo zanimal vsakega, kdor se interesira za spor v Jugoslaviji med režimom v Beogradu in hrvatskim narodom. Važnost tega članka, ki je izšel v slovenskem prevodu v reviji "Vzajemna Svoboda", je zlasti v tem, da podaja osnovne smernice za stališče jugoslovanskega delavskega razreda napram temu vprašanju.
Hrvaško vprašanje ni samo težak notranji problem jugoslovanske države, ampak je
šajev, oziroma v vzpostavitvi političnega ravnotežja. Resnica je, da so srednji sloji (med nje štejemo tudi kmetake posestnike) danes po številu najmočnejša socialna skupina na Hrvatskem in v Vojvodini, in zato imajo pravico, da rešitev svoje gospodarske in politične eksistence zahtevajo v itiati obliki. ki najbolj odgovarja njihovim interesom.
Kakšno je stališče delavskega razreda napram temu razmerju? — Naš delavski razred Številčno ni močan, vendar bi po svojem položaju v produkcijskem procesu mogel imeti mnogo važnejšo vlogo, kakor jo ima. Ne samo v političnem, temveč tudi v družabnem življenju bi mogel biti pomemben faktor. To pa ni iz dveh razlo-
važen za vso Evropo in kajpa-Jgov: radi svoje razcepljenosti
v cel niz frakcij, ki se s čudovito vztrajnostjo pobijajo med seboj, in radi svoje socialne
da najbolj še za narod, katerega se direktno tiče. članek, kot ga je objavila v omenjenem prevodu "Vzajemna Svoboda", se glasi:
"Zed in jen je, izvršeno leta 1918., je našlo na Hrvatskem ta-le položaj: liberalno buržo-azijo, ki je od zedinjenja pričakovala okrepitev in razširjenje svoje gospodarske podlage in s tem tudi okrepitev svojega političnega vpliva, in konservativne srednje sloje, ki so bili spočetka ali pod sugestijo no-vonastalega položaja, ali so pa -čakali, kako se bodo dogodki razvijali. V rokah buržuazije je postalo jugoslovenstvo orodje oblasti. Nikdar in nihče ni pomislil, da naj bo jugoslovan-stvo likvidacija kulturne, socialne in politične hrvatske individualnosti — jugoslovanstvo naj bi bilo samo višja oblika skupnosti, nova oblika za u-stvaritev zložnejše socialne zavesti o povezanosti Srbov, Hr-jgibno, radi vatov in Slovencev, čeprav pri skega boja oceni sklepov južnih Slovanov ne gre za posebne etične, a prav gotovo ne za rasne posebnosti posameznih sestavnih delov, vendar so velike geopolitične, kulturno-politične in verske razlike pri njih dovolj izrazite, da ne prenesejo mehaničnega unitarizma.
Toda liberalno meščanstvo je pri nas izvrtalo smisel jugoslovanske ideje, ker se je trudilo. da v prvi vrsti zavaruje svoje materialne interese. Enako vlogo je buržoazija igrala v zed in jen i Italiji in Nemčiji. Kruti centralizem je težko zadel srednje hrvatske sloje, saj sploh ne more odgovarjati njihovi gospodarski strukturi. Centralizem je politični sistem veleburžoazije in samo elastična administracija lahko vsaj do neke meje ublaži njegove slabe lastnosti. Neizogibna je bila reakcija na to. Močni srednji sloji so se borili za svoj obstoj in v tem znatno tiči hrvatsko vprašanje, in sicer še toliko bolj, ker se skriva za njim boj vseh prečanskih krajev za njihov gospodarski obstoj; a garancijo za zavarovanje tega obstoja vidijo ti kraji v pravilnem reševanju političnih odno-
izkušnje pospešiti njegovo dozorevanje, todap ravilno to ni. Kakor vsaka družabna skupina, tako tudi delavec reagira na vse odnoAaje v družbi: politična vzgoja mu omogoča, da pravilno oceni svoje doživljaje; a tam, kjer politične vzgoje ni, je delavec sprejemljiv za vsako, pa še tako proitiraz-redno idejo.
Nekateri so prepričani, da bodo gospodarske akcije morale delavce v IIKS-u privesti do razrednega spoznanja. To je velika zabloda. V mnogo deželah že desetletja obstoje delavske organizacije (n. pr. katoliške), ki so tudi bojevale o-gorČene boje za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za svoje delavce, pa ni prišlo med njimi do razrednega spoznanja.
Ako bi delavsko gibanje pri nas hotelo zavzeti mesto ki mu pripada, potem je edino jam-
strukture. Največji del naših stvo za njegovo uspešno delo-
delavcev se rekrutira iz obubožanih srednjih slojev v mestu in na deželi; a ta človeški material popolnoma obvladajo tradicije njegove prejšnje družabne sredine in miselno je še zaprt v svoj prejšnji življenski krog. Delavsko gibanje s svojo razredno ideologijo še nima zanj privlačnosti, a dobro organizirana propaganda konservativnih krogov je še vedno v stanju, da zaustavlja in ovira njegovo orientacijo v razredno fronto.
Ena velika napaka je znatno oslabila prodorno moč razrednega delavskega gibanja, čigar nosilke so pri nas strokovne organizacije delavcev in nameščencev; to je vera v ekonomsko avtomatičnost. Po tem naziranju mora delavec neizo-samega g os poda r-priti do razredne zavesti. Tako gledanje je u-stvarilo neke vrste fatalizem in onemogočita potrebno aktivnost v pridobivanju množic, posebno indiferentnih. Slabe strani takega pojmovanja so se pokazale takoj, ko se je formiralo hrvatsko narodno gibanje, posebno ko se je aktiviral Hrvatski Radnički Savez (H. R. S.). Formiranje hrvatskega gibanja pod hrvatsko seljačko stranko je imelo razumljivo namen, da zbere vse sloje hrvatskega naroda, pa zato seveda niso izpustili hrvatskih delavcev, ki so v nekaterih predelih Hrvatske pomembni po svojem številu. Ni jim bilo težko dobiti te delavce: ti delavci so večinoma daleč od razredne zavesti in popolnoma vezani na svojo prejšnjo življenjsko sredino; poleg tega je precejšnja »leaktivnost delavskega raz« rednega gibanja pustila te množice ob strani.
Usoden je predsodek, da se mora delavec že po svojem položaju v produkcijskem procesu razredno opredeliti. Sam razred, ki mu nekdo po svojem materialnem položaju pripada, ga še ne napravi za borca! Seveda morejo življenjske
i»i:v
SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA
Uaukegan. III.
priredi
V NEDELJO 9. MAJA V" S. N. D.
l»0>IL\l»WMi0 PIVSKO SLAVNOST
SODELUJEJO SLEDEČI ZBORI:
"NAPREJ*, Milvvauke, Wis.; "FRANCE PREŠEREN" in "SAVA", Chicago, 111., ter pevsko in dram. društvo SOČA", U Salle, 111.
ZAČETEK OB 2:30 POP. (Novi čas.) Po programu piv* r zgornji in *i>odnji dvorani.
vanje v izgradnji in aktiviranju najpozitivnejših odlik socializma: v boju za Človecan-stvo, svoImkIo, demokracijo, socialno pravičnost in osebno nedotakljivost. Toda deloma opažamo prav nasprotno: del delavskega gibanja misli, da je danes potrebno, da se danes likvidira lastna ideologija, ker upa, da bo na ta način zajel množice. Taka taktika utegne postati usodepolna. Delavsko gibanje nima, niti ne more imeti naj proti hrvatskemu narodnemu gibanju toda ohraniti mora svojo popolno idejno neodvisnostim svojo organizacijsko samostojnost — ker v tem je vsa njegova moč.
Položaj delavcev v HRS-u ni zavidanja vreden: po eni strani hočejo ostati v najtesnejši zvezi s hrvatskim narodnim gibanjem. a istočasno žele potom svoje stanovske organizacije zboljšati svoje življenjske pogoje. Antikapitalizem hrvatskih delavcev je lahko našel podporo v hrvatskem narodnem gibanju dotlej, dokler so ga stvarno nosili srednji sloji, ki so tudi proti kap ita listič no razpoloženi; toda danes se ie opaža v tem gibanju močan vpliv kapitala, posvetnega in cerkvenega veleposestništva. ki reže nove značilne črte v družabni profit tega gibanja. Veleburžuazija je jasno spregledala polom svoje še nedavne gospodarske in politične in-transigentnosti in se spretno u-vrstila v hrvatsko narodno gibanje, v katerem danes ni brez vpliva. Vpliv te buržuazije se že jasno vidi v gibanjih, ki jih je v zadnjem času vodil IIRS. To dejstvo omogoča, <y i roma lajša možnost, da idejno osvo-
bo imelo pomembnejše rezultate šele potem ko se reši hrvatsko vprašanje in ko bo razredno delavsko gibanje okrepilo svojo aktivnost v določen ) idejno smer.
Toda ot>s<toji Ae ena možnost: fasiziranje srednjih slojev. Tu d i pri nas imajo kapitalist čn i krogi interes na fašizmu in tega ne bodo opustili, samo da se jim ponudi prilika. Vprašanje je, če so demokratični elementi v narodnem gibanju dovolj mcČni, da se upro tem poskusom. Kajti ne smf mo izgubiti izpred oči dejstva, da so srednji sloji po svoji socialni strukturi sprejemljivi za fašistično ideologijo in da zna velekapi-tal v polni meri izkoristili t) sprejemljivost. Pri tem je treba vedeti, da je najmočnejši nasprotnik fašizma močno delavsko gibanje, ki s svojo aktivnostjo lahko sugestivno vpliva 11! cl i na "rodnje sloje.
Delavski razred je že po svojem socialnem značaju in po svojem gospodarskem položaju konstruktiven faktor; toda nikdar ne sme zapustiti svojih osnovnih ideoloških smernic radi kakršnihkoli začasnih političnih računov. Eden od predpogojev njegovega normalnega razvoja je vsekakor, da se reši hrvatsko vprašanje v okviru Jugoslavije. Pri rešitvi tega vprašanja more in mora sodelovati v okviru svojih ideoloških načel in svoje aktivnosti, ker samo tako more ohraniti svoj značaj in svoje odlike. Internacionalizem razrednega delavskega gibanja ni protina-cionalen; toda njegov internacionalizem je v isti meri zgodovinska funkcija proletariata, kakor je nacionalizem zgodo-
jasnil razprave in sklepe. Tu omenjam le program, ki je bil predvajan na popoldanski prireditvi. VVaukegartčani — in morda je pravilno, da rečemci tudi Northčika/ani — so ga izvršili zelo povoljno. Pretežni d«el sporeda je predvajala mladina. ?ai v prvi točki je nastopila izključno mladina — Red Falcons. Zapeli so Internacionalo. L. Miller je deklamirala Molekovo "In Bog je rekel". Nastopil je s par skladbami pevski zbor Slovenskega narodnega doma pod vodstvom Paul Siflerja, bilo je na sporedu več drugih točk, v katerih so nastopili domači \vaukegan-ski talenti, par jako ljubkih pesmi sta zapeli dve Mrs. Pun-cerjevi iz Milwaukeeja, oziroma West Allisa — oznanjeva-lec Martin Judnič jih je imenoval enostavno "Dve Puncar-jevi Ančki". Peli sta živo in u-brano — in udeležencem je bi-' lo žal, ker se nikakor nista ho-j najmanj poldrug sto in nekaj teli odzvati aplavzu z dodatno na drugih prireditvah sloven-
je vprizoril sliko iz stavkovnega boja. Vloge so imeli Frank Sodnik, Joseph Drasler, Oscar
Godina, Al Rak, Jack G rose r, Ed vvard Leben, A lice Artach in Bobby Krek. Režiserka je bila A lice Artach.
Spored je zaključil, pevski zbor "Sava", ki je zapel Lpl. Zajčevo "Slava delavstvu" in J. Straussovo 4()b lepi, modri Donavi".
Govorniki so bili poleg Cb. Pogorelca Donald J. Lotrich. Joseph Drasler in Frank Zaitz.
Udeležba je bila manjša kot na prvomajskih prireditvah tega kluba prejšnja leta. Samo enkrat prej jih je bilo baje manj kakor sedaj. Vzrok malemu obisku je bil prejkone ta, da klub ni prodajal vstopnic v naprej kakor jih je doslej za vsako svojo prireditev. Ako bi jih izdal, bi jih lahko člani in članice razpečal i že na "Savinem" koncertu pred par tedni
pesmijo. Stvar je pojasnil Martin Judnič. Spremljevalec Paul Sifler je moral namreč nemudoma odpotovati na drugo prireditev nekam blizu Chicaga in je odhitel čim so bile odpete točke, ki jih je on vodil, oziroma spremljal.
Točke, ki so jih predvajali Rdeči sokoliči, je režirala so-družica Mrs. A. Žagar jako uspešno.
Zaključna točka je bila farsa v enem dejanju "V nedeljo zjutraj". Nastopila sta v nji Marv Hrovatin in Frank Pez-dir.
Ves spored je bil predvajan v zadovoljstvo navzočih in le škoda, da ni bila dvorana bolj napolnjena. Igro je režiral M.
skih organizacij.
Po končanem sporedu se je razvila v spodnji dvorani prijetna plesna in prosta zabava.
Poročevalec.
znova poudarjam, da ga niaaiu
imeli. Sele ko sem jaz predla-gal in je bil predlog nogl^o sprejet smo izvolili izmed di-rektorjev nadzorni odbor treh članov. Slovenska zadružni zveza je organizacija svoje vr-ste in se je ne more primerjati h kaki podporni organizaciji ali podpornim društvom. Tudi primere z demokracijo niso z ozirom na moje prejšnje dopi-se na mestu, kajti grajal sem gotove zaključke in utemeljeval pravilnost svojih predlo-gov, o katerih sem še zmerom uverjen, da so bili na mestu.
Joh n Prudich, delničar.
Seja eksekutive JSZ
V petek 7. maja zvečer se bo vršila v Slovenskem del. centru redna seja eksekutive in drugih odborov JSZ.
vinska funkcija buržoazije. Od jU(lnič. Qn in ostali člani dram-
primitivnih barbarskih krdel do pojma človečanstva se dviga zavest o socialni pripadnosti človeka na vedno višje in širše kroge skupnosti. Pozitivnost marksističnega internacio-nalizma je ocenil Masarvk, ko je s prstom pokazal na blago-tvorno misijo, ki jo je ta ideja izvršila v Rusiji z njenimi številnimi narodnostmi. Tudi v naši sredini bi mogel ublažiti
skega odseka SND so poskrbeli, da smo bili deležni resnično dobrega duševnega užitka.
—X.
Prvomajsko slavje kluba št. 1 JSZ
Chicago, 111. — Na prvomajskem slavju kluba št. 1 prešlo soboto v dvorani SNPJ je bil in vzeti ostrino narodnostnim predvajan zelo pester spored, boj em. Privlačna moč delav- pričel se je šele okrog 9. ure skega razreda povsod na svetu ( ZVečer. Otvoril ga je Chas. Poje ležala v njegovem aktiviz- j ROrelec z govorom o pomenu mu, v njegovi pripravljenosti naftega mednarodnega delav-in budni volji, da prenese tudi skega praznika. Nato je na-največje žrtve za dosego znos- stopil pod vodstvom direktori-nih odnošajev med ljudmi iu ce Ann Beniger klubov mladin-
n a rod i.
Slovenska mladina v VVaukeganu nadaljuje na svoj način z delom svojih dedov
Predzadnjo nedeljo se je vršila v Waukeganu konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, o kateri je bilo poročano nekoliko že v
sko odsek Red Falcons v pesmih in zbornih deklamacijah. Mali Bobby Krek je zapel "Spring Song About a Robin", Klsie Krek in Josephine Pluth pa sta igrali na harmonike. Angela Zaitz je deklamirala Katke Zupančičeve "Kdaj?", ki je priobčena v letošnjem Ameriškem družinskem koledarju. Mimi in M ar j a Omahep-sta zapeli v duet u dve pesnji. Sprem-
Problemi zadruge in spori
Cleveland, O. — Jos. Sisko-vich odgovarja v Prosveti z dne 22. aprila na moje dopise in tolmači kako in kaj. Kmalu bomo obhajali 25-letnico naše zadruge in v vseh teh letih nismo imeli zaradi poslovodje nobenega posebnega prerekanja. Zdaj pa govorimo o legalnostih, o upravičenosti in neupravičenosti za pripadanje u-slulbencev v direktorij in take reči.
V svoji resoluciji, ki sem jo opisal že enkrat prej, sem predlagal, da bi bilo za zadrugo koristno, ako uposli hčere ali sinove upnikov, ki bi nekaj od svoie plače puščali zadrugi na račun dolga za kupljeno blago, ki so ga jemali v letih krize. Mislil sem dekleta in fante, ne pa mladoletne otroke, kakor bi čitatelj lahko sklepal iz Siskovičevega dopisa, da sem trdil jaz. Pravila zadruge kakršna so so v veljavi od 1. jan. 1932 in še niso bila spremenjena. Niti niso dobila nikakih dodatkov. Moje mnenje je, da bi moral vsakdo, ki dobi službo poslovodje v zadrugi, odstopiti iz direktorija v svrho boljšega zaupanja, kritike in kontrole.
Res, da po zakonu ima vsak delničar pravico kandidirati v direktorij in obenem vprašati za službo v zadrugi, ampak če bi nam bilo za čimveč zunanje kontrole, bi rekli, da naj bodo nameščenci le nameščenci, ne pa tudi gospodarji ob enem in vodilna moč v direktoriju. Piše
it i iti: »n e
KLUBOV
j* so z*
---~	l-i	L 1	Tf	\1 p*'" ""i muv v uucuumiju
, . , . .	. ,------- nekoliko že v prejšnji IJal« Ju J«? na k av,,r/l:!ry .. V tudi o nadzornem odboru in tu
jimo hrvatske delavce; toda to številki Njen zapisnik bo po- ha. Angleški odsek «lub* st. l
NASILSTVA V STAVKAH V CALIFORNIJI
Dr. John J. Zavertnik
PHYS!CIAN AND SURGEON
OFFICE HOURfc,: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—«:30 Dany Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday b? appointments only Rezidence Tel.t Crawford S440 II ao iniwer — CaU Austin S700
V sledečem seznamu so pri rad b« klubov JSZ, konferenčnih orgaaisa-cij in socialističnih kulturnih dr«. SteVJ
MAJ
DETROIT, MICH. — Koncertna
prireditev zbora "Svoboda" v nedeljo 9. maja v Slovenskem delavske«
domu.
SND.
CLEVELAND, O. — Shod pod as-spicijo klubov JSZ v četrtek 20. au-ja v SND na St. Clair Ave.
CLEVELAND, O. — V pondeljek 24. maja diskusija o mladinskem gibanju med ameriškimi Slovenci v Se-kolski dvorani SND, St. Clair Ave.
BLAINE, O. — Konferenca ki«-bov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. maja v dvorani dr«-Ktva SNPJ.
JUNIJ
CLEVELAND, O. — Skupni pik-nik soc. pevskega zbora "Zarja" ia kluba it. 27 JSZ v nedeljo 20. junija na Pintarjevi farmi.
J
JULIJ
MOON RUN, PA. — Piknik kluba •t. 175 v nedeljo 11. julija na Port-mans Grove.
AVGUST
MOON RUN. Pa.—Piknik v prid Konference JSZ in P. M. v nedeljo 1. avgusta.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramska pri-reditev kluba at. 1 JSZ v nedeljo 17. oktobra.
NOVEMBER
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 21. novembra koncert soc. pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ.
december
CHICAGO, ILL., — Dne 31. de-cembra Silvestrova zabava kluba st 1 JSZ v dvorani SNPJ.
1938.
CHICAGO, v nedeljo 13. febr«-arja dramska predstava.
CHICAGO, v nedeljo 10. epriU koncert "Save".
CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje.
(Tajnike klubov in kulturne odso« ke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse svojo prireditve sa uvrstitev ? to koloao in da nam pošljejo popravke, oko so podatki o priredbah napačno sabo« leseni.)
»ltM»»»»M#llltMMI»tt»
<
i i i
FENCI/S
RESTAVR/ CIJA KAVARNA
IN
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, Vil.
Tnl. Crawford 138^
Priotna in okusna domača jedila Ceno smerne. Pootreibn točna.
Gradivo v Proletarcu je šola ?a delavce.
Rockwell 9613	Sceley 8120
Betsy Ross restavraciji
ERNEST M. SOOTT, lastnik Fina, aveia jediln. Zmerne ceno.
3706 Ogden Ave. Chicago, M 1859 Madison St. *-nica*°'
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK

99
Stnnn aa celo lete $6.00, pol letn /3.00
Ustanavljajte nova droitra. Deset članov(ic) je treba novo druitvo. Naalov aa liet i" im tajniitvo j«?
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
Na sliki na desni je 79-letni Charles Cline, ki je bil v bojih med stavkujočimi poljedelskimi delavci in 4 "vigilanti" na (arrai v Stocktonu, Calif., ustreljen. Na
levi je reporter, ki vodi težko ranjenega starca a bojišča. Malo kje so boji proti delavcem bolj nasilni kot ravno v stavkah v Californiji.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Prinling Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI MAS.
ANGELO CEKKVENIKs

ZAMORSKI "BOG" V HARLEMU V ŠKRIPCIH

DVOJNIK
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
Nadaljevanje.)
—	Ti, je porogal gra-sčak, tebe borna sploh pognali v gold! Za drugam tako in 1i-ko nisi. Ti boš gospoda profesorja peljala do vznožja Halj je gore, da se ne bo kazal n i poftaji i" po železnici. Pojutrišnjem ob kakšnih treh bosta lahko že odrinila od trni. ( > bosta dobro priganjala, bosta opoklne že pod vznožjem p >-gorja, ob kakšnih dveh ali treh popoldne pa že pod samo B i-
bjo *oro.
—	Pa prtljaga, ljubi moj očka?
—	Vso prtljago pustita pri oskrbniku v vasi; bo že počasi in neopazno vse znesel v koč >.
—	Ali je oskrbnik zanesljiv človek? je poizvedovala Hela.
—	Dvakrat zanesljiv! Prvič je Čeh, drugič je moj oskrbnik.
Hela ai je mislila: tudi Von-driček je Ceh.
—	Hvala lepa. gospod Scha-cher! Ne bi želela, da bi kdaj potrebovali kakšne protiuslu-fe, a če boste kdaj česa potrebovali, vam bom iz vsega srca rada ustregla, če bom le moli«.
Berenini je graščaku samo stisnil roko.
Schacher je bil ponosen, je vse prav dobro razumel ter mu je bilo težko.
—	Težko vas bom pogrešal. Kadar mi bo dolgčas, jo bom mahnil na Babjo goro. še nekaj vam moram povedati. Kmalu bi bil pozabil. Kakšnih dvajset minut od naše koče proti vzhodu je pod samim gričem nemška meja. Prav zato sem vam predlagal to kočo. Ce vam bo kdaj trda predla, če vas bo izvohal kakšen policijski pes, boste lahko skočili čez mejo. Nemci vas bodo k večjemu internirali. V Spandenauu pod mejo imam dobrega prijatelja, župana, ki je, seve, goreč patriot, a kadar gre za usluge, rad pogleda skozi prste. Prejemali bi preživnino ter bi bili več ali manj svobodni, čo bi bilo potrebno, bi potem dopovedati tudi vojaškim oblastem, da Re je zgodila v Avstriji takšna in takšna usodna pomota. V najhujšem primeru bi vas potem poslali v kakšen tabor italijanskih ujetnikov.
—	Torej pojutrišnjem! Segli so si v roke tor se poslovili.
Prihodnji dan ob osmih zjutraj se je odpeljala Hela. Slovo je bilo nepopisno težko.
Ali se bosta še kdaj videla? Dobro je vedela, v kakšni nevarnosti nenehoma živi Berenini. Vsak trenotek ga utegnejo ukleniti ter dovesti v Trento. Na kakšno milost ni mogel opati. Predlagal ji je, naj bi Poskušala najti nekoliko italijanskih ujetnikov, ki ga poznajo, Ti naj bi potrdili, da je Berenini zares Berenini, ne pa Franceschini.
—	Iluzije, Emilio moj! Naj ti povem, kakšno strahoto sem doživela pred dobrima dvema mesecema. V Trento so pripekali okrog tristo italijanskih ujetnikov. Na dvorišču cesarskih strelcev so jih zvrstili v kare. Sredi kareja je stalo nekoliko avstrijskih častnikov, med njimi komandant armade in neki polkovnik.
, Komandant armade je vprašal polkovnika:
—	Ali ho lačni?
—	Kakor psi, ekscelenca! Dva dni niso dobili niti mrvice kruha.
Armadni poveljnik se jc o-bmil k ujetnikom:
—	Poglejte, tam je tristo hlebcev kruha!
Pokazal je na dva voza, ki Rta bila naložena s kruhom.
—	Ta kruh je za vas. Ujetnikom so se cedile sline,
kakor lačnim psom.
—	Za vas, je še enkrat poudaril. Toda ne za vse! Med Vami je nekaj ujetnikov, ki ni-80 Italijani. Med vami so tudi avstrijski prebežniki, Cehi. Cehi naj utopijo naprej!
Mlad avditor je prevajal ge-
besede v italijansči-
neralove no.
Nihče ni izstopil.
—	Kdor mi prvi pokaže Cehe, prejme en hlebec kruha.
Nemo so se gledali.
—	Kdor jih pokaže, prejme dva hlebca in salamo. Hej, računski podčastnik, prinesite salamo in dva hlebca!
—	No, ali ne bo še vedno nič? Tri hlebce in salamo, fino ogrsko salamo!
Nekateri so omedlevali.
Nenadno je nekdo stopil iz vrste. Stopil je pred generala.
—	Ekscelenca, je namenoma spregovoril v italijanščini, da bi ga vsi ra šumeli, kakor vidite, jih nit? kruh niti salam? ne morejo premotiti, da bi izdali svoje tovariše, da bi za judežev hlebec prodali svoje brate. Toda... toda::: glad je hujši od povod nji, hujši nego potres, požar, c klon... Prestrašil sem se. kajti nešteto oči je že pokazalo n.n edinega Ceha. ki je bil s temi Italijani vred ujet Za las je manjkalo, da niso postali izdajalci. Da bi jim prihranil ta strašni madež, sej javljam sam; jaz sem Ceh...
Strašen molk.
General se je nasmehnil:
—	Priznati ti moram, da si junak. Kljub temu pa si in o-staneš izdajalec!
Zopet se je obrnil k ujetnikom:	S
—	Kdor mi pokaže še drugega Ceha, prejme obljubljene tri hlebce in ogrske salame.
Molk.
Tedaj je general stopil k desnemu krilu kareja ter pomolil prvemu ujetniku salamo pod nos. Mož se je zgrudil, kakor da ga je zadela kap.
General je obstal pred drugim, je z žepnim nožkom odrezal količek salame ter jo pomolil ujetniku pod nos. Ujetniku so se pocedile sline iz ust. Kri mu je zalila oči. . . Pokazal je s prstom na omedlelega.
—	Ta je!
—	Na ti salamo!
Ujetnik je planil |>o salami
ter se sesedel. Zagrizel se je van jo kakor sestradan pes. Požiral je cele kose Salame in kruha.
—	Računski podčastnik, dajte mi še eno salamo!
Tedaj se je dvignilo dvesto rok:
—	Ta je!
—	Ta je!
—	Ta je!
Kakor povodenj, kakor vihar.
OI II I AL4 0.\ roicvi lt
Activities from Week to Week
Th«- Ka! on K.\h bit it
"Father" Divine v New Yorku je "čudodclnik" in "bog". Vsaj tako misli tisoče zamorce* v newyorškem zamorskem predelu Harlem. Nedavno pa je pri.' -I "father" Divine v navzkrižje * oblastmi in policija ra je aretirala. Takoj se je zbrala množica ti»ocev in šla red
policijsko stanico venomer vpila "Father Oivine je Bog"; "Father D vine je Bog". Del demonstrirajoči ■»rožice je na gornji sliki. Ko je bilo policajem tega :pa-a zadosti, so jo razgnaii.
novv sooi«'-thing of th«' pxO. It vva I u gr«'3t u <•«•; on I cvery one preaent hal in t njo.vnM" i me. N«':irly «'very-thlnjj t h w t %va on «*\li hit, vvhkh con lii-ted of nrti les trudv »>y th » Kairom, wtn koM to our visitor*. Every pi« « of Klain • Turpin'* uit w >rk vvas a!#o Bold. Ali of thc Kalcona w\sh 'o thank a!l tho-i» vvho *«'>•<• present an I help« 1 make our « \hibit u mi •-
«.'<• »H.
#
I «jt Sutu»«lay the vvorkers of th • \voild i« l brat«'l May l>ay, th* work-ers' holi<lay. T«» Falcon« are vvith th m on«* hundred per-eent in their fight for shoiter hour* and d« c«-nt
vvoiking conditions.
*
Our por m for this vveek in from th- Kal:on Call. It is cntitlel, "Join th9 Fa.ci ts and Oon't Think."
VVhat are tho <> futiny little men in
tihiit* as M ick an Ink? They call them Fas ists, foolinh boys,
you »ee thcy do not think. But do thcy never think at ali, vvhat
ever people ^ay? Oh! no, no, no, thcy do not think,
that i." thc Fascist way. Why are thcy pjit in fancy d resa a dress that no one like*?
Oh! thut'« hecausc of dirty vvork, they're kot for breaking »trike«. Put ran you t«'ll me why on earth
they do such xilly things? Oh, that's hecaute it benefits th»
men who puli the string*. #
In our ncxt column vve vvill an-nouoee the vvinn rs of our Jimmie lliggin.s Con test vvhich en 1« 1 a vveek
ago.
*
Our Faleona. Elnie Krek. Vou've pr»bably al ready heard of h«*r thiough her fine aceordian playinj. T«./« t her with Jogeiphine IMuth, she ha« played on many programs. She has taken part in alnioat every Falcon affair. She al ko ha* a talente! Vother, Ho! !>y, vvho can »ing very vvell.
*
Thc Falcons helped present a fine program on May first. They presented three nunvbers; The March of th* VVoikers, The Falcon Son g, and a re-citation entitled, To Labor.
That vvill be ali more next vveek.
for this vveek,
Friendship! Ernest Dreshar, Falcon Editor.
V Med ujetniki jih je bilo še nekoliko, ki niso še dobili nobene salame. Kakšnih deset takšnih je še bilo.
Kar stopi eden izmed te poslednje desetorice pred generala ter s prstom pokaže na nekega ujetnika:
Rdeča organizacija, Bog in hudič
Francova blokada raztrgana
Neki sta rok rajski delavski list je nedavno por o O al tole:
"V kamniški okolici je pred dalj časa prinesla neka tovarniška delavka denar g. žtipni
—	Tudi ta je Ceh . . .
—	Saj ni res! je zarjul ob-1 ku za kiop svoje tete v cerkvi.
Po daljšem cincanju in odla-| pre j služila hudiču." Delavka san ju angleške vlade in torij-mu je korajžno povedala, da skih voditeljev, ki bi rajši vi-ona v organizaciji ne vidi nič deli, da zmagajo španski fa*i-slabega, da je rdeča organiza- j sti kot demokratska legalna cija tista, ki se bori za boljši vlada, so končno štirje angle-
dolženec.
kos kruha. Nato je župnik začel z dolgo storijo o preganja-
ški parniki naloženi z živili prodrli skozi uporniško bloka-
—	Saj ni res, so pritrdili vsi in hotela oditi, jo župnik po-ostali. . I kliče nazaj rekoč: "Malo po-
—	Kes je, skrivajo ga, Ceh čakaj, da tudi midva narediva ie' obračun. Kavno danes sem te
Obdolženec je jokal, kakor mislil poklicati v župnišče, da da ga je nekaj obsedlo.	rni poveš tu vpričo Boga: ali si
H. generalu je stopil neki za hudiča ali za Boga". Delav-Ceh.	[ ka ga je gledala in mislila, da
—	Ta mož se piše Amendo- pri župniku ne more biti vse v la ter ni Ceh. Dajte tistemu i redu; nazadnje pa ga le vpra-človeku salamo in kruh.	ša: "Kako pa to mislite, g.
Oboje si je "pošteno" zaslu- župnik?" "Ker si organizirana žil-	v rdeči organizaciji, je hudič
General s«, je stresel. Smeh tvoj Bog. Sedaj se odloči —1 ali
Ko je delavka izročila denar nju duhovnikov v Španiji inido v Biskajskem zalivu. Na
mu je izginil z ustnic.
—	Nečloveško, strašno! je zase peta 1.
Berenini se je prijel za glavo.
—	Za hlebec kruha, za kos mesa! Ali je mogoče! Ali je mogoče verjeti še v človeško mi^el, v razum, v boga?
se od poveš Bogu in boš še na-
Rusiji itd. Ker ga ni hotela po-| parnikih je bilo za šeststo-slušati, mu je izjavila: "Ne za- tisoč ton živil in drugih potreb-pustim rdeče organizacije, pajščin. Svoie tovore so razložili četudi me iz katoliške cerkve v pristan!š'u in tako pomagali izbrišete. Saj hodim v cerkev, ogroženemu mestu Bilbaoju, kaj pa še hočete!"	I kateremu je pretilo pomanjka-
Kako sta se z župnikom kon- nje. čno pobotala, poročilo ne pove,!	-
Stavka v čevljarskih tovarnah
V Le<w fotonu, Me., so izbruh-
Boj med trockijevci in protitrockijevci zanesen v ameriško socialistično stranko
Enest Erbert, predsednik Zadoščenja seveda ne bo ni-Pozabil si Kniilio da je ^PSL (mladinske socialistične koli dobil. Kriv pa si je nepri-
kos kruha in kos mesa ustvaril i razum i misel.
—	Ali ti morem verjeti, Hela, ali se je res zgodilo?
—	Resnično, zgodilo se je letos sredi marca ob petih po-pold ne.
—	To je tako strašno po ril o in nečloveško.
(Dalje prihodnjič.)
Zalivula i n obvestilo
lige v Zed. državah) je bil la- jlike sam. Ce bi bil zmerom de-ni na potovanju v Španiji. Ko i loval le kot odkrit socialist, nase je vrnil v to deželo, so ga mesto da je vedno naglašal le komunisti dol žili. da je delo- svoje leviearstvo, pa bi ga dru-val tam za trockiste in se zgolj gi — spretnejši levičarji — ne z njimi pajdaši], dočim Ebert mogli tako izigrati kakor so trdi, da je deloval edino v ko- ga.
rist gibanja, kakršnega zasto-1	--—
pa španska lo.jalistična vlada.
Nedavno je prišla v to deželo deputacija mladinske socialistične lige iz Španije. V Chicagu ji je bil prirejen počastili banket, ki so ga aranži
a očividno delavka svoje "rdeče" organizacije ni zapustila, ker je v istem poročilu apel n i župnika, da naj pu-ti delavc > v miru in posvarjeni so bili tu-inili resni nemiri, ko je bil arcr di tisti, ki hodijo ljudi tožarit tiran delavski organizator Po-v njegov farovž.	Wers Hapgood, ki je vodil or-
---------- — — ......-. ■ --------- ganizatorično kampan jo med
j če vi i a rs k i m i del a vc i. A ret i ra-nih je bilo tudi več drugih voditeljev od CIO na obtožbo, da so "hujskali k nemirom" v čev-jljarski stavki. Sodišče je izdal ) injunkcijo proti stavkarjem in proti piketiranju. Zvezni direktor delavskega razsodišča je posegel vmes in odredil preiskavo.
Tatovi obiskali Mateko-viča, ko je bil na svatbi
Gowanda. N. Y. — Ko sta
bila John Matekovič in njegova soproga v soboto 24. aprila na ženitovanjskem slavju njune prijateljice, je prišel v njegov stan nepovabljen gost, ali morda celo več gostov, ki so si kar sami postregli in mu odnesli $150 njegovega in društvenega denarja, dve srajci in dve električni britvi. Matekovič je obvestil policijo, ki je začela takoj iskati storilce. Tak obisk je imel Matekovič ze drugič v petih letih. V prvem slučaju je policija tatu prijela še predno je mogel ute-či iz hiše. — Poročevalec.
"Sales taxM ostane
Illinoiski senat je sklenil s 35. proti 5. glasovom, da S3 prodajni davek pobira naprej do februarja prihodnje leto. Potem bo kajpada podaljšan za nadaljno leto.
Nov poskus za osvoboditev Mooneyja
zave Oalifornije je bil nedav-
Za demokratični blok v Jugoslaviji
"Delavska Politika" poroča, da se je dne 15. aprila vršila v Beogradu pred konferenca srbskih demokratičnih voditeljev, ki so v opoziciji proti se-Pred vrhovnim sodiščem dr-|(,anjomu rež,imu. Posvetovali
so se o možnostih in potrebi združenja vseh ljubiteljev svo-
č> tužnim »potninom in žalostnim srcem naj bo »poročeno našim prijateljem in /.nanet m, da je bila po UKodnem zakonu matere narave poklicana v bre"Z«*brežno veeoljntvo naša vzljubi jena, ljubezniva in dratfa hčerka
Eleanor Olga Colaric
ki je |h> dol^m ča u hirajoč« ^ra življenja vvled mučne bolem i zaprla utmjene oči: Rojena 12. junija li»2s., umrla 11. marca 10'17., poknpana 15. marca 10.17., na Highland Park pokopališču.
Naj nam 'ho dopuščeno, <la rmemo izraciti v naši tihi, toda neirmerni 7.al«»<ti, telje in besede, ki so namenjene vsem onim, ki prinesli toliko utehe in so/alja v našo hišo. Vsem, ki st<» izrekli mehko in te plo besedo v znak sožalja, vsi m, ki ste stali v <pomeč v dnevih duševnega ttplj«'nja, vsem, ki ste obl<»/.ili počivajte truplo s cvetkami, cvetlicami, rožami in venci, vst*m, ki ste sočutno in prijateljsko počastili spomin umrle, v cm, ki ste jo spremili <lo zadnjega počivališča: prav vsem izrekamo našr> gle-boko In prisrčno fcihvalo za vaša Famaritanska <lela.
Ir.raz na>flašujoče»ra priznanja nnj izrečemo mladinskemu pev-
i k« mu odseku rocialistične "Zarje", ki j«- hčerki zapel žalostinke na poslednji postaji njenega iivljenjskcga nehanja.
Ti, n< pozabljena in vrl^boko v naš spomin zapisnna hčerka, snivaj in spanckaj slntlk«». Naj jrorko . pomladansko sonce in mehke južne sapic«« razrahljajo žemljico nad Teboj, da parastejo Tv »j lfr« b nočne in ljubke cvetlice, ki so bilo kralji e Tvojega mla«lost-n«'ga srca.
Tvoj spomin pozdravljajo naše t«'ške misli, Tvaja slika naj na-«l<»mestuje Tvojo drago navzočnost med nami, Tvoje be-iede naj prihajajo v sladkih odmevih v tihih in praznih večerih. Naj hreR-časn«> soglasje brezobrežn«^« vesolj.^tva apoji Tvoje telesne «>stan-k«> z deli Nttiave, iz katerih si prišla.
CI2CVKLANI), OHIO, MKfJKCA MARCA lt/37,
ŽALUJOČI:
Anton in Zofija Colaric, stariši; Benjamin in Sophie,
brat ?n sestra.
rali komunisti, toda pod ime- narejen nov poskn>. <l;i se nom nestrankarske firme. Po- osvobodi Toma Mooneyja, sve- bode v blok demokracije. Ome-vabili so tudi Erberta. Posadili tovno znano žrtev razredne ju- ,,jrni list javlja k temu:
,so ga v ospredje omizja med »tiče, ki je v ječi že dvajseto	Jsd!l,7'ol,1ja <,Cm?kra"
1 ostale govornike in častne go- Mf> To v t,J(|j /a()nji po,kuJ"il<»ih «> v ^igoslav.,. danes ste. Ko pa je prišla v dvorano ' ^ ° Jl ".'! ' J! 1	l)ac nihče ne more ugovarjati,
- španska mladinska deputacija.1 pred tem 8(,dweom- Ako 8e ne ^dor želi, da se v nji zopet pri-je njen predstavnik izjavil, da obnese, tedaj preostaja še zve-jčne javno življenje, ki ščiti ne bodo sedeli pri isti mizi ka- zno vrhovno sodišče. Nova evi- pojme in združuje duhovne si-kor "izdajalec" Erbert. Trdil!denca* ^1	Podložena le naroda. Demokracija pa je
je, da Erbert deluje proti špan- H°dišču, jasno pokazuje, da je zahteva vseh državljanov. Žalski vladi. Slednji je bil kajpa- Moone.v omrežen samo za- to je sodelovanje demokracijo da presenečen nad takim "ma- to< kor i1' bil delavski voditelj, j cele države predpogoj za po-nevrom" svojih ameriških ko- ki jo hotni organizirati izkori- voljno borbo in povoljni us-
munističnih prijateljev, kate-|^aiH' delavce, rim je pred par leti v marsičem veliko pomagal, in izjavil, da nihče izmed članov špansko delegacije ne zna angleško, to- Nacijska Nemčija je danes rej niso mogli citati njegovjh nR prvem mestu v gonji proti člankov o Španiji, pač pa je | zidom, kior so izgubili vse pra-očividno. da verujejo le kar vico Nemški fa-'sti sistemati-jim je bilo sporočeno od na- £no jn v imrnu države prega-sprotnikov YPSI,. Nato se je i njajo Jude. Medtem pa se d >-odstranil, a še pred njim se jo majajo periodični pogromi pr )-demonstrativno odstranila tudi ti Juc|om tudi v drtieih flrža-španska delegacija. .	vah kj ?0 nano| diktalorsk
Ernest Erbert je že parkrat, predvsem na Pol jskem. Seda i govoril na sejah kluba št. 1. so Poljaki pričeli posnem Je mlad. sposoben človek, to-1 nacljško Nemčijo y tem, da od-da v sedan jem konfliktu med rekajo Židom Članstvo v raznih komunisti se je nagnil k tro- Brankah, posebno pa v vladni ckijevcem, pa so mu komunisti stranki, ki močno diši po fašiz-zajgrali tak neprijeten komad mu. To je obenem indirekten Po prej opisanem incidentu napad na poljske Žide, kajti s je Erbert napisal dolgo izjavo, tem se jim bo odvzela tudi vo-v kateri od Španske delegacije lilna pravica. Židovrke organi-zahteva dokazov za njene tr- zacije sirom »veta protestirajo ditve proti njemu, in prav tako in zahtevajo, da se preneha s jih zahteva od vseVi drugll), ki protižidovsko gonjo na Poli-so proti njemu naičuvali špan- skem. Koliko bodo ti'protesti sko mladinsko delegacijo. (izdali, je težko reči.
peh.1
Proližidovske gonje "Inteligentni" študenti
JELKA VVK:
Dobro jutro
Kot rubin
tam yia vzhodu, ves rcUri
vzhaja zarja iz temin,---
Kar iz nje, oUj, potepin $k<očil je — in prek planin, gozdov, travnikov, dolint — fionČvi iarek plameneči, vse budeč iz *na globin, "dobro jutro" jim ieleci — je pognal me iz perin ...
Zdajci sonce je razlilo zlate iarke po livadi, r rosi biserni umilo cvetke, travo poljubilo, okrasilo jo z dragulji, da je bi~la. kak v paradi.
Jaz tja k cvetgam *em stopila^ bi*rrjr\y se dotaknila, X>r*te z njimi o rotila, čelo z vencem si ovila, se koketnn nasmehnila *ovčlcu — tir mu govorila: Bedi zdrav, moj potepin, iarek sončni, plameneči! "Dobro jutro'7 ti želim. —
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO «10
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
Pretepi med študenti in izgredi so običajna stvar. Ne pa poboji. V izgredih nasprotujočih si skupin zagrebških viso-košolcev je ena skupina navalila na študenta prava Kr.-to Ljubičiča s klicem: "Primito komunista!" in ga nato obde-lavala z noži toliko časa, da j ! Ll«tcn *>the Yugoalav Radio Hour of
ranam ........... Trije <lr»jri •«>! PAUNDECH'S TRAVEL BURCAU
ANO F0REI6N EXCHAN6E
Station WWAE. Every Sunday 1 to 2
63(5 S. Clark St., Chicago. — H ar. «00«
bili nevarno ganjeni. Enega iz-
med morilcev je policija prijela, šest drugih pa je pobegnilo.
mi ■
BARFT1NCIC & SON
T«L 1475 POGREBNI ZAVOD
424 Rroad Street JOHNSTOWN, PA.
• um m
Z'"ini'lilrTUi.;........;•;.....
Milwaukee Leader !
Vajvrčji amer-^ki socialistični V rfnrvnik. — Narofnlait $fl 00 ji na leto, f.TOO r.a pol leta, $1.50 za tri mM««.
NacIovi K40 W. Junfaa Av«.
M1LWAUKEE, WIS.
t
'i i iiiLiiiMP
a 1 Ufco&.u* v; cckIv Devoted
.. lun iih»*,-••<«♦ nf rn»» VVorkers
oHVUIAl. oKGAN OF V ugonlav HVderation S. P.
PROLETAREC
fcOUCATlON,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONVVEALTH
NO. 1547.
Publitbed werkly at 2301 3. Lawndale Ase.
CHICAGO, ILL., May 5, 1937.
VOL. XXXII.
Coinmandments for lndustry
•'Zion'8 Herald," oldest of Meth-odist publications—it was establiihed in January, 1823—in its Easter issue, prints the following "Ten Com ma ml men t s for Imluatry":
1.	Thou shalt not exploit vvomen and children.
2.	Thou aha It not deny the Vu-borer's right to more than a mere "living vvage."
3.	Thou shalt not make a machine out of him.
4.	Thou shalt not impair his health and steal his prospect* in life by forcing upon him long hours and unhealthful vvorking conditions.
5.	Thou shalt not *py upon him, or bear false w it nese against him.
$. Thou shalt not suddenly thr >w him out of work through the "shut-dovvn" or "lockout," and then wash thy hands of all responsibllity for him. Neither shalt thou be unmind-ful of the helplessness of his old age.
7. Thou shalt not decide critical issues in industry solely from the angle of money-making.
8.	Thou »hak not employ h gh-priced legal talent to find a way to "beat the law" vvhilst thou holdest up thy hands in holy horror over the "sit-dovvn strike."
9.	Thou shalt cease looking at labor from the master-slave point of view, and begin to regard indusrtry as a stevvardship for the common good.
10.	Thou shall love thy Brother vvith all thy heart, and vvith all thy soul, aml vvith al! thy strength, and with all thy mind; and thy neigh-bor as thyself.
To this vve vvould sdd an eleventh commandment-vThou shalt not inter-fere in any way vvith the right of thy employes to join the union of their choice, to the end that they may enjoy all the bleasings of col-lective bargaining.
And a twelfth: Thou shalt not in-terfere with the socialization of the industries, to the end that poverty may be abolished and universal pros* perity may abound.
CATHOLICS AND THE NEXT WAR
A special peace number has been issued by "Blackfriars," the month-ly review of the English Dominicans. That magazine exercises a great in-fluence on Catholic intellectuata. This issue contains some interesting reflections on the Catholic attitude toward war and vvar preparation* which are worth quoting:
The problem of conscientious ob-jection continues to trouble many Catholic consciences. In the event of the failure of Catholic, and other, endeavors to avert another international war, vvhat is a Catholic to do?
Follovving on Mr. Watkin's plea for conscientious objection. referred to last month, comes "Catholic1* Can't (Mayn't) Fight," in a lively new American periodical, "The Catholic Študent" of Nevv York. The drift is indicated by the subtitle: "They can if they find a just vvar, vvhich is as likely a* Mussolini re-tiring to a farm in Ab.vssinia." The čase for the intrinsic immorality of modern vvarfare and the consequent immorality of participation is con-vincingly set forth . . .
The Pope (as vvell as many theolo-giahs, firmly supported by our ovvn reason) has condemned in advance the next Great War as a murder and
suicide. To vvhat extent, it is beinif asked, is it permissible to cooperate in sueh an act? Can the presumption vvhich, admittedly, can normally be claimed in favor of civil authority be held stili to stand in vievv of these denunciations by moral and religious authority? Must vve not rather con-clude that the presumption is that the next big international vvar vvill be an immoral one? . . .
Father Gillis, quoted by the "Catholic Študent," has vvell said: "VVhoever acts against his con«ci-ence commiU sin. Conacience vvould probably put an end to all vvar if it vvere given its rights. But vvhen vvar arrive, or even rumors of vvar, the first thing that is killed is conscience. And there is the supreme tragedy and erime of vvar, not the killing of the e»emy, but the killing of the con-science."
I Theologians vvill do a service if they can explain hovv Catholics may join in the next vvar vvithout abject-ive sin. But they should bevvare lest, by shirking the real issue, they arouse the suspicion of doing its vvork of killing conscience in advance of it.
—Nofrontier Nevvs Service.
10,000,000 HOURS 0F FREE LABOR
Government reports are usually dry and uninteresting. One vvould almost be persuaded that department reports are deliberately made as uninteresting as possible to diacourage general reading. But once in a vvhile a reiport goes into the hopper vvhich does not eventually land in the vvaste buket.
Some vveeks ago the civil service commission in VVashington released a report that had some significancc to labor.
During the last six months of 1936 federal employes vvorked from 10 to 14 million hours overtime for vvhich they did not receive a penny of com-pensation. Uncle Sam saved between $7,700,000 and $10,269,000 as a re-
COST 0F LIVING GOING UP
The cost of living of vvage earners rose sharply 0.8 per cent from Feb-ruary to March in consequence of inereases in the cost of each major group of expenditures except coal, the National Industrial Cbnference Board, envployers' group, estimates. Living costs in March, 1937, vvere 5.8 per cent higher than a year ago, and 22.6 per cent higher than in April 1933, the lovv point of the de-preesion.
Do Vou Knotv That
In China the use to vvhich a building is put ia not indicated by its design ibut by the color of the tiles used for the roof etc. Green indicates an official plače, yellow a commercial plače and brown a plače vvhere peo-pe live.
Our federal pripon popu! a tion is novv over 15,250.
Each piece of paper money made b.v the Bureau of Engraving an I Printing costs Uncle Sam around six mills, and that for the same amount he can turn out 100 postag«> stamps.
There are only 75 regular Texas rangers todav.
There is enough coal in a single province in China to supply the entire vvorld for 3,000 years at the pre-aent rate of consumption.
sult of this "economy." The report revealed that the bulk of the overtime vvas performed by the lovver-paid groups of government em-ployes.
A lot of erities delight in referring to government vvorkers as, "lazv" and indifferent to their responsibili-ties, and organizations like the Li-berty league, the United States Chamber of Commerce, the National Association of Manufacturers an l the American Bankers' Assn. are al-ways ready and vvilling to se ml lob-l»yi.«t*v to congress to oppose any general vvage inerease for civil service employes.
But can annyone imagine the board of director« of General Motors, the Nevv Vork Life Insurance Co. or the Big Four tohaeco trust giving 10 million hours of service to their jobs vvithout a *quawk for pay?
Minnesota Union Advocate.
Men! vvhose boast it is that ye Come of fathers brave and free, If there breathe on earth a slave, Are ye truly free nnd brave? If ye do not feel the chain, VVhen it vvorks a brother's pain, Are ye not base slaves indeed, Sla ves unworthy to be free d?
VVomen! VVho shall one day bear Sons to breathe Nevv England air, If ye hear, vvithout a blush, Dceds to make the hot blood rush Like red lava through your veins, For your sislers novv in chains,— Ansvver! are ye fit to be Mothers of the hrave and free?
It true freedom but to break Fettors for our ovvn dear sake, And, vvith leathern hearts, forget That We ovve mankind a debt? No! true freedom is to share All the chains our brothers vvear, And, vvith heart and hand, to be Earnest to make others free!
They are slaves vvho fear to speak For the fallen and the wo«k; They are slaves vvho will not choose Hatred, scoffing and ahuse, Rath er than in silence shrink From truths they needs must think; They are slaves vvho dare not be In the right with tw* or three.
Jame« Russell Lovvell.
Strike Scenes Shift to Maine and California
East and VVest Coast have taken the plav-e of America'« Mi<l-West u the central arenas of the great uni^n izing campaign whi<h continues u> »weep this continent. VVith the settle-ment of the ()>hawa strike, tht* auto-dominated central plaius have, foi the moment relinqui*hvd the centef of the class wur stage; tht; flareup in Main's shoe shops an<l Caliiorniu' fruit fields' l\avc illuminated th.* h>» ritons of A merit a.
The O havva strike vvas a uulon victory, ileapite the fa« t that th; agieiinent had to be so confusin^ly dravvn at to permit th<* comi»any an eHpecia)iy the premier, Mitchell H« p burn, to save face. The vvorkers ge shorter hours, better pay and im provesl vvoi^inj? conditions. The agreement runs vvith the General Mo to rs agreement in the United State ..
Agricultural VVorker« Strike Fifty vvounded, (one faUlly), were the vietims of another tear gas, club and shot>;un raid of state offit-ei ; and sheriffs upon cannery »trikers this time in Stoekton, California. Al-ihough the first battle of the agricultural workers vvith the officers le I to a ifuick truce, the tense situation threatens to explode again.
Railroad Strike A second blovv-up in the East was narrowly averte«! last vveek vvhen President Roosevelt steptped into the very tense railroad situation. A <trike of the Brotherhood of Railroad Clerks, an	affiliate, vvould have involved 25,000 men.
Soc. Call.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
\ ir\\Y i»i:oi»m
Latest In Drinks
Planter's Special: Makes you flog your vvife.
Missouri Mule: Vou go into a Vir-ginia reel.
VVagner Cocktail: VVith a dash of bitters; recommended for tired open shoppers.
Henry Ford Special: Non-alcohol ic, but it makes you just as goofy.
Tea i gas, Club Style: Effervescent preparation guaranteed to turn "loy-al employes" into strong union men.
Bourbon Highball: For Liberty leaguers and others incapable of learning anything.
Old Fashioned: Invariable stamlby of Mssrs. McReynolds, Butler, Suth erland and Vandevanter. Also favorite of Mr. Roberts. though he occa-sionally experiments.
Union Special: Makes you strong Keep a clear head.
Company Union Highball: Beotleg an<l inferior brands used. l^iy s»ff.
Cooperate
You can help your paper by bet-ting subscrtbers and by patronizing the advertisers.
The office historian says a sit-down strike looks enough like squat-ter sovere;gnty to be a bro<ther-in-lavv.
Loeal 01, Illinois \VorketV Alli-anve, is sponsoiin«; a "domala zabava" at the Slovene Labor Center, Sa-tuiday, May K. A number of the members of this I^K-al are our un->t>ployed comrades so leU give them a hand.
*
Charges of "unfair l«.bor practices" •onslituting violati<ins of the Wag ner Ltbor Relations act vvere fiknl ieeently again>t twenty-two C h k'ago firms by Attorney Joseph M. Jacob letina for the Genernl Strike Committee of 2,000 ('hlVago luggag" vvorkers. The complainU vvere the most svveepin® und massive yet filed n any diffpute vvith the regional ot-fice of the National IxiH>or Relations lloard here. They eharged systematio interference with the organization activities of the vvorkers and definite
refusal to bar gain collect»vely. #
A cartoon entitled "VVbich I.evel Are We Seeking," publi>hed on the front l»age of the April 2Hth issue Chicago I>aily Tribune sh«»wing the American idea of eifuality as helping the unfoitunates up to a higher standard of living and the Socialist idea of equality as pulling the for-tunnte dovvn to a lovver standard of living leaves a lot unsaid. The one program that vvill help the urvfor-tunates up to a higher standard of
living is the Socialst Party Program. *
Another metho<l of tort ure used in Fascist'* concentiation cam»i>s is: a man's feet are tied together and he is hung up by a rope tied uround the vvrists of both hands. He is left hanjring this way until he faints usually about fifteen minutes to a half hour. He is then dropped to the ground by cutting the rope and sous-ed vvith a pail of eold vvater so as to regain conaciousnes« and then left laying there until he gains enough
strength to cravvl away.
*
The Falcon'« Social and Exhibit, a vvriteup of vvhich the Searchlight Seat us to, should hnve had a better attendance. The artkles di-»playel vvhere ample proof that there are a number of budding artists among the Falcons.
*
The Waukegan Conference adopted a resolution urging all progress-ive groups to sponsor programs to t'a i M' funds for the Spanish I»yal-ists. Democraoy is on the carpet in Spain and vvill either conquer or pe-r i -h from the earth. Mussolini and his blooil thirsty Fascists and Moors vvill try to aventfe the losses thev have suffered in Spain during the last fevv months and are doing it todav hy killing helpless vvomen and children. Don't fail to do your bit to orotect the Spanish Ix>valists against
this bloody march of Fascism. #
The follovving program vvas pre-
sented hy the VVaukegan group after the Conference:
1.	Red Falcon*, song, the International.
2.	A declamation by I^orrnine Miller, one of VVaukeguns most aetive Faleons.
3^ Singing, Hy th<- Bend of the River an<l Gypsy Love Song by the SNI) Singing Club.
4.	Red Faleoru ong, W«»rkers Lu!lai,y.
5.	I>uet, Aon nnd Ann Puncer.
6.	Piano duet, Emily Mozek and Mari<»n Mahnch.
7.	Red Falcon's play, On the Picket Line.
H.	Addres« by Frank Zaitz, Editor of Proletarec.
9. A IMay, On Sunday Morning. Characters, Mary Hrovatin and Frank Pez-dir.
Falcon's dire-tor, Amelija Žagar.
I SNI) Singing Club director, Paul Sibrer.
*
The follovving JSF Branehes cele-brat4«d May hay vvith entertaining and anprotpriate program«: Bran<h 47, Springfield. IU., Braneh 11H, Strabane, Pa., Braneh 5. Johnstovvn, Pa., Braneh 11, Bridgeport. O., Braneh 1 Chicago. III., Braneh 37, Milvvaukee. Wis., Braneh 27, and th-singing club "Zarja", Cleveland, O. nnd Braneh No. 114, Detroit, Mich. e
Chicago vvitnessed one of the big-
gest M:»y Day Parades in years. *
The follovving vvas th<» May I>ay Ce-lehration progi am of Branih No. 1.
I.	Opening address, Charles Pogorelec.
2. Red Falcons:
The March of the VVorkers. The Falcon Song. A recitation entitled. To I.a-
lvmployen are a funny people. i Tbey think the government i; theirs, cxclusiv< ly. They get law.{ l^a.-<tMl whii h they desire, and if lavvs are passed vvhich they do not vvant, th«*y simply igriore them,
Then, vvhen the vvorkers attempt t<t force them to obey these lavv , they »ound the tocsin of revolution and demand that all the armed forces of county. state and nation come to their relief.
They vvant p a< e iu inlu;try but refuse t(» e-taMish relations upon wh ch pea e ean be inuintairied.
They demand loyulty from their envployes uud intioduce spiea, tear gus, machine guns aml agent provo-euteurn to see that loyalty becoines imooHsible. Their boards of direetors are eiect-
ed l»y majority vote of their stock-noldeis and then d« mand that mi-nority ofiinion of their vvorkers be consideied ubove that of the major-ity.
They soak the jmblic all it vvill bear and then plead vvith the public to stand back of them in their union smaahing taetie*;.
They attempt to brovvbeat c i tiče ni vvho happen to vvork for them into voting for puMic officials whom the vvorkers detest and then cry out against the alleged domination of labor unions.
They demand the right to have untrammelled control over the af-fuirs <»f their vvorkers and eall it the American way.
They are inde«d a funny people.
—Brc vve ry VVorkers.
a)
b)
O bor.
3.
4.
Address, Donald J. I^itrich. Harmoni a solo, Glow Warm !»y Joseph i ne Plut.
5.	Declamation, Angela Zaitz.
6.	Singing duet, Marja and Mimi Omahen.
7.	Address, Joseph Drasler.
S. Hannoniea duet, Elsie Krek and Joseph i ne Plut.
9.	Address, Frank Zaitz.
10.	A plav entitled. "Strike Breaking in Kid Gloves".
Characters:
Chowderhead—Frank Sodnik.
Squint—Joseph Drasler.
Slautherhoune—O^car Godina.
Puasyfoot—Al Rak.
Jack the R:pper—Jack Groser.
Gas House Gus— Edvvard Laben.
Mrs. Smith—»Alice Artach.
Johnnv Sm;th—Bobby Krek.
11.	Singing Society. "Sava" singing: "Slava delavstvu" antl "Ob lepi. modri Donavi".
Sava** director, Jack Muha. Pianist Mary Muha. Red Falcons Director, Ann Beniger. Director of the p!ay. "Strike Breaking in Kid Gloves," Alice Artach.
SETTING THEM RIGHT
Against th«»se siinple, straightfor-vvard propomls of Socialism there has b. « n let l<h»se a floo<| of misre-presentation. It is saM t<» be anarichy. athei.m, free love, "divid« -up" and a l<»t o^f other stupid and imposslble thrngs.
No intelli^ent person holds these vievv". and anvone vvho vvould take the pains to turn t<» an ordinary dic-tionary or encyclopcdia would soon Iearn <lifferently.
VVe qilOte:
1.	"Soivali-m: A theory of so-ciety that advocates a more precise, orderly and hannonious arrange-ment 0f th<- social relations than that vvhich has hiterto prevailed."—VVeb-stet 's Di tionary.
2.	"The ethics of S<K'iali)-m are closely akin to the ethics of Christ-ianity, if not identični vvith them.— Encyclopedia Britannica.
3.	"Sociali-m seeks sueh an organization of life as shall secure for iveryone the most complete develop-ment «»f his pcvvers. It is applicd Chiistianity—the golden rule applied to eveiv-dav life."—»prof. Ruhard T. Ely.
Vou are often told that Socialism vvould destroy property, abolish private oMnerohip or divkle up tho
vvealth of the vvorld. As a matter of fa* t. Socialists have no more idea of abo'i h ing property than they do of •».•Soli hinT life. They have no more id< a o f dividing up the world's wc»alth than they have of cutting up their ovvn bodies, Our idea Is that private monopoly in the great resources of lif«* means vvealth for the fevv—and toil, hard-hip an<I com parat iVe pov-crty for the many. VVe propc»se, therefore, that the public Utilities and exploiting industries shall be ovvned by ail in order that all may be secure<l in the posse«sion of the private pi-operty vvhich their labor earns. — M. I..
Workers' Song
Our head s are set in the right
direetion; i Our feet, too. j SoOn vve shall march.
Novv vve are busy fomiing our rnnks;
l^iying our plans, and learning tactics;
Hardening ourselves.
Soon vve shall march.
Our banner unfurls in our blood—
Our blood spilled, our comrades killed,
They'vc slamped our banner into our hearts:
Soon vve shall march.	J. S.
Searchlight
liiiint.....
V Donald
Lotrich
illlllllh.......ul
|| Our Mania for Public Safety
t
May Dav 1937 is over. So far as vve cen teli. this years' <lemonsti-a-tions sujKTccded many other May Da.vs in many of the cities. That is a sign of the times. That is a sign that labor has become more consci-j o us and more energetic. (TO's gains liave in-pired many. The clamor novv is to join the CIO. VVhether the gains can b«> held and vvhether the membership can be assimilated vvill de-)m n<l t»n the educational policy of the CIO leodership. It can fail as easily as it is gi<»vving. And the lea lership is con-cious of that fact, no doubt, as the auto vvorkers alrcady have a ladies' auxiliury. And the nuxiliary can be »>f great help to the men. But to keep even the au\iliary in line vvill require training, programs, activities and variety. The vvork of the Socialists and iaslicals in the CIO has been reflected in the increa:H? I
participation in May Day festivities.
*
Cn . > had its ovvn May I)ay parade. '1 hm; .'.i the cr.ntalist }va)>er u )>orted 7,000 marchers. Mor- re-Muble sources estimated 25,000 in the line of march vvhile some vvent is high as 50,000. At any rate, Chi-ago's Socialists nnd radicals felt nuch better, than usual, after th •larade last S:iturday. All felt proud that, at last, an inroad has be 'i made vvhere vve can expect uni«»n •articipation in May Day festivities Ml felt happy to see the inerease I nunrbers marching. Hence, this may vvell be the beginning of a nevv era •imong Socialists. llnionists and Ka licals in Chicago.
*
Our ovvn May First Celebration oi the evening of May Ist vvas h floj lile, primnrilly, to the lafk of a siz tble audience. It seenis to nie that onfusion prevailed among our lead ing comrades; that they took too much for granted reganling pre^para tions and attendance aml that ou-folks aren't as conscious of their ovvn iffiliations as vve ourselves might vvant to think. This vvill serve as a less«on to us for our next sueh affair. It vvould have been anpropriate te have dance music in the upper hali after the progra n. Or is it that oui people are not used to Saturda.v n i ur h t programs. The renditions them selv<"< wcren't bad. But the empti ness in the hali »erved immediate notice to reduce the value of all num bel s. Anvvv av, it vvould have been much more jovial and certainly more spirited vvith a large attendance. Th'
Falcons in particular did real vvell
*
Saturday night. May H, Loeal 61 of the Cook County VVorkers' Alliance, our unemployed club will hold
its spring social at the Slovene Labor Center. The admission is only 15c and our many friends are urged to attend and svvell the crow<l of gay reveliers. Though the depression has subsided there stili is a steady stream of unemployed vvorkers. They are hepiful, hovvever, and thru their Illinois VVorkers' Alliance seek to alleviato the suffering and improve the general conditions. The proceed« of the social are used to keep the club funetioning.
*
For the past coiiple of vveeks the ballina (bovvling) courts of the Slovene Labor Center have been used to advantage. Novv that vvaimer vvcather is setting in more of you lolks vvill vvant to use this sounce o/ amusement. It is quit»> healthy to get into the niild vvcather out«b>ors and to cxercis«> your skill and muscles. Nevv trecs and shrubs have been planted about the plače so that it vvill be real nk*e vvhen summer rolls along. Ve.-. wc can really be proud of our Slovene Labor Center vvith its mprovcments nnd landscapping. It is all to otir credit and admired by many loeal reši len's and passer»by. Pay your weekly visit to the courts and vvat h th • real battle for sup-rcmacy there, too.
*
"Majski Glas" is a real magazine again, full of live and up-to-date ac-counts of many phases of our activities. VVe may be small in number but as long as fuch a fine magazine can be put out bv our organization vve can stili say that vve are something. The one job remaining is to get this book in circulation. Every comrade should help in the distribu-tion of this book. Of course. vve are vvell avvare of our big trouble that too many burdens are placed on the ♦houKlers of so ft»w people but, just the same, vve must get out and give 'h«> vvidest j>ossiblc circulation to our
1937 Ma.v Herald.
*
Our friends vvill be interested in knovv ing that a bili vvas introduced n the State Legislature in Sprinft-field, 111., to enable State Charter Building and Loan Associations to secure Federal Depozit Insurance. A.coni ing to vvord from one of the offieials vve should be able to secure it by July 1. 1937. And that is good nevvs.
NOTE
More F.nglish rrporti and Articlca on Page 5.