108. ifevURa.
Današnja Številka stane Din 2
V UflUnont, t nedeljo n maja HM.
Leto LVII.
Izhaja vsak *an popoldne, lznearti nn4nl|s U praznik«.
: do 30 petit vrst i 2 D, do 100 vrst 4 2 D 50 p, večji inseraU petit vnta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Onravniatvo nSlov. Naroda" In Jiaradna tlakama" KnaHova oUca it 5, pritlično. — Telefon at. 304.
,Slov. Naroda" Snaflova ulica it 5, I. nadatrop|e Telefon etev. 34. le pedplenne la sadoetao Irnatkovnne« Rokopisov en no vrata.
Posamezna Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-SO, 8 in ved 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 D.. 8 In ve€ po 3 O. Poitnina plaćana v gotovini.
„Slovenski Narod4* velja:	V Jo^oslaTlji v I-^ablfan"!             po pblti		V Inoiemittt
12 mesecev.....•	Din 240*—	Din 240*—	Din 360*—
	. 120*—	. 120*—	. 180*—
	60 —	60*—	. 90—
	„ 20*—	. 20*—	. 30*—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dop			ačati.
Novi naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   jaj" po nakarntd, Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Dve poti.
Še nefej dni nas loči od rešitve dolgotrajne, napete parlamentarne krize, ki je šla skozi fazo ostrih polemičnih spopadov neštetih posvetovanj, konferenc in avdijenc ter se bliža zdaj težko pričakovanemu razpletu. Ne samo političnih strank, temveč tudi vse ostale javnosti se je polastila nervoz-nost, zakaj sedanjega neopredeljenega in nejasnega stanja naše notranje politike smo že vsi siti do grla. Neprestane vznemirjajoče vesti iz Beograda o predstojeći rešitvi krize, o političnih kombinacijah in trikih, ki se jih poslužuje opozicij onalni blok, da izposluje od krone mandat za sestavo poslovne vlade, različne tendencijozne verzije opozici-jonalnega tiska, namenjene, da presle-pe in zbegajo javnost, in končno napeto pričakovanje, kdaj se vendar položaj razjasni, vse to že preseda in vzbuja občutek nesigurnosti, ki mučno vpliva na našo zunanjo politiko, kakor tudi na normalno gospodarsko in socijalno življenje v notranjosti države. To stanje je nevzdržno in menda smo si vsi na jasnem, da je v interesu države in celokupnega njenega prebivalstva, da se kriza reši Čimpreje. Gre samo za način rešitve, za izhod iz tega zamotanega položaja ,ki pa pod nobenim pogojem ne sme biti tak, da bi prišla država in njeno ljudstvo z dežja pod kap.
Doslej so govorili parlamentarni in politični krogi o dveh načinih rešitve. Že mesec dni, odkar je vladna kriza paralizirala malone vse upravno in parlamentarno delo, si stojita nasproti dva bloka. Na eni strani zasilna mešanica programatično in idejno centrifugalnih sil, ki bi rade spremenile Jugoslavijo v laboratorij za preizkušnjo eksperimentov, na drugi vlada nacijonalnega bloka, ki je zavzela čisto pravilno stališče, da je treba v prvi vrsti in za vsako ceno ščititi narodno in državno edinstvo, zakaj prvo je enotna, močna država, šele potem pridejo na vrsto interni proble-* mi. Opozicij on alni blok se je v svojih prvotnih računih temeljito zmotil. Krona se dobro zaveda, da je na kocki nadaljnji obstoj nedeljive Jugoslavije in morda tudi forma njene vladavine. Zato se ni mogla odloČiti, da poveri sestavo poslovne vlade opozicijonalnemu bloku kar na slepo srečo, pod pristiskom obljub in groženj in ne da bi pretehtala vse druge možnosti. Na drugi strani pa se tudi ni mogla odloČiti za Pašič - Pri-bičevičevo volilno vlado ,predno se ne
prepriča, da drugega izhoda iz krize
sploh ni.
Zadnje dni pa so se dogodki v Beogradu nepričakovano zasukali. Opozici-
Ii jonalni blok je pokopal zadnjo nado glede mandata za sestavo poslovne vlade. Grobar, ki je kopal jamo in položil račune opozicij on alnega bloka k večnemu počitku, je bil sam Stipica Radič. S svojim nepremišljenim in vrtoglavim manifestom je uničil še to malo, kar so njegovi zavezniki dosegli s tolikimi mukami in intrigami. Opozoril je krono na to, kar smo že opetovano naglašali. Vodstvo HRSS ne gre samo za revizijo vidovdanske ustave in ureditev države po avtonomističnih principih, niti ne samo za federalizem, temveč za geslo: proč od Beograda, proč od obstoječega socijalnoga in pravnega reda in vojna napoved državi z orožjem, ki ga kuje plemenski antagonizem obenem s skominami po diktaturi enega stanu. Naravno, da po tem manifestu ni moglo biti več govora o poslovni vladi, na čelu z opozicijonalnim blokom.
Mesto te skrahirane kombinacije je zavzela takozvana koncertracijska vlada. Kakor je nam simpatična misel, da bi se nadaljevalo normalno parlamentarno delo brez razpusta narodne skupščine in brez novih volitev, ki so zvezane z mnogimi materijalnimi in moralnimi žrtvami, imamo vendar pomisleke, ki govore proti takemu načinu rešitve sedanje krize .Da ne prihaja v po-štev pri eventualni koncentracijski vladi HRSS, je po najnovejših Radičevih akcijah več kot jasno. Pereče vprašanje hrvatsko - srbskega sporazuma bi ostalo v tem slučaju nerešeno, ker bi hrvatski narod ne imel priložnosti, da po spoznanju svojih dosedanjih napak pri volitvah svobodno odloči, kaj je v njegovem interesu — nadaljevanje absti-nenčne politike, ali prijateljsko sodelovanje z brati Srbi.
Poleg tega je važno načelno vprašanje — katere stranke naj bi tvorile koncentracijsko vlado? Ali naj se naci-jonalni blok odloči za kooperacijo s Koroščevimi klerikalci in Spahovimi muslimani, ki so vedno pripravljeni ponuditi roko tistemu, kdor jm več obeta? Ali naj srbski narod pozabi vse psovke in žalitve, ki jih je moral poslušati zadnja leta zlasti iz klerikalnih ust?
Vsi ti pomisleki pa bi še ne bili tako tehtni, če bi bilo mogoče tem političnim kameleonom sploh zaupaj! Kleri-
kalci in muslimani so slej ko prej vezani na Radića, s katerim imajo še neporavnane račune v federalističnem bloku, fn kdo jamči nacijonalnemu bloku, da ne pripelje s to družbo v narodno skupščino trojanskega konja, če bi se odločil za kooperacijo z eno ali drugo skupino, kar pa ni verjetno.
Resno prihaja v poštev edinole ta možnost, da se Davidovičeva skupina povrne tja, kamor pravzaprav spada, namreč v krog tistih, ki so končno uvideli potrebo, da mora v naši politiki nastopiti čas, ko razdiralnim in prevratnim
elementom odbije zadnja ura. Šele tedaj, če se Davidović spametuje, če obrne svojim nezanesljivim zaveznikom hrbet in če ima napram opozicijonalnemu bloku še proste roke, da lahko popravi, kar je v prenagljenosti zakrivil, bi bilo mogoče govoriti o koncentracijski vladi. V kolikor pa računajo s to kombinacijo klerikalci in Spali ovi muslimani ali celo radičevci, je dolžnost, a tudi eminentni interesi krone, da vstraja na braniku narodnih in drž. interesov in da ne izroči Jugoslavije v roke ljudem, ki bi ji radi že danes izkopali grob.
Pogled po svetovni politiki.
NACIJONALISTIČNA NEMČIJA.
Novi nemški parlament bo imel, kakor se kaže, oslabljeno levico in oslabljeno desnico, zato pa dve ojačeni ekstremisti čni skupini. Ta položaj najbrže ne bo ugoden notranjemu miru, pa tudi ne bo zb olj seval zunanjih odnosa j ev po izvedeniškem poročilu. Francozi, ki si ogledujejo nemške stranke z vseh plati, dostavljajo k svoji sodbi o novem nemškem parlamentu pomembno še to, da so vse stranke, izvzemši socijalne demokrate »sprejeli v svoje programe obnovo obligatorične vojaške službe in da ni nobena stranka desavouiraia organizacij, ki odkrit: ali tajno pripravljajo revan žno vojno. Zato stopa za zaveznike v ospredje varnostno vprašanje, ki mora biti spojeno z vsemi njihovimi odnosa ji do Nemčije. Nevarnost povečuje zmaga zmernih nacijonalistov, katero nekateri francoski listi predstavljajo za opasne j Šo kakor bi bila zmaga nemških prenapetežev. Okoli nacionalistične zmage se suče smer napram re-paracijskemu problemu. Zato pa izvaja tudi dr. Stresemanov organ, da je težišče situacije v stališču strank do vprašanj zunanje politike. Tem se morajo podrediti vsi drugi vidiki. Nemško-na-cijonalna stranka, ki je šla v boj, da nastopi vlado, bi storila prav, ako pove, kako in kaj misli o teh vprašanjih. Od tega bo vse nadaljnje odvisno. Ali bo mogoče doseči dvetretjinsko veČino za reparacijske zakone? Francozi pravijo, da bo to najbrže težka stvar. Angleži pa sodijo, da večina novoizvoljenega nemškega parlamenta skoro gotovo pritrdi predlogom Dawesovega poročila. Pri sedanjem položaju v Nemčiji morejo samo nacijonastične stranke izsiliti potrebne resignacije. Zato se morda ni treba bati nacionalistične zmage. »VVestminster Gazzette« meni, da bodo
nacijonalisti merodajni v bodoči nemški politiki in da bo uspeh bližnjih pogajanj odvisen od njih. :>Daily Ne\vs« kažofcia prednosti izvedeniškega načrta za obnovo Nemčije, katere po njenih mislih spoznajo in sprejmejo oni nemški politiki, ki se borć za vodilna mesta. Upati je, da se oni dan, ko bo predložen parlamentu izvedeniški načrt, poiz-gube v stran najglasnejši nacionalistični kričači, ki vendar ne bodo hoteli svoje domovine izročiti končni katastrofi. Socijalni demokratje napovedujejo že danes konec parlamenta, ako bi hoteli nacijonalisti preprečiti rešitev repara-cijskega problema. Izjavljajo "dalje, da desničarska vlada ne more priti v poštev, ker je zmaga desničarskih strank nezadostna. Samo velika koalicija bi mogla priti do zakonitih izvedeb iz re-paracijskega poročila. »Germania« piše, da se centrum ne bo spuščal v ni-kake eksperimente, ki bi mogli škodovati nemškemu narodu, ki si je po svoji večini izrekel za nadaljevanje zunanje politike sedanje vlade. Narast komunistov (prej 15, sedaj 59 mandatov), četrta frakcija po številu poslancev) je presenetil Berlin, Pariz in London. Razpravlja se o sovjetskem vplivu na re-paracijsko vprašanje. Delavske mase so nervozne v sedanji situaciji, zato pa so rade poslušale napoved proletarske diktature in izhod iz obstoječih razmer.
O nacijonalistih pravi milanski »Corri-ere della Sera«, da so pravzaprav brez vsakega načrta in sami ne vedo, kak je oni cilj, proti kateremu jadrajo. Izid volitev označa list za poraz izvedeniškega poročila, nasvetuje pa nacionalistom iskanje poti za mednarodno kooperacijo, kajti vedo naj, da se ne dela v korist naroda, ako se ga požene s sklonjeno glavo proti nasprotniku. Ali mislijo nacijonalisti morda na oborože-
no rezistenco ali celo na vojno; toda kje je orožje? Nejasni so njihovi nameni, vidne pa posledice. Notranje rožljanje v Nemčiji se čuti tudi zunaj. Francija se je pripravljala za mednarodne vezi v reparacijskem vprašanju, da se olajša stališče Nemčiji, sedaj pa bo nemškemu nacionalizmu sledil francoski nacijonalizem in nemški nacijonali-. stični zmagi odgovori trda afirmacija francoske borbene volje. Hcrgt, vodja nemških nacijonalistov, izjavlja, da je z izidom volitev velika koalicija zadeta v srce. Zdi se mu. da sodijo v objektivnih krogih v inozemstvu, in sicer po pravici, da se bo pod odločilnim vplivom nemških nacijonalistov vodila taka nemška zunanja politika, ki bo brezpogojno računala z življenskimi potrebami in življensko voljo nemškega naroda, in ki bo po drugi strani sposobna, da izvede zadovoljivo rešitev nemškega skupnega vprašanja potom bržega sporazuma. Ne odklanjajo sicer izvedeniškega poročila, ali pridržke imajo in mislijo, da sq politična vprašanja ne dajo ločiti od gospodarskih pri pričakovanih razpravah. Stara nemška trma! V Berhnu so sedaj zelo gostobesedni. Naj se izgovore, morda prinese izid francoskih volitev; mrzel curek na razgrete gjave neonskih nacijonalistov!
IZ RAZNIH DRŽAV.
Avstrija provzroča DroSrvu narodov nove skrbi. Prihodnji mesec bo n£ zborovanju velika razprava o nov! kriv zi, ki obtežuje Avstrijo. V Ženem prUj deta tudi kancelar Seipel In generain! komisar Zimmernrann. Avstrija se J4 zapletla v Špekulacije na padam"u franka in si je po eni stran! povzročila! go« spodarsko katastrofo, po drugi na francosko jezo. Francija se je z vso vnemo zavzela za pomoč Avstriji. Ta pa jej je plačala naklonjenost: z aia£o na f ranic. Med Zimmermannon in S ciplom je vladala precej časa harmonično razpoloženje, danes pa je Zimmermann zdo nevoljen na Seipla, ki je na svojem strankarskem zborovanju izrekel nepremišljeno trditev, da avstrijski vladi ni več potreba štediti. — Iz Buhare v ruskem Turkestanu poročajo o proti bolj ševiškl vstaji. V zvezi je z uporom proti emiru in njegovim reformam po evropskem vzorcu v sosednem Turkestanu. V Bu-hari zahtevajo odstavitev uvedenega sovjetskega režima. V Moskvi jo vzbudila buharska zadeva vdiko ogorčenje proti francoskemu poslaniku v Kabul Fouchetu, katerega dolže, da podpira upornike. — Na Kubi divja krvava voj-
Alekse? Tolstoj.
as
ĆPolei na Mars.
Roman.
Nekoč, bilo je štirinajstega dne, je Gusjev sedel zjutraj kot običajno v naslonjaču, položil je na kodena številčno desko in potegnil za vrvico.
Na zrcalni steni se je pojavila čudna slika. Na glavnem trgu — zamišljene, šepetajoče gruče Marsovcev. S tlaka so izginile mizice, cvetlice in pestri solnčniki. Pojavil se je odred vojakov — korakal je v obliki trikotnika in zdelo se je, kakor da so te postave s kamenitimi obrazi grozna strašila. Dalje — na trgovski ulici bežeča množica, gnječa in neki Marsovec ki je planil iz pretepa kot vijak na mišjih krilih. V parku iste razburjene gruče šepetalcev. V eni največjih tvornic mrmrajoča množica delavcev, razburjeni mračni in srditi obrazi.
V mestu se je bržkone zgodilo nekaj izredno važnega. Gusjev je zgrabil Ihoško za rame: — »Kaj je?« Ona je molčala in gledala z debefimi, zaljubljenimi očmi
XXV. POGLAVJE. Tuskub.
Kakor mrzlični oblak, je legei skrivnostni nemir na mesto. Brneli in migljali so zrcalni telefoni. Na ulicah, na trgih in v parkih so šepetale med seboj gruče Marsovcev. Pričakovali so dogodkov in se ozirali v nebo. Govorili so, da gore nekje skla-cfišča posušenih kaktusov,   Opoldne  so odpri v,
mestu vodovodne cevi in voda je usahnila v njih, toda ne za dolgo. Mnogi so slišali na jugozapadu oddaljeno eksplozijo. V hišah so lepili okna s papirčki navskriž.
Nemir se je širil iz središča po mestu iz Doma Sovjeta Inženirjev. Govorili so o omajani oblasti Tuskuba in o predstojećih spremembah. Razburljivo napetost so rezali kakor iskre sluhi:
»Ponoči ugasne luč.«
»Ustavijo polarne postaje.«
»Izgine magnetno polje.«
»V kleteh Doma Sovjetov so aretirane neke osebe.«
V predmestjih, po tvornicah. delavskih okrajih in v javnih lokalih so sprejemali te vesti drugače. O vzroku njihovega postanka so vedeli tu bržkone več- S panično škodoželjnostjo so govorili da so podzemeljski delavci pognali baje v zrak ogromni amfiteater, po številu* enajsti, da vladni agenti iščejo povsod skladišča orožja, da Tuskub zbira vojsko v Soaceri.
Proti poldnevu je bilo povsod ustavljeno delo. Zbirale so se velike množice, ki so pričakovale dogodkov ter ogledovale velepomernbne mlade Marsovce, ki so se pojavfli kdove odkod in hodili z rokami v žepu.
Opoldne so poleteli nad mestom vladni čomi in ploha belili letakov se je vsula z neba na urice. Vlada je svarila prebivalstvo pred zlobnimi vestmi: širni so jih anarhisti, sovražniki naroda. Govorilo se je, da vlada še nikofi ni bila tako silna in odločna.
Nekaj časa se je mesto potnMo in spet so se
plazile vesti, ena strašnejša od druge. Točno so vedeli samo to-le: Danes zvečer bo v Domu Sovjeta Inženirjev odločilna borba med Tuskubom in voditeljem delavskih slojev Soacere — inženirjem Gorom.
Proti večeru so množice naroda napolnile ogromni trg pred Domom Sovjeta. Vojaštvo je stražilo stopnice, vhode m strehe. Hladni veter je prepodil meglo, v mokrih oblakih so se gugale sve-tiljke, ki so metale rdečkasto-motno svetlobo. Mračne stene doma so se izgubljale v megli, kakor nejasna piramida. Vsa hišna okna so bila razsvetljena.
Pod težkimi oboki so sedeli v okrogli dvorani na klopeh amfiteatra člani sovjeta. Vsem se je poznala na obrazu napeta pozornost.
V steni, visoko nad podom, so se vrstile v meglenem zrcalu ena za drugo slike notranjosti tvormc, križišča, v megli begajoče postave, obrisi vodovodov, elektromagnetnih stolpov, enolična osamljena poslopja skladišč, ki jih stražijo vojaki. Aparat se je neprestano spajal z vsemi kontrolnimi zrcali v mestu. Glej, pojavil se je trg pred Domom Sovjeta, — morje glav, ki je zastirajo kosmi megle in široki odsevi svetiljk. Oboki dvorane so se pol-nifi z zlovoljnim ropotom množice.
Tanek pisk je obrnil nase pozornost navzočih. Aparat je ugasni. Na vzvišeni prostor pred amfiteatrom, pokrit z rogožino, je stopil Tuskub. B3 je bled, mtren in mračen.
— V mestu vlada razburjenost, — je spregovoril Tuskub, — mesto je vznemirila vest o tem, da
nameravaio danes tu ugovarjati MENI. Že ta vest sama je zadostovala, da je državno ravnotežje omajano. Smatram vse to za pojav bolezni in nevarnosti. Treba je enkrat za vselej uničiti vzrok take razburjenosti. Vem, da so med nami prisotni tak!, ki še nocoj razneso po mestu moje besede. Govorim odkrito: mesto je objela anarhija- Po poročilih mojih agentov mesto in dežela nimata zadostnih mišic, da se protivita. Stojimo na pragu pogina sveta.
Po amfiteatru je zašumelo. Tuskub se je prezirajoče nasmehnil.
Sila. ki ruši svetovni red. — anarhija — prihaja iz mesta. Laboratorij za izdelavo pitancev, tatov, ubijalcev, razuzdancev in propadlih duš — to je mesto. Duševni mir. prirodno veselje do življenja in sile čustev — se tratijo tu na dvomljive zabave in čustvene užitke. Dim »havre«, to je duša mesta: dim in halucinacije. Poulična pestrost, šum, razkošje zlatih čolnov in zavist onfr, ki se ozirajo od spodaj na te čolne. Ženske, ki kažejo hrbet in život, ženske, napravljene iz čipk, parfuma in barvil to so napol živa bitja, ki omamljajo razuzdance. Lepaki in ognjevite reklame, ki vzbujajo neizpolnjene nade. To je mesto. Duševni mir se spreminja v pepel Duša hrepeni samo po — nasladi. Ta naslada hoča nasititi duševni pepel z vlago. Ta vlaga je vedno kri Praznota, praznota, vi vidite — prašne hodnike z zaprašeno svetlobo, kjer tavajo sežgane duše in zehajo od dolgega časa. Uteha za to praznoto je samo kri
na. V provinci Santa dara se razvija' velika bitka. Vstaike čete se ntnože, poveljuje jim general Velez. Vlada je poslala proti njemu v boj svoje najboljše moči. Baje imajo vstali v svojih rokah že 31 mest. Kubanska vlada se je obrnila do vlade Z edin j enih držav t Washingtonu s prošnjo, da jej nabavi orožja in municije. Državni departe-ment jo sklenil, da usodi kubanski želji. Pa pravijo, da zori v Ameriki prcrfivoj-na ln razoroševalna misel! — Iz Indije se Čuje gias, da hoče nacionalistični voditelj Ghandl evoj politični program izp remeni ti v spravljivem smislu, po katerem bi rx)pomorjga odpadel bojkot angleškega blaga. — V Braziliji je pri j otvoritvi parlamenta predsednik izjavil, da tvor! versailleska pogodba, katero j Je podpisala tudi Brazilija, politični pro-
blem sveta.  Brazilija mm godelovttti
pri Društvu narodov in truditi se z vsemi sredstvi v s vrh o, da se prepreči nova vojna. — Romunska kraljevska dvojica se uradi v Svlct V Bernu je 611 sprejem zek) slovesen. Listi pozdravljajo romunskega kralja in kraljico in pišejo simpatično o Romuniji. »Neue ZOr. Ztg.« čestita Romuniji k njenemu gospodarskemu povzdign in npa na dobre trgovske zveze med obema deželama. Pri četki so tu, kajti romunski izvoz v Švico je znašal lani svoto 30.9 milijonov frankov, od tega odpade na živež 17.1 milij. frankov in 1.4 milij. frankov na surovine; švicarski izvoz v Romunijo je dosegel lani 9.1 milij. frankov, od tega 8.7 milijonov frankov fabri-katov.
Parlamentarna kriza.
Dolgotrajne avdijence. — Razne kombinacije. — Položaj še
vedno nejasen.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Danes Je skoraj mesec dni odkar je pričela prava vladina kriza. V soboto dne 12.
I
aprila opoldne je ministrski predsednik st. PaŠIc položil v roke kralju demisijo koalicijske vlade. Prava parlamentarna kriza pa traja Že od 19. marca, ko je bflo predloženo skupščini prvih 32 pooblastil poslancev HRSS. V marsikaterem oziru se }e situacija spremenila in vlada ni mogla izvrševati v Svoji deklaraciji ob otvoritvi skupščine začrtanega delovnega programa. Danes je položaj ▼ marsičem nejasen ter prevladuje pesimistično mnenje, da se bo kriza zavlekla še dolgo. Javnost je nestrpna in z neko nevoljo gleda počasni razplet dogodkov, ki naj bi kolikor toliko končali za redno funkciio-nfranje državnega ustroja nevzdržno krizo- Danes se že kljub raznim strastnim napadom Čujejo glasov! pomiri e-nfa. Pomiriti se žele trezno misleči demokrati Davldovlčeve skupine s Sveto-zarjem Prfbičevlćem.
Res je. Do danes še ni na vidiku vofim! mandat Se vedno se bije ljuta borba za takozvano »koncentracijsko vlado«. Značilno je, da je Ni. Veličanstvo kralj včeraj pozval na posvetovanje teključno le člane vlade in nekate-
re ugledne radikalne voditelje, tako poslanca dr. Dušana Peleša- Po Paši-čevi avdijenci so se popoldne nadaljevale avdijence. Pašič je izjavil novinarjem po končani avdijenci z običajno gesto: »Ne bo vlade, dokler se ne vidi, kaj bo!« Popoldne je skupščinski predsednik Ljuba Jovanović poročal kralju o položaju. Ta tem je bil pri kralju posl dr. P e 1 e Š, ki je bil za Časa sedanje krize pozvan na dvor že tretjlkrat. Dr. Peleš je izjavil Vašemu dopisniku, da je sedaj po manifestu HPSS nemogoče pozitivno sodelovanje z radičevci Ti so sploh sedaj izvzeti iz vsake kombinacije! V avdijenci sta bila tudi nrinistra Miša Trifunović in dr. Nin čl č, slednji dvakrat. In snoči se je nato raznesla verzija, da je NinČić pozvan pripraviti vse možnosti za eventualno koncentracijsko vlado.
Zastopniki opozicijonalnih skupin so Imeli včeraj sestanek, na katerem so izmenjali svoje misli Skupno izdani komunike naglasa, da obstoji v parlamentu možnost dela in pričakujejo, da se bo kriza rešila »p**?vilno in parlamentarno, kar je edino v duhu ustavnih institucij«.
PESIMISTIČNA PRESOJA POLOŽAJA.
— Beograd, 10. maja. (Izv.) Radikalno »Vreme« presoja razvoj krize in naglasa, da se ta še bolj kompticira, ko gre za koncerrrracijsko vlado. Mesto polagan ega zbliževanja posamnih skupin postaja borba med njimi ostrejša. Poostren je boj med rracijonal in opozici-jonamim blokom ter ni dana nobena možnost za zbližan je. Obtožba Davido-vića: prorl Pašiču je vzbudila v radikal-roTi krogih ogorčenje, ki se je povečalo se z Izjavo Ljube Davidovića v >Prav-!(fl«, da je opozicij on alni blok za koncentracijo brez Pašiča in Pribičevića. Opo-zic U analni blok dalje tudi noče upoštevati od nacijonamega bloka izražene že> ^Je, da pretrga z radičevci vse zveze.
POMIRJEN JE MED DEMOKRATSKIMI STRUJAMI.
— Beograd, 10. maja. (zv.) Današnja, drugače vedno politiko bloka zagovarjajoča »Pravda«, ie sprožila idejo o pomirjenju med Davidovfčevo bi Pribičevjćevo demokratsko strujo. Članek izvira najbrže na inicijativo iz same redakcije ali pa prihaja iz vrst DavkJovićeva skupine, ki se po objavljenem manifestu HRSS več ne ogreva za blok z radičevci in vneto zagovarja vidovdarisko ustavo. Ta skupina pod vodstvom posi Kos te Tiroo-tljevlča Šteje vse one elemente, ki so za integralno državno edinstvo in za politiko vidovdanske ustave. »Pravda« pravi med drugim: Včeraj se je v političnih krogih naglašala misel, da bi se Davidović in Svetozar Prlbičevič pomirila in da bi se na to postavila nova kombinacija. O tem smo se obve-sflfi ter prepričaH, da je bil tak predlog res predložen, a se za sedaj ni mogel realizirati radi velikih razlik med obema politikoma, ki so nastale, ko je Svetozar P ribiče vfc ustvaril koalicijsko vlado.
Pred sestankom nemškega riržavnepa zbora. "
— Berlin. 9. maja. (lav.) Dne 37. t. m, je otvoritvena seja državnega zbora. Nemški ruunHonalci zahtevajo za sebe predsedniško mesto m kandidira* k> post V/aDraffa. Prava sredina, ki Jo tvorijo tfeirtokratje, katoliški con trum, nemška lfudska stranka in Še nekatere manjše skupine, je začela pogajanja za ustvaritev kompaktnega parlamentarnega bloka, ki bi v parlamenta in rud! ria zunaj nastopal kot enotna stranka, »valujoč obenem politične tendence posamnih skupin. Tak blok bi štel okoli 153 poslancev in bi ga tudi podpirali socOalni demrjkratje s »Toflrni 99 glasovi, tako da bi štal od 465 8efmitlT> njb poslanskih sedežev 252 glasov.
.  JTodatvoi socijalno : dmototj^,
stranke namerava v zbornici predložiti zakonski načrt o ljudskem glasovanju glede sprejetja ali odklonitve strokov-njaškega poročila. V zakonskem načrtu bi prišla do izraza ideja, da je sprejetje strokovnjaškega poročila v interesu nemškega naroda. Zakon bi vseboval samo nekaj Členov in bi bil zelo kratek. Kakor zatrjujejo, so tudi nemški nacijonalci za ljudsko glasovanje.
KRALJEV ODHOD NA LOV.
— Beograd, 10. maja. (Izv.) Nj. Vel kralj Aleksander I. odide danes popoldne za 3 ali 4 dni na državno posestvo v Bel je. Tam se priredi velik lov. Kralj hoče s tem dati dovolj prilike, da se duhovi pomire in orijentiralo v smeri koncentracije. Vsled tega je rešitev krize oilgodena za nekaj dni
— Beograd* 10. maja. Tlzv.) »Politika« javlja, da odpotuje kralj za tri dni v Belje in ne na Bled. To stori radi tega, da da časa g. Pašiču, da eventualno najde izhod Iz krize v duhu njegovih želja. Na Bled! odpotuje samo kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom, toda samo, ako bo lepo vreme.
Sestanek Potncare- Macdonald.
— Pariz, 10. maja. (Izv.) Sestanek Pomcare-Macdonald Je definitivno določen. V tem ozira je Macdonald naroČil angleškemu poslaniku Creweju, da je včeraj napravi! nov korak na Ouai <rOrsey-ju. Ker je bil Poincar6 odsoten, je poslanika sprejel generalni ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva Perretti della Rocca, Poslanik Crewe je ravnatelju izrazil Macdonaldovo željo za skorajšnji sestanek s Poincarejem. Poincare je bil o tem telefonično obveščen ter je bH nato definitivno določen dan sestanka. Ker Macdonald ne more radi parlamentarnega dela zapustiti Anglije, je predlagal Poincarć, da se naj sestanek vrši v Angliji med dnevi poseta abe-sinskega prestolonaslednika in jugoslovanskega kralja v Parizu. Nato je bil določen 30. maj za sestanek. Oba ministrska predsednika se sestansta v Cheauerm Poincare bo gost Macdo-naldov. Sestanek ima oflcijozni značaj in ne bo njkdo drugi prisostvoval temu sestanku, Poincare se 21. povrne V Pariz.
Pariz, 9, maja, (HsrvsaJ Xngie-ŠTd poslanic js v imenu ministrskega predsednika Macdonalda naznanil mi-mstrsketrm predsedniku Poincare ju, da naj sa vrši sesenek 20. maja. Sestanek Ima oRcijosen, privaten značaj ln ne bo najbrže njemu priaoatvoval noben sosfudmk obeh vkB.
— Pariz, 9. maja, (lav.) Dotorer-no sta MnodonaM m Potočare dogovora« sestanek' s« 20. mala v Cbeomers«, kar le RUodonald zadržan radi perltv
Bančni polomi v Avstriji. '
mm Dunaj, 9. maja. (Izv.) Radi m-solvence bančne tvrdke Gerstbauer in bil danes velikanski naval malih vložnikov na bančno poslopje na Kohl-marktu. Bančna tvrdka le ena najstarejših dunajskih tvrd* m obstota ie 94 let Tvrdka je prišla v kisolvenco, ker niso mogla izpolniti svojih obveznosti nekatera podjetja m tovarne, s katerimi je bila tvrdka v poslovnih zvezah. Tovarna porcelana v Weteu sama je tvrdki dolžna 8 milijard. Bančni tvrdki dolgujejo ogromne svote tudi nekateri znani avstrijski aristokrati
— Dunaj, 10. maja. (Izv.) V zgodovini avstrijskih bankerotov zaznamujejo včerajšnji dan kot »črni dan«. Sodišče je uvedlo proti osmim tvrd-kam poravnalno postopanje. Pasiva znašajo nad 15 milijard. Najbolj prizadete so tekstilne in tobačne branše. Pasiva veletrgovine Bratje Schiff v I. okraju znašajo 4 milijarde. Slede še drugi konkurzi.
— Dunaj, 10. maja. (Izv.) Po poročilih iz Berlina je prišlo več berlinskih bank v plačilne težkoče. Vele-
banka Bleichrdder se ima boriti z velikimi težkočami Denarna kriza je zadela tudi Hamburgerbank.
CARIGRAJSKI PRAVO-SLAVNI SINOD SE PRESELI V JUGOSLAVIJO.
— Beograd, 10. maja. (Izv.) Po poročilu iz Carigrada je Mustafa Ke-mal paša odredil, da se odstranita pravoslavni sv. sinod in patrijarhat v Carigradu m da se njih zastopniki izže-nejo. V zvezi s tem poročilom je naša vlada brzojavno obvestila sv. sinod in fanarijat, da se naj, ako zapustita Carigrad, nastanita v naši državi.
AMERIKA IN MEDNARODNO RAZSODIŠČE.
— VVashlngton, 9- maja. (Izv.) Kongresni odbor za zunanje zadeve je proučaval predloge dveh demokratov, da naj Amerika pristopi k ustanovitvi mednarodnega razsodišča Senator Lod<re je prediago!,da naj se ustanovi v Haagu novo mednarodno razsodišče, na podlagi popolnoma druge organizacije, kakor je sedanja. Vladini krogi se za ta predlog posebno ne ogrevajo. V parlamentarnih krogih so mnenja, da lahko izzvove ta predlog v senatu razne komplikacije.
NEMŠKI SOCIJALISTI IN RE-PARACIJSKO VPRAŠANJE.
— Berlin, 10. maja. (Izv.) Na snočnem, mnogoštevilno obiskanem zborovanju Je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva, da se izvede ljudsko glasovanje o poročilu strokovnjakov gtede reparacijskega problema. Mogoče i e, da bo ta predlog sprejel tudi za dne 27. t. m. sklicani državni zbor.
— Berlin, 9. maja. (Wolff.) Kakor javlja »Sozialdemokratischer Parla-mentdienst«, je vodstvo udružene socijalno demokratične stranke Nemčije na današnji seji soglasno sklenilo predlagati ljudsko glasovanje v vprašanju sprejetja ali odklonitve strokovnjaškega poročila. Ker boj med 23 strankami ni razbistri! zadeve, naj narod sam odloča z »da« ali »ne«.
RUDARSKA STAVKA NA MADŽARSKEM.
— Budimpešta, 9. maja. (Izv.) Število stavkujočih rudarskih delavcev znaša 20.000. V aprovizacijl mesta s premogom trenotno še ni nobenih tež-koč. Rudniki in pa državne železnice imajo zadostne zaloge.
— Budimpešta, 9. maja. (Izv.) Radi mezdnega gibanja so začeli stavkati rudarski delavci v Pečuhu, Salgotar-janu in v Tati.
VIHAR V ANGLEŠKEM
PARLAMENTU. b— London, 9. maja. (WoIff.) Povodom drugega Čitanja zakonskega načrta, ki zagotavlja Škotski samostojno vlado, je prišlo do prizorov, vsled katerih je moral predsednik sejo zaključiti Vlada je v načelu odobrila ta načrt in je bila pripravljena, da se izvoli poseben odbor, ki bi imel proučiti to vprašanje. Ker je predsednik odredil da se ima o tem glasovati na prihodnji seji, je prišlo do viharnih prizorov od strani poslancev delavsko stranke. Predsednik je izjavil, da ne da predloga na glasovanje, kar ie še povečalo vihar. Predsednik je moral sešo zaključiti
ROMUNSKA IN BESARABIJSKO VPRAŠANJE.
— Ženeva. 10. maja. (Izv J Včeraj ob 9 JO dopoldne je prispela ti Berna romunska kraljevska dvojica. Kralj m kraljica sta posatua mestno palačo m generalno tajništvo Društva narodov, kakor tudi mednarodni urad sa dalo. Is nekaterih Izrazov, ki Hh je podal romunski kralj v razgovoru g zastopniki Društva narodov, je posneti, kako tri
vprašanju. Romunska kraljevska dvoji* ta je ob I*, popoldne odpotovala je sir^ ero« BnBlju in
HUDI BOJI MED FRANCOZI IN TURKI.
•— Run, 10. maja. (Izv.) »Messagf-gero« javlja iz Carigrada, da je v Siriji proti francoskim četam bore redne turške Čete ob strani upornikov. Turški vojaški krogi ne zanikajo tega sodelovanja NI mogoče še zbrati pozitivnih In točnih podatkov o dejanskem položaju v SsrflL Nadaljujejo se srditi boji Na obeh srtaneh so znatne Izgube. Pet francoskih aeroplanov je bombardiralo «elo Adanlar. Selo je bilo upepeljeno In porušeno. Francoski vojaški krogi to vest dementirajo.
OBČINSKE VOLITVE V ITALIJL
— Rim, 10. maja. (Izv.) Letos bi se imele vršiti občinske volitve v Italiji. Volitve so preložene na prihodnje leto.
RUSKI   BOJKOT   PROTI NEMČIJI.
— Moskva, 10. maja. (Tzv.) Časopisna agentura »Rosijac javlja, da je trgovsko zastopstvo sovjetskih ruskih republik v Berlinu sklenilo, da se ne udeleži velesejma v Lipskem in da sploh bojkotira velesejme v Nemčiji. Trgovsko zastopstvo je do nadaljnega ustavilo tudi vsako intervencijo pri ekspediciji blaga v Rusijo oziroma je ustavilo tudi transporte jajc iz Ukrajine in transporte žita za Nemčijo. Ruski trgovski krogi odobravajo te ukrepe proti Nemčiji
MACDONALD ČASTNI DOKTOR.
— London. 10. maja, (Izv.) Univerza v Olasgowu Je imenovala ministrskega predsednika Mac Donalda za častnega doktorja prava. Svečana promocija ie določena ra nwwe- junij.
KRASINOVO POTOVANJE PO POLJSKEM.
— Varšava, 10. maja. (Izv.) Kra-sin je včeraj prispel v Varšavo ter je imel daljši razgovor z romunskim poslanikom. Krasin je nato nadaljeval svojo pot v Berlin.
Cenjenim  damam priporočam svoj
novo moderno urejeni
• v
I [I
za obilni obisk.
A. G j ud ml.,
Kongresni trg 6
3200
foe vesti.
= PlskrČek ln lonec. »Hrvai* je glasilo hrvatske inteligence, tiste, ki se je obesila na Irak Stipici Radiću, ter je bila sama nesposobna, da bi vodila svojo samostojno politiko- Na čelu te inteligenčne skupine stoji dr. Ivan Lor-ković,   ki   je   svoječasno kot politik mnoso obetal.   Vodil je ostro borbo proti istemu Radiću,   kateremu sedaj ponižno snaži čevlje. Radića je takrat označeval za šarlatana, demagoga, pri-frknjenega moža, katerega kot politika ni smeti jemati za resnega. Pa je »šarlatan« Radić potolkel vso hrvatsko inteligenco z dr. Lorkovičem vred, tako da nima v »hrvatskem narodnem zastopstvu« niti enega zastopnika. Mesto da bi se ta inteligenca skušala z intenzivnim in sistematičnim delom zopet uveljaviti med narodom in si priboriti nazaj svoje izgubb'ene pozicije, je malodušno vrgla puško v koruzo in se sramotno obesila Radiću na rokav. Tako se je bivša hrvatska napredna inteligenca utopila v Radićevo malho m izginila, da je zaman iščeš z lučjo ob belem dnevu. Toda ošabna in prešerna je še vedno, kakor da bi ona imela, a ne Radić v žepu vso »hrvatsko narodno zastopstvo.c Tako je te dni dr. Lorkovićev »Hrvat« priobčil zajedljivo beležko »Kad su »rari nan-tes^, v kateri jemlje v obrsmbo naše klerikalce in ironično pripominja: »E, šta   ćemo,   kad ste vi dragi Žerjavi, Reisnerji i Kramerji tako rijetko — rijetko zasejani.«   Pametneje bi bilo, ako bi bil Lorkovićev pi?=krček molčal. Za imenovanimi politiki stoji mogočna slovenska napredna organizacija, ki se z uspehom uveljavlja v javnem življenju in ki si bo znala z delom pridobiti v javnem življenju tudi tisto veljavo, ki gre slovenski napredni inteligenci .Pri   tem pa se ne bo obešala na nikogar   škrice,   kakor to delajo Iz komoditete in lenobe dr- Lorkovićev! mteligenčniki   AH ste razumeli?'
s Radič je Vše pokvaril Zagrebški »Obzor«, Id stoji zelo blizu opozicijo« aalnaga bloka« je te dni ugotovil v svojem članku to*le: »Tako je opozicija iMgubilm nado, dm dobi mandat za se* stavo poslovne vlade in je prepričana, da bi ta mandat dobila, ako bi ne bilo Rsdicevega manifesta, odnosno ako bi ae manifest gibal v onih mejah in zagovarjal ono politiko, ki so jo poslano« firvetske republikanske seljačke stranka —stopali javno v Beogradu.«
«=x Enaka odredba proti aeparam Ustom kakor proti komunistom. »Beo* gradski Dnevnik« priobfcne članek, s
katerem zahteva, da bi se enako postopalo proti separatistom, kakor se je po« stopalo svoječasno proti komunistom. List naglasa, da so separatisti prav tako protidržavni elementi kakor komunisti. Ako se hočemo osvoboditi državne kri« ze, moramo separatiste pobijati na isti način, kakor komuniste in potem po« stane Stjepan Radić navaden emigrant na Dunaju, ki ne bo politično ničesar več pomenjal.
= Za ujedinjenje radikalne stran* ke s tamostalci. Pred desetletji je iz radikalne stranke izstopilo več politi« kov, med njimi tudi Ljuba Davidović, ki so nato osnovali samostojno radikal« no stranko, ki se je imenovala tudi min« do*radikalna. Po prevratu se je ta stranka združila z naprednjaško in libe* ralno stranko v Srbiji ter s prečanskimi demokrati v demokratsko stranko. Se* daj sc radikalni po«Tnnee Mihajlo Ran* kovic v svojem glasilu »Smotra« zavze« ma za to. tla bi se ta samostalna stran* ka zopet združila s svojo matico radi* kalno stranko, češ da ne obstojajo več razlogi, zaradi katerih se je samostalna radikalna stranka odcepila od staro« radikalne. Nasvet je dober, toda strasti so tako razpaljene in osebnosti tako razvite, da je težko verjeti, da bi bila Rankovićeva misel izvedljiva.
= Nikolaj Nikofajevič hoče obno-viti Rusijo. Po znanem manifestu velikega kneza Kirila Vladimiroviča. ki smo ga nedavno priobčili, je smatral bivši vrhovni poveljnik ruske armade Nikolaj Nikolajevič za potrebno, da poiasni zastopnikom evropskega in ruskega tiska, kako s! misli obnovitev nacijonalne Rusije. »Russkaja Oazeta« priebčuje obširen manifest, ameriškim, francoskim in angleškim novinarjem pa je Nikolaj Nikolajevič pojasnil svoje stališče napram nacionalističnemu pokretu. Nad prošlostjo je treba postaviti križ, pravi Nikolaj Nikolajevič, ki je trdno prepričan, da pride z obnovo Rusije porušeno svetovno ravnotežje znova v normalni tir. Nikolaj Nikolajevič stopa torei iz dosedanje rezerve na čelo ruskega nacionalnega pokreta, ki ima namen strmoglaviti boljševiški režim in omogočiti ruskemu narodu svoboden gospodarski in kulturni razvoj. Kako mislijo o Nikolaju Nikolajeviču v Rusiji, poročamo na drugem mestu.
— Končni rezultati bolgarskih občinskih volitev. Poročali smo že o izidu občinskih volitev v Sofiji. Zdaj so znani tudi rezultati iz ostalih okrajev in občin. Mandatov so dobili: demokratični blok 352, uskoki 12, socijalisti 16, liberalci 19, enotna fronta 4 in zemlio-radrnki s komunisti 150. V odstotkih izraženo ima dem. blok 64, uskoki 2, socijalisti 3, liberalci 4, enotna fronta 1 in zemljoradniki s komunisti 26- Razmerje vladne stranke napram ostalim je torej 352:201. če računamo seveda vse občinske svete skuoaj. kar je važno za presojanje političnega položaja.
Julijska Krajina.
— Zatiranje kulturnega delovanja
med Slovenci. V Brjah pri Rihembcr-gu se je imela vršiti prireditev bralnega in pevskega društva dne 11. t. m. Oblast pa je prireditev ustavila. Vzroka ni sicer nobenejra pravega, ali vzrok se dobi, ako se hoče, za vsako stvar. Italijanska oblast sistematično zatira kulturne prireditve med Slovenci, ker hočo slovenski rod ponižati in mu vzeti razpoloženje za izobrazbo. Kulturne prireditve med Slovenci italijanski oblastniki v pogovorih med seboj zelo uvažujejo in cenijo, zato pa toliko besnejše nastopajo proti njim, ker dobro vedo, da so uspešno kulturno sredstvo med »drugorodci«! Kje je italijansko ljudstvo v primeri s slovenskim v prirejanju predstav m izvajanju pevskih točk? Ali je sploh kaj takega med Italijani? Ker ni, bi ne smelo biti tudi med Slovenci kulturnega gibanja. Ali Slovenci so pripravljeni, boriti se za to do skrajnosti! Ako hoče Italija veljati za kulturno državo, mora pustiti Jugoslovenom v Julijski krajini njihove kulturne prireditve pri miru!
— Za pouk italijanščine v slovenskih ljudskih šolah morajo polagati slovenski učitelji ki hočejo sprejeti ta pouk, poseben izpit pred komisijo šolskega skrbstva v Trstu. Prvi taki izpiti so se vršili te dni in oglasilo se je precej učiteljev iz goriškega, sežanskega, postojnskega, pazinskega in voloskega šolskega okraja. Faš'stovski »II Popo-lo«, ki nadzoruje take stvari, piše še precej obzirno o učiteljih in jim nasve-tuje posečanje rx>letnih tečajev v Fl-renzl, Sieni m Plai.
— Prva gor lika umetniška razstava, katero smo že omenili, se je obnesla povsem ugodno. Razstavljal cev je bilo 49. Med slovenskimi umetniki so upoštevali posebno Velona iz Ajdovščine in par priznalnih besed mu je privoščil celo talktovski »II Popolo dl Trieste«.
*— V Tolminu lta bila 1. maja bnojar-oim potom odpuif«aa Ie siaf.be ofleljala okrajns »odnlje ni! in Rejec Obs sta Slo-▼•nea ln sato sta morala lz drtame službe. Delokrog tolminsko sodri U« jo solo obsežen, slasti soj odkar Jo r&iputtena sodnlja t. Ke«
baridu,   uradnikov pa je na sodni ji vedno
manj. Sedaj odide še sodnik Boškin v Trst, na kar prideta v Tolmin menda dva Tirolca, tako da ne bo na sodniji v Tolmina nobe* nega človeka, ki bi znal slovensko! In vendar je ves sodni okraj čisto slovenski! To so grozne razmere. Koliko bo neprilik, treskov, zamude časa in kako bi par tujih uradnikov zmagalo tako ogromno delo! Kdor ima opravka na sodniji, gorje mu!
— V Idriji divjajo fašisti,   posebno so odbrani v to svrho nekateri rudarji-fašisti, tuji ljudje, poslani v Idrijo morda samo zato,   da bi strahovali domače prebivalstvo* Rudnik jih plačuje,   ali v rudniku ne de« La jo nič, marveč se samo potikajo po mestu in iščejo spore. Jugoslovenski državljan Fortič se jim je pri Didiču komaj odtegnil, da niso padli   po  njem.   Politična oblast mirno trpi fašistovsko divjanje in zavrača pritožbe napadenih Idrijčanov. Pretepli so pred par dnevi ravnatelja konsumnega društva Hreščaka, ki je potem pri politični oblasti navedel imena napadalcev, ali oblast se ne zgane proti njim. Jugosloven je v Julijski krajini brezpraven in ako fašisti koga ubijejo, so pri sodniji oproščeni, ker so ga ubili v blagor in čast domovine! MesTno gledališče je zaprto, čitalnice ni več in v njenih prostorih se šopiri fašjo. Tako je bilo ubito kulturno delovanje, ki se je v Idriji rako lepo razvijalo.    Tako protiljudska je Italijanska obmejna politika!
— Iz Ilirske Bistrice poročajo, da so iz Reke potegnili truplo neznanega človeka. Na prsih je rana, ki kaže, da je bil ne* znanec ustreljen, truplo je obvezano z žico ln obteženo z debelim kamnom. Truplo je bilo v vodi Že kaka dva meseca. Mrtvec je mlad človek, bil je elegantno oblečen. Pred dvema mesecema so potegnili iz Reke truplo starejšega moža ob sličnih okoliščinah. — Bistriška in trnovska čitalnica sta priredili pret. nedeljo dobro uspelo družinske prireditev. Gostoval je oktet pevskega drq; itva »Adrija« iz Barkovelj.
— Odbor za popravo vojne škode je imel te dni sejo v Trstu. Med drugimi je odobril nastopna dela: vzpostavitev župne cerkev v Vrtojbi, cerkev in zvonika v Ga-brijah ter občinskega doma v Doberdobu.
— Urad za kmetijski potovalni pouk na Goriškem se je ustanovil namesto ukinjenega deželnega kmetijskega urada. V Gorici je vodstvo, oddelki v Tolminu, Ajdovščini ter posebni oddelek za sadjarstvo in vino« gradništvo v Brdih in Vipavski dolini bodo podrejeni Gorici. Naloga urada je: širiti Kmetijski strokovni pouk in pospeševati splošno kmetijstvo, za vodstvo in oddelke so Imenovani sami Italijani. Predavanja v italijanskem jeziku ljudstvo ne bo razumelo, zato je že naprej gotovo, da bodo ti kmetijski oddelki brez haska slovenskemu kmetovalcu, plačevati pa jih bo moral silno drago. Karkoli ukrene vlada v Julijski Krajini, ukrene vse tako, da bi našemu ljudstvu v prid.
— Na zadnjem sejmu v Dutovljah je bilo 200 glav goveje živine, nekaj konj in precej prešičev. Cena goveji živini je poskočila. Voli za meso so bili po 4.50 do 5.25, mlečne krave po 4—5, konji do 2500 lir, pre-siči, stari 6—8 tednov, po 150—200 lir.
— Izleti. Slovenski planinski krožek v Gorici priredi 11. trn. prvi svoj družabni izlet na Sv. Gendro v Brdih. Tržaški fašisti napovedujejo za nedeljo poset čavna.
— Deseti brat na Kontovelu. V nedeljo 11. tm. vprizori »Prosveta« od Sv. Jakoba v dvorani konsumnega društva na Kontovelu Jurčič-Govekarjevo ljudsko igro
Deseti brate.
— Zavatta je znan Italijanski ljudski cirkus. Klovn Riccardo Zavatta je stal te dni pred poroto v Vidmu in bil obsojen na dve leti, 11 mesecev in 15 dni ječe, ker je 7. maja lani ubil cirkusovo igralko Marge-rito Schulzbak iz ljubosumnosti. Pred porotniki se je obnašal pač kot klovn.
O B l e ke
OBroke
MESTNI TRO 5
O. BERNATOVIĆ
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani«
DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 10. maja: »Izgubljene duše«. Premi*
j era. Izven. Nedelja, 1L maja: »Izgubljene duše«. Izven. Ponedeljek, 12. maja: »Dom«. Red C.
OPERA-Začetek ob pol & uri zvečer/
Sobota, 10. maja: »Madame Butterfly«. Gostuje gosp. Roman Lubinecki Red B.
Nedelja, 11. maja: »Gorenjski slavček«. Ljudska predstava. Izven.
Ponedeljek, 12. maja: »Carjeva nevesta«. Red D.
★   ★ ★
—* »Ruska Matica«. V nedeljo 25. maja ob 2. pop. se bo vršil v Mestnem domu prvi občni zbor R. M. Dnevni red: poročilo pripravljalnega odbora, odobritev pravil za podružnice R. M., volitve odbora, nadzorstvenega sveta in članov razsodišča. Vabljeni so člani R. M. Dobrodošli vsi, kdor hoče postati član R. M. Član R. M. lahko postane vsak Rus in vsak Slovan. Dosmrtni člani plačajo 250 Din precej ali vsaj v 5 polletnih rokih po 50 Din. Redni člani plačajo po 20 Din letno v dveh enakih zneskih začetkom vsakega polletja. Naslov R. M.: Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Premijera v drami ie v soboto, dne 10. 1 m. ob 8. uri zvečer. Vprizori se francoskega sodobnega pisatelja Lenormanda drama v štirinajstih slikah »Izgubljene duše, ki se igra po vseh svetovnih odrih z največjim uspehom. Pri nas jo je izrezi ral in insceniral g. Sest. V gJavnih vlogah nastopita ga Šaričeva in g. Rogoz. V ostalih vlogah sodeluje skor vse dramsko osobje.
— Ogled umetnostnih spomenikov Ljubljana priredi v ponedeljek dne 12. maja popoldne Umetnostno zgodovinsko društvo. Na programu je ogled frančiškanske, nun« ske in Križevniške cerkve ter kapelice v Krakovem. Vodi msgr. V. Steska. Sestanek točno ob 3. pop. pred frančiškansko cerkvijo. Dostop imajo člani in prijatelji društva.
OTHELLO BOŽJASTNIK.
Zadnjič sem pri predstavi Othella ▼ našem dramskem gledališču ▼ zadnjem odmoru čul razgovor dveh akademično izobraženih gospodov, ki sta se strinjala v naziranju, da Shakespeare riše Othellov značaj neverjetno in pretirano. Ko sem v gimnazijski dobi prvič čital to dramo, bU sem istega mišljenja, v nekoliko celo, ko sem jo na Dunaju prvič videl na odru dvornega gledišča, — a pozneje me je strokovni studij uveril, da sem bil v zmoti. Ker torej najbrž isto naziranje prevladuje pri marsikomu, bodi mi dovoljeno opozoriti na dejstvo, ki se obično pregrč ali vsaj zadostno ne upošteva. Dasi sem svojčas čital nekatere studije in komentarje o Shakesperovih delih, vendar se ne spominjam, se li je to ondikje omenjalo aH razjasnilo, — sedaj nimam niti časa niti prilike, da bi to pregledavaj, oprosti se mi naj torej, če bi navedel ie kaj znanega. Raje vidim, da delujejo Shakespearovi nesmrtni umotvori s svojo grandijozno silo sami name ter ne iščem popreje o njih poučila. Da kljub temu hočem navidezno pri drugih ravnati nasprotno, je le ta uzrok, ker nam to razjasnilo pokaže, kako nedosežen velikan je Shakespeare v vsakem oziru.
Pričetkom 4. dejanja, ko Jago Othella vnovečno pripoveduje laži o Cassiju in Des-demoni, pride Othello v veliko razburjenost ter se zgrudi na tla. Prišedšemu Cassiju na prestrašeno vprašanje odgovori Jago: »božje ga je vrglo«, pove, da je to od včeraj že drugi napad, ter odstvetuje Cassiju, da bi kaj storila, ker mora omotica sama od sebe prenehati. Tu imamo torej povsem jasno povedano, da je Othello božjast-nik. Zakaj nam Shakespeare slika Othella kot božjastnika? Pri tem velikem geniju ni nič slučajnega, nič brezpomembnega in zato smo lahko uverjeni, da je imel tudi v tem oziru svoj jasen smoter.   In ta smoter je,
oris« kot povsem
da nam Othellov
opravičen, resničen.
Božjastniki, tudi ako so psihično povsem normalni (in o tam pri Othella, vojskovodju, kateremu Benečani zaupajo tako važno nalogo — ne moremo dvomiti), kaže« jo vendar v svojem značaju nekatere karakteristične posebnosti, tako nezaupnost, lažjo razdražljivost in maščevalnost ter nasilnost. — Nezaupnost do Desdemone je zanetil pač že njen oče, ko je Othellu v sena« torskem svetu zaklical, naj pazi, da ne bo njega kot moža is to tako prevarala kot je njega kot očeta. Da Jagu povsem zaupa in veruje, se razlaga deloma iz nekritičnosti, ki je tudi nekaterim božjastnikom lastna, deloma ker ga Jago mojstersko vara, in ker doslej ni imel povoda, da bi o njem sumil. Lahka razburljivost Othellova kaže se v vsi drami ter se vedno bolj stopnjuje, kolikor bolj   ga  Jago zastruplja z ljubosumnjem. Pač tudi zato, da še bolj motivira to lahko razburjenost, ga je Shakespeare napravil v zamorca, (Mavra); to pa tudi samo ob sebi podpira Ijubosumnje, kajti nenaravno se mu mora dozdevati, da Desdemona lažje vzljubi lepega častnika Cahsia, — ko ima moža zamorca neprikupnejše vnanjosti.   In maščevalnost ga privede do nasilnosti, do groznega dejanja, da usmrti svojo ženo. — Shakespeare je torej dobro poznal značaj bož-jastnikov, on je dobro vedel,   da se ta karakteristika v značaju pojavljajo v izrazitejši meri zlasti po pogostejših napadih, in zato nam ne le na pozornici stavi tak napad pred oči, temveč tudi pripomni,   da je že drugi od včeraj. Jagor ki kot praporščak in družabnik Othellov pozna to njegovo bolezen, se za napad ne zmeni, on ne kaže iznenađenosti in s tem svedoči. da je pač že tudi preje pri njem opazil božjastne napade.
Tako nam je Othellov značaj povsem dosledno in verodostojno orisan kot značaj božjastnikov, kateremu so napadi začasno nekoliko zatemneli prevdarnost, stopnjevali njegovo razdražl/Jvost in razburjenost do tega, da je iz maščevalnosti umoril ljubljeno Seno. Ravnal je v polnem merjenju o njeni krivdi, o njeni nezvestobi. Upoštevati moramo pri tem še, da se je v onem času taka krivda strožje sodila in hujše kazno* vala kot dandanes.
Veličina genija, ki nam je stvaril umotvore kot so Romeo in Julija. Hamlet, Othello, Macbeth in kralj Lear, ki so Se danes nedosežni — bode pa marsikomu po teh skromnih vrsticah postala še jasnejša.
Dr. F. Gosti,
Glasbeni vestmk.
KONCERT »GLASBENE MATICE«.
Pevski zbor GL Matice sme s z letoš-nfo koncertno sezono po pravici ponašati. Po dvakratni lepo uspeli »Stabat Mater« nam je GL Matica podala včeraj instrumentalno vokalni koncert, ki ga sme prištevati med svoje naj'epše koncertne večere.
Po odstopu velezaslužnega in sedaj drugod silno zaposlenega koncertnega vodje g. Hubada ie prevzel njegovo mesto g. Srečko Kumar, ki je s svojim včerajšnjim nastopom pokazal, da le najvrednejši naslednik g. Hubada, da je mož, ki mu sme pevski zbor brez skrbi zaupati svojo nada'jirjo usodo, pa ne samo zbor, temveč tudi glasbeni produktivni delavci, ker ima smisel in razumevanje za splošni glasbeni napredek.
Mlad je, temperamenten, ves samo življenje, do skrajnosti delaven, do poslednje kaplje potu vztrajen. Z nekakim trmastim (v najboljšem smislu) pogumom, verujoč v končno zmago započetega dela se ne da zriniti s svojega začrtanega pota, ne zboji se nasprotstev, ne tehta predolgo, z gorečo gesto zamahne, ljubeznivo pogTeda, zagrozi z očesom in vsaka ovira pade. Pevci gredo za njim. kot otroci čez ozko brv, ne boječ se deroče vode, gledajoč mu samo v oko, ki jih s sugestivno močo*o potegne za seboj. Tem večje je zadoščenje po prestanem boju, po zmaganah nevarnostih. In teh na včerajšnjem koncertu ni bilo malo.
Tip klasične mirnosti in tehtne usta losu" pa je g. Michl, ki je vodi} instrumentalni del koncerta. Miren, samozavesten, s plemenito eleganco je vodil svoj sicer maloštevilni, toda vrlo prožni in numicijozno na-študirani orkester, kojega program nam je
včeraj pokazal tri zanimive skladateljske osebnosti  Nielsna,    zamišljenega  Nor di j ca,
Rebikova,grenkasladkega Rusa (čiovek bi skoro ne verjel, da ie to Rus) ter ženijalno razkošnega, a tudi rafinirano preprostega, pestro barvitega d* Indvja. Za svoja prelepa izvajanja sta dirigent in njegov orkester žela najobilnejšo pohvalo. Naše orkestralno društvo zasluži, da ga s toplo ljubeznijo uklenem v naša srca, kajti to Je embrio naše bodoče s'ovenske fu^arrnonije, ki mu moramo posvetiti vso našo pozornost in pažnjo, da se razcvete in zraste v mogočen faktor naše orkestralne produkcije.
Pevski večer je zavzel levji del večera. Z dvomom in omahovanjem smo vsi gledali na riskanten eksperiment Kumarja. V dveh, treh, z velikonočnimi počitnicami, z vajami za Stabat Mater in Macedonijo prekinjenimi meseci Je pevski zbor stopi! včeraj na oder. Cim dalje se je dvigal program proti koncu, tem jasnejša so bila pevska lica, kajti potek koncerta je pokazal, da so bili vsi dvomi prazna pena. Pevci sami sebi niso verjeli, da jih Kumar srečno (pač ni zaman Srečko) prtpe.je do »zlata v BlatnJ* vasi«. Malo manjka, da bi pri tej besedi ne trdsiil na našo hladno Ljubljano, ka ni mogla napolniti včeraj Unionske dvorane. — Okorni B'atničani pa bodo končno tudi Se spoznali, da le Kumar in njegov pevski zbor »puta. ki nosi zlata jajca«.
Ne bom se spuščal v oceno pevskih" točk, ker sem sam nekoliko udeležen pri tem. Veseli me, da se je vse veselo in srečno iztekio s Kumariem in pevskim zborom vred. Mešani, moški in ženski zbor. vsi trije so v nje stavljeno naše zaupanje v polni meri opravičili. Vso skalo človeškega duhovnega razpoloženja, od iskrene, pobožne molitve, do strahotnega krika, od otroške nagajivosti do strastno razposajenega rajanja je pevski zbor od'IČno, z globoko inteligenco prešel. Pokazal je, da je ubogljiv, plemenit, prvovrsten instrument v rokah umetnika dirigenta. V brezpogojni poslušnosti in brezhibni zmožnosti udajati se vsakemu gibu dirigenta leži največja vrlina vsakega pevskega zbora. Toda tudi najdragocenejši inštrument je brez vrednosti, ako na njem ne igra umetnik, čestitati moram tedaj ob priliki srečno zvršenega včerajšnjega koncerta in k bogati sad obetadočj pri-hodnjosti pevskemu zboru GL Matice h Kumari u, pa tudi Kumarju s pevskemu zboru GL Matice.
Pri koncertu Je sodelovala kot solistka g. Golobi če v a v »Vijoli< in v Lajovičevt mladinski pesmi »Dete jezdi na kolenu« ter g. prof. Ravnik kot rahločuteč spremljevalec na klavirju. Na smem pozabiti tudi nekaterih članov opernega orkestra, ki so radevo-Ue priskočili na pomoč našemu orkestralnemu društvu.
Občinstva, kakor rečeno, ni bilo toliko, kolikor smo ga vajeni običajno videti pri koncertih GL Matice. Kje leži vzrok temu, ne vem. Navzoči pa niso štediM z živahnim odobravanjem, ki se je čim dalje bolj stopnjevalo. Le dva, tri take koncerte in led bo tudi pri občinstvu prebit, ki še danes skeptično posluša nevajene nove melodične in harmonične zvoke. Naprej! in ne nazaj! bodi geslo G'asbene Matice in njenega pe-vovodje g. Kumarja!
Sokolstvo.
— Sokolska svečanost v Beogradu.
V torek je najstarejše sokolsko društvo v Beogradu razvilo svojo novo zastavo, ker je bila prva njegova zastava med vojno uničena. Sokoli in Sokoliće so se zbirali pred zvezdarno, od koder so se napotili na vseučilišče, kjer se je vršila svečanost. Velika dvorana je bila natlačeno polna občinstva. Predno se je pričelo sečen je kolača, je starosta Ko-runović napovedal prihod admirala Priče kot zastopnika kuma - prestolonaslednika Petra. Takoj za admiralom je stopil v dvorano, opirajoč se na palice, stari borec in največji pobornik sokolske.ideje Tasa Popovič, ki je do-šel naravnost iz bolnice, da prisostvuje tej svečanosti. Ko ga je starosta predstavil občinstvu, ga je to navdušeno pozdravljalo. Nato se je pričela slavnost
sečenja kolača in razvitja sokolske zastave. Pri slavnosti je sodeloval zbor Beogradskega pevskega društva. Po razvitju zastave je zastopnik kuma admiral Priča privezal nanjo prekrasen moder trak. Slavnostni govor je hnel starosta sokolske župe beogradske K o r u n o v i ć. Koncem svojega govora je prosil admirala, naj pozdravi v imenu sokolstva kralja in naj bo tolmaS vdanosti, ki jo goje Sokoli napram kraljevskemu domu. Držeč zastavo v roki, se je admiral Priča obrnil na Sokole z vzklikom: ^Zdravo Sokoli!« Nato je izvajal: »V ime kralja in prestolonaslednika, vašega kuma, sem prišel, da prisostvujem tej vaši svečanosti, ki ho imela odločilen pomen za vašo bodočnost. Pod to vašo novo zastavo naj se izpolnijo najvišji ideali, za katerimi stremi sokolstvo«. Navzoče občinstvo je njegov govor sprejelo z viharnim ploskanjem in navdušenimi klici kraljevskemu domu. Starosta Ko ru.no vid je na to razvil zastavo z zatrdilom, da bo ta zastava Sokolom vsikdar znak pravega rodoljubi a in svetel simbol onih, ki so čistega srca. Nato je vstal sivolasi Tasa Popovič, pozdravil zastavo in izjavil, da se čuti presrečnega, da mu je Bog dal dočakati, da prisostvuje tej krasni svečanosti. Poljubil je zastavo in pozval Sokole, naj pod novo zastavo ne pozabijo na svoje zasužnjene brate. S tem je bila svečanost končana in razvila se je živahna zabava in gostitev prj starem srbskem običaju.
— Mladinsko popoldne priredi Sokol I. jutri 11. t m. ob pol 15. v »Unionu*. Spored: 1. Eilenberg: Vhod Helebardirjev — koračnica. 2. Feotov: Aleksander Stradel-Ia — overtura iz istoimenske opere. 3. »Soči« — deklamacija. 4. 2upne proste vaje — moški naraščaj. 5. »Klic Sokolov- — deklamacija. 6. Raialna igra — ženski naraščaj. 7. Srbohrvatskj narodni venček — poje ien-ska deca. 8. Blagovestnikom — dck'amacija. 9. Skupinske proste vaje — moška deca. 10. Schreiner: Dur in mol — potpouri. 11. Petar Mrkonjić — deklamacija. 12. £krjanČek pode — rajanje deklic. 13. Nova pesma sokolska — deklamacija. 14. Župne proste vaje — ženski naraščaj. 15. Češke in slovenske pesmi — dvospev. 16. Skupinske vaje — moškj naraščaj. 17. Sanje — doJOamacija. 18. Ko spomlad cvetoča pride — 19. Nagovor. 20. Sokolska koračnica. Vstopnice za sedeže v predprad"aji pri bratu Albinu Turku, Prešernova ul. 48. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Za obilni obisk se priporoča odbor« — Zdravo l
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu, da je društveni sluga pričel pobirati članarino za leto 1924 po hišah. Kdor hoče poravnati članarino osebno, na} to stori pri hišniku, ki ima plačilne listke. Opozarjamo članstvo, da po društvenih pravilih preneha biti Član društva, kdor je s Članarino 6 mesecev v zaostanku. Brat .sestra, ki še nisi poravnal-a članarino* stori svojo dolžnost! Zdravo! Odbor.
— Povlastica za Pokrajinski Sokolski slet u Sarajevu. Ministarstvo Saobraćaja svojim rešenjem od 16. aprila Br. 5.163/24. odobrilo je za posetioce Pokrajinskog Sleta. Jugoslavenskog Sokolskog Saveza, u Sarajevu, sledeče povlastice na državnim željeznicama: 1.) Zvanični izaslanici inostran-skih Društava imadu besplatnu vožnju I. i II. klase od granice do Sarajeva i natrag; 2.) članovi Saveza vežbači imadu popust od 75% od polazne stanice do Sarajeva i natrag; 3.) Posetioci sleta Imadu t£ cene od polazne stanice do Sarajeva i natrag. Svi spomenuti treba da imaju legitimaciju od mesne Uprave Sokolskog Društva, na kojoj je biti označeno da li potuju kao vežbači 111 posetioci, odnosno kao izaslanici iz ino-stranstva. Vežbači kupuju na polaznoj stanici pola karte a posetioci celu kartu. To će im važiti i za povratak, ako uverenjem Uprave Sleta dokazu da su učestvovali na Sletu. Inostrani izaslanici pokazače na stanici svoje legitimacije pri dolasku i odlasku. Ove povlastice važe od 24. juna do 7. jula o. g.
C. Golar.
Brigita.
Ker ni navada pri lahkomišljenih \ injetah in razposajenih romancah, ki so le kratkega življenja in hitre sape, delati uvodov, ga opustim tudi jaz, čeprav bi bilo to zelo koristno iz več kakor enega vzroka. Prvič bi lahko omenil, da je dala snov mojim pričujočim vrsticam živa in nepokvarjena realnost, ki jo srečate na vsak korak, edino s to razliko, da je zdaj zagrnjena v pliš, zdaj pa v plavo robačo. Nadalje bi prišle tudi do večje veljave misli in globokoumna razmotrivanja o krinoii-nah in preozkih krilih, o njihovih koristih in nevarnostih z etičnega, estetič-rega.moralnega in morda Še katerega stališča. Vse to bi opisal po svoji vesti, a ker dolgovezni uvodi torej niso v modi, se mora pisatelj pokoriti javnemu mnenju in zgrabiti naravnost to predrzno v sredino svoje snovi.
Pričujočemu načrtu bi dal lehko naslov, po vse drugačen od sedanjega. »Povest o usodnih očeh« bi bil zalo primeren, zakaj videli bomo gospodično z modrimi očmi in Črrrrml lasmi.
Ime ji je bilo Brigita ter ie bila v vsakem oziru zelo uvaže vanja vredna in prisrčna dama. Razen prej omenjenih lastnosti ki jih nikakor ne moremo gospodični Šteti v zlo, je imela zelo prikupna lica z lično jamico na sredi,
Imela je nadalje mično bradico in nad vse mičen podbradek. Zobki so se ji svetili, nabrušeni vsako jutro s kalodontom, in prijetna sapica je prihajala iz njenih ust. Njene prsi in vse drugo, kar spada k lepi in prijazni gospodični, je bilo izbrano, nepreležano blago.
In ker je bila tako odlična in šarmantna gospodična, so jo tudi gospodje primerno uvaževali, to se pravi, jako so jo uvaževali, saj je bil njen smeh prisrčen, in nežna in mehka in bela je bila njena ročica, s katero je znala nebeški lepo pobožati, in gorke, in polne in sočne so bile njene ustnice in poljubi teh ustnic so mamili, žgali in vzbujali ogenj in sladke občutke. Kaj je peklo v primeri z žarom črnih oči in rdečih usten, kaj so nebesa v primeri s sladkostjo nepopisnega objema!
In tako — je bila češčena in ljubljena kakor najlepša svetnica, deležna je bila splošne ljubezni in oboževanja, zato pa se je zgodilo, da nI bilo tistega vroče zaželjenega kavalirja, ki bi hotel za zmeraj vgrizniti v to vabljivo jabolko, ki bi pokleknil pred gospodično Brfgito in dejal:
»Ljubim Vas, in meni ni pomoči, dokler vas ne venčam z mirto in vam ne snamem pajčoiana z glave.«
Ženina ni bilo, in vendar je bil vrhunec hrepenenja v njenem srcu, da bi jo ogrnila snežna haljica in bi ji za-nefi angeli boži himno ysc& lumen,
In kako tudi? Zakaj ne bi se gospod Baltazar odloČil, da sname venec devici Brigiti, ako jo je lahko poljubil vsak večer, ako so ga vsak dan božali njeni drobčkani prsti? In prav tako je mislil gospod Anton, in istih misli je bil gospod Marijan.
In ko je prišel iznova mesec maj in pripeljal polne gaje in livade rož v deželo, se je gospodična Brigita zgrabila za čelo:
»Moj Bog. moj Bog, skoraj me je sram! Ah, kako sem že stara! Nihče ne sme zvedeti! Že dvaindvajset let! In še nimam moža!«
Sedla je, pogledala skozi okno in se zamislila.
Ah, kam si sfrČala, Brigita s kratkimi krili, lastavica z jutranjo roso oškropljena! Rosa na poletni roži ne ugasne tako naglo, kakor lete, beže mlada leta! O Brigita!
liha in velika melanholija ie objela lepo devico, a potem se je porajal v njej velik načrt Visoke so zvezde, čiste, mrzle noči, a kaj je visočma zvezd proti visokemu načrtu, kaj je globoči-na morja proti globokim mislim gospo-dfcne Brigite, ki bi se rada omožila! Štela je svoje prijatelje, in glej, bilo jih je lepo število* Zato si je dejala:
»Dovolj jih je, m z njihovo pomočjo pridem naprej. Še vedeli ne bodo, kdaj in kako iim bo raste! nos.«
Oblekla se je v črnino in šla je interesantna in bleda in žalostna v mesto. Zavila je mimo gledališča in obstala pred visoko hišo z balkonom in pozlačenimi okraski.
Dostikrat je že šla to pot in ne sama in kako ie bila prijetna! Saj je stanoval v njej oni, ki ji ie nosil spomladi grenkodehteče norice in modre vijolice.
Pozvonila je in vstopila. Naproti ji je prihajal mlad gospod in v pozdrav jo je burno objel.
»Ah, prijatelj, tolaži me,« je dejala gospodu Baltazarju in se razjokala.
»Zakaj, moja ljubica?« jo vpraša gospod Baltazar. Od sočutja so mu drhtele ustne in njegove oči so se sentimentalno orosile.
»Misli si, umrla mi je teta. Nenadoma nas je zapustila. Danes zjutraj sem dobila brzojavko in jutri je njen pogreb. Pomisli si, in zadnjič, o božiču je bilo to. mi je obljubila, da zapusti vse meni Pravijo, da je imela stotisoč. Ah, —«
Gospoda Baltazarja je objelo veselo razpoloženje, pričakovanje in nemirna radost.
»Moje sožalje, ljuba gospodična, zelo te pomilujem, draga Brigita. Gotovo, to je neprijetna stvar. Smrt v rodbini, izguba ljubljene tete — ali nikar ne jokaj!«
Gospodična je pogledala prijaznega gospoda in s smehom v srcu je žalostno nadaljevala:
»Sicer sem prepričana, da je teta napravila testament. Dobro se spominjam, ko mi je govorila o tem. Ali —«
»Kaj je ljubica, sladko dete,« je nežno govoril gospod Baltazar.
»Ah, vsaj ti je znano, dragi doktor, nekako težko mi je govoriti o tem — da mi je teta pošiljala vsak mesec —«
»Nikar, nikar, gospodična Brigita, že razumem, ako hočeš, ti jaz —«
»Ne, ne morda bi ti bilo neugodno. Stopila bi raje v banko in bi vzela nekaj — ne za dolgo, samo za toliko Časa, da se uredi zapuščinska zadeva.«
»Ne veš, kakor rad, najdražja moja.« —
Brigita se je Žalostno solzila. ToHko solz je privrelo na dan, da je v njih utonila celo radost njenega prijatelja, Ali, ko je bfla stvar uravnana, »e je oglasilo veselje v lepi gospodični Vrnila sta se na njen dom in tam na kana-peju je s poljubi izbrisal mladi in galantni gospod vse solze in žalost s čela in lic in oči lepi Brigiti.
»Jaz pa mislim vse eno, da si boš morala navsezadnje omisliti kakega soproga, na njimer mene,« je dejal gospod, ko ježe bao dovolj poijnbeva-nja.
»Ne mudi se, kam hitiš, naj vsaj pokopljemo prej mojo ubogo tetko.«
— SPOMINJAJTE SE »TABORA«. majniške tombole Sokola L In velikih svečanosti v zidave spominskih tamno* v So*, kolski do m na Taboru 8. in 9. Junija.
— M lan taki odsek Sokol« I. ponovne prijazno rabi bratsko članstvo tn vos kroge, kl jim je sokoisfca mladine prt src« na prireditev, ki se vrti t nedeljo 11. tm. ob pol treh popoldne v Unlonn. Prt sporedu sodelue tudi bratski društveni orkester ■ par lepimi koncertnimi komadi. Prireditev bo nudila lep užitek. Pridite zato vsi In pripeljite deeo s seboj! — Zdravo T
OBJAVA.
Peresno lahki kamgami, listri, sirova svila ter coveleoard za moške in frotte, etamin, delaine v najnovejših
vzorcih za damske obleke pri
Lenasi & Gerkman
' Tisistika in spori.
— Novi občni zbor »Slov. plan. dnrftva«
Izredni občni zbor SPD se sklicuje na pone* šeljek dne 79. maja t. L v LJubljani v dvorani »Mestnega doma* /. nadstr. Začetek zvečer ob 20. — Društven i k t naj se izkažejo Pri vhoda s članskimi izkaznicami za leto 1924. Dne\ni red: Volitev predsednika lm odbora; eventualne slučajnosti.
— Sport Cardifi Cltv : Olimp, team Praca 3:2 (2:1)'. Včeraj r petek" so Angleži ođigraM svolo <Jr*go tekmo na kcntinentu, katero so mog H odločiti v svojo kcrfsi — Oliitipflskl team Se bC zelo Šibko sestavljen ta ▼ nJem niso nastopil) fgraloi Sferne m Sparte.
— C. S. F h« me s Reke absorvira danes nogometno tekmo proti SK. Hermesa m Jutri 11. tm. proti Iliriji. Tekmama se pripisuje velika važnost, ker je Flume prvo Italijansko moštvo, ki nastopi v Ljubljani ln ker si je ravno ta klub pridobil v zadnjem, času velik renome. Italijanski listi, ki poročajo o njegovem gostovanju v Ljubljani, ga nazivajo »Fltrme vlttorloeo«. Ker posvečajo na Reki nastopu Flume v Ljub* ljanJ veliko posornost, moreta biti ljubljanska kluba pripravljena, da bodo igrali Re-eanl ojačani s nekaterimi novimi igralci li stare kraljevine. Zanimivi so dosedanji rezultati večjeh tekem med italijanskimi in jueosloTensklini klubi: Gradjanski : Torino
'v Zagrebu 5:0 in 8:1, v Turinu 0:4, Grad-jsnski : Mileno 2 8. HeHes. Verona : Hajduk. Split 4:0, Henas : Split 1:1, Primorje : Sdera v Trstu 1:1, Primorje : Ponsia-na t Trstu 2:8, Flume : Hafik 2:1. ItaH-fanskl klubi so se Izkazali doslej tore] nadmoćne. — Hermes nastopi danes v setavi: Mlhel&C-Oreden, Pregeren-Zemljak, Jeslh, Grile-Rorman. Ples, TJeak, Plea IT. K laneni k. Moitvo Je solidno in sposobno lepe kom-ainacijake Igre.
— Cardlff Clty t Pragi. Poročali smo, 9m so Angleži praski Slaviji podlegli v rax-merja S:8. Tekma je pokarala, da je kontinentalni nogomet britanskemu že dorasta!. Slarffa, ki ?e dolivala preteklo nedeljo Od Dunajske Halfoah pora s, 3c odigrala svojo naJboT V£o letošnjo tekmo in je končno po premaga iiJh prve nervore celo prekaiala svojega glasovitoga nasprotnika. Takoj začetkom Igre so Angleži nnđill krasno igro tn zdelo se Je, da bo Slavlje doSlvela debao-le- Angleži so predvedll bliskovite napade, ki so se menjavali s kombinacijo tria. Skratka Je bila igra ekahlblcijska. Prvi goal so dosegli gostje v S7 minuti, v 88. pa je Slavlja v ripoBtu đoeegla po čarku izenačenje. Zopet so prevaell igro v svoje roke Angleži ln tik pred polčasom dosegli vodstvo. V drugem polčasu so bIH Čehi kot prerojeni. V 22 minuti je SMnv isenačll tn v sadnji minuti Je Stani spremenil dlkt1rn.no enajstmetrovko v zmagovnl goal. Gledalcev Je bilo 20.000.
V vzeti svetovnih mestni z velikanskim uspehom predvajani film
PRINCESA SUVARI
z LH D
nhsl i.
tf KUin-Rogga, Atfrasl Abel,
torej elito filmskih iglalcev, se predvaja zadaj v
— Gostilna Bučar na Poljanski cesti 19. toči pristno dolenjsko žametno črnino.
— V novo preurejeni gostilni na TrŽa-Sti cesti št. 4 se odslej točijo garati rano pristna vina: In sicer: dolenjski cviček s Trske gore Hter D 12, pristni beM bizeljec Eter D 13, pristna portugalka Din 14. pristen zavTČan iz graščine Ankenstean, sedaj Bori D 16. Vsakovrstna delikatesa: mrzla in gorka jedila po najnižjih cenah. Špecija7!-teta dnevno: golaš in vampi. Za obilen po set se priporoča gostilna »pri Nestlnu«, Tržaška cesta 4.
»Seveda, nič se ne mudi, ali ker sva 2e skupaj —«
»In tudi moram poprej urediti svoje premoženje, c
Gospod Baltazar je bfl nervozen in je trepetal.
»Nadalje moram še pisati gospođu Antonu, saj veš, moj prijatelj je.«
»No, da. res je govoril tako, aR dra-fea moja, prijateljem nI verovati na besedo.«
»Glej. tn gospod Marjan je tudi tam Ha svoji graščini. To bi bila dobra par-fcSra, aH ne, moj dragi prijatelj?«
»Ne govori tega, draga moja, tt mi paraš srce. zakaj ne vidiš mene, svojega služabnika, ki kleči pred teboj?«
Tako »e je zgodilo, da je gospodična Brigita dobila ženina, ki je deset sekund kasneje dvigal desnico in z levico na srcu prisegal večno ljubezen njenim plavim očem in njeni hudobni dužici.
»Kakor ti je znano, ljubi prijatelj, rrd Je zapustila teta vse svoje imetje. Cenijo 2a na stotisoč. In poglej, v naglici in nerazsodnosti sem se obljubila Baltazarju, veš, tistemu dohtarju —« je govorila nekaj dni kasneje pritrčkaim deklica. Njei nasproti je sedel gospod Anton.
»Ah, ti nezvesta ljubica! In jaz sem mislil in mislim zmeraj samo nate. Ti ta* čini lukih s».&Ys?^.ta|r^
KINU TIVOLI
Drama je vzeta Iz sedanjost! življenja. Kršene, modeme toalete. Tudi najbolj razvajen obiskovalec mora biti zadovoljen.  Rezervirajte si vstopnica!
Pradataao ob 4^ pol 6., 7. In pol 9. 3254
«MMaMBaHHaHBMBHHs«MM^MaHBaB«MMslMBKaMl
Dnevne vesti.
V Lrubljant. dne
»Najveličastnejša Katedrala««
Ugledna čitateljica našega lista nam piše iz Maribora:
V polemiki s »Slovencem« glede potrebe novih katedral, kakor ona v Lincu, ob času, ko tudi v Avstriji tisočeri nimajo niti varnega zavetja za Človeka vredno bivanje, vam bo morda dobro služilo javno priznanje enega naj-odličnejših naših duhovnikov — msgr. prof. dr. Medveda. Profesor dr. Medved slovi kot eden najboljših govornikov v Mariboru in kot eden najgloblje vernih duhovnikov stare šole, bi rekiL Ko se je doznalo, da bo ta odlični svečenik m govornik nastopil ob otvoritvi majniške pobožnosti v stolnici, je Šel, kakor jaz, marsikdo v cerkev, ki bi drugače ne Šel. Uverjena sem, da ni bilo nikomur žal. Ta sloveči govornik ni obdelava], kot je običajno, predmet šmarniškega bogoslužja, nego niegova propoved je bila predavanje o veličanstvu prirode in Bogu kot njenem stvarniku. Kdor je dr. Medveda kdaj čul javno govoriti, ta si lahko misli, da je s to temo v svojem navdušenju očaral vse navzoče vernike. Ali da pridem k vaši stvari.
V propovedi je govoril tudi o svojem zadnjem potovanju romanju v Ma-riazell. »Na potu tja sem dobil,« — pripoveduje dr. Medved — »visokega uradnika. Na njegovo vprašanje, kam grem, sem mu odgovoril, v Mariazell. In kaj vas vleče tjakaj? Veličasvo cerkve in globoka pobo5no*t vernih romarjev, sem odgovoril.«
»Vidite, meni po oboje ni treba hodit v Mariazell. Poglejte tamle gori oni vršac, prosto ktpeč proti sinjemu nebu. Kadar me vleče srce in kadar se oglaša žejna duša po pravi molitvi k boljšemu veličanstvu, romam tja gori na goro. In ko stojim na vrhu in se razprostro moje oči po daljnem, širnem svetu In ko se nato ozrem kvišku proti sinjemu nebu: takrat, prečastiti, se mi zdi. kakor da stojim sredi največje, najveličastnejše katedralo na svetu, katedrale brez sten in stropa, brez umetnih liSpov, v katedrali, kt jo je zgradil največji mojster sam. In takrat potisne neka neodoljiva sila moja kolena na sveti tlak te katedrale in moja duša in srce, prepolna najsvetejših čustev, molita z detinsko hvaležnostjo in ponižnostjo nepoimljlvo veličanstvo stvarrrSca. Čeprav se v tem veličanstvu čutim tako neznatnega, vendar se čutim tudi kot njegov del, kot dete vsegamogočnega. kateremu sem neizmerno hvaležen, da mi je dal razum in spoznanje uživati delo njegovega veličastnega stvarstva . . .«
»Strme" sem poslušal tega idealnega oboževatelja božje narave, in ko sem se zamislil v oni mi opisani in tudi meni osebno znani prizor na gori, ko je iz dna njegove duše privrela najčistejša molitev in češčenje vsegamogočnega stvarnika, so mi nehote solze zalile očL Videl sem pred seboj pravega globoko vernega, pobožnega kristjana.«
Navedla sem vam, kolikor mogoče doslovno to javno izpoved odličnega katoliškega duhovnika. Kar je nato še izvajal, je tako slično temu, kar glede kulta in ceremonij v naših cerkvah iz-
10. maja 1924.
vajate v četrtkovi Številki, da sc mi zdi odveč ponavljati. Radovedna sem. kaj poreče »Slovenec« k nazorom dr. Medveda o pravi katedrali.
★  ★ ★
— Nj. Ve! kraljica na Bledu. Iz Beograda nam poročajo: Kraljica Marija odpotuje jutri v nedeljo s prestolonaslednikom Petrom na Bled, kjer ostane do odhoda kraljevske dvojice na poset v Pariz. Ako bi bilo v nedeljo slabo vreme, odgodi kraljica za nekaj dni svoj odhod v Slovenijo. Krali AIekc?r;dcr ne pride na Bled. dokler ne bo končno rešena vladna kriza.
— Nenavadno krotki so v zadnjih dneh postali klerikalni listi. Se pač zavedajo, da so se končno izjalovile vse njihove nade, da bi se klerikalci dokopali na vladno krmilo. Zato so jeli trobiti na vsi Črti na umik, računajoč, da bodo morda s pravočasnim umikom zboljšali svoje šance. Ovseni kruh opozicije klerikalni gospodi prav nič več ne tekne, skomina se ji po belem kruhu, zato bi se rjoveči tigri prav radi prelevili v krotke bačke, samo ako bi se jim dovolil pristop k vladnim jaslim. Ali se je potem čuditi, ako se razni klerikalni mešetari) in posredovalci v poru svojega obraza trudijo doseči, da bi gospod PaŠič samo z enim očesom zopet milo pogledal na klerikalne izpokor-nike, ki se sedaj skesano vračajo s svojih radičevskih blodenj. Toda očak Pa-šić je to pot trd in neizprosen in neče nič slišati o klerikalnih grešnikih, čeprav so pripravljeni za skromno skledo leče se odpovedat! vsem avion orni stičnim svojim zahtevam. Pašić jih pač ne potrebuje več. Skesani in spokorjeni grešniki lahko sedaj stojo in čakajo pred durmi. Vrata se jim ne odpro! Pa-šič in Pribičevič bosta delala politiko in — volitve brez klerikalcev ln tudi proti njim!
— Starosta čeških par*ncistov Ho-leČek v Jugoslaviji. Te dni odr*>ruje nestor čeških književnikov Josip H o -1 e č e k na Jadran m v Cmo goro. Ho-leček je »nan v Jugoalavijg kot naj-agilnejši propagator jugoslovenzke ideje v CSR tn vnet pobornik realnega slovanskega zbližanja. Pri tej pri!:ki priobčuje neki češki Ost Interesantno epizodo, ki karakterizira Holečko-vo popularnost v Jugoslaviji. Ko je 1. 1912 skupina Čehov po* etil a Črno goro, je na izletu šla vedrit v siromašno kočo pred nevihto. Premočeni izletniki so začeli ogledovati na steni viseče izrezke iz ilustracij, med katerimi je bila tudi Holečkova slika. Ko je navzoči tujec vprašal staro Črnogorko, kdo je ta gospod, je čisto jasno izgovorila Holečkovo ime in vzkliknila: Iz zlate, zlate Prage! Odličnega našega prijatelja pozdravljamo na jugoslovenskih tleh z želio, da bi se med nami dobro počutil in dobil najboljše utise!
— Čemu ogorčenje al! kupčija ]e kupčija! Pobožni >Slovenec« se je te dni v sveti jezi ogorčal radi nekega lepaka, ki je nalepljen na reklamnih kioskih in ki predstavlja odurno gorilo v objemu golega Človeka, In čemu to ogorčenje? Pod sliko namreč stoji črno na belem natisnjeno, da je ta pro-
izvod napravila — Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, to je tista katoliška tiskarna, ki izdaja in tiska tudi »Slovenca«. »Slovenec« naj torej naslovi svoje moralne propovedi na svoj lastni zavod.
— Nevročljlvo priporočeno pismo? Pišejo nam: V razglasu poštnega shra-njevalnega urada v Ljubljani Čitamo, da se med drugimi pismi ni moglo dostaviti priporočeno pismo, naslovljeno na g. »Rudolfa Marna v Ljub« 1 j an i«. Zdi se nam, da dr. Rudolf Marn ni v Ljubljani neznana oseba. Menimo, da vedo v našem mestu vsi uradi in tudi Številni posamniki, da je g.. Rudolf Marn Šef oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani. FoJta je svoje dni uživala sloves, da je bila silno iznajdljiva, tudi iz zadnjega časa vemo, da je promptno izsledila naslovnike za razglednico z adreso »Ahtarii« v Ljubljani Kako da sedaj ni mogla izslediti dr. Marna? '
— Priznanje starokatoltške cerkve. Ministrstvo ver je razposlalo vsem oblastvom okrožnico, v kateri jih obvešča, da je potrdilo sklepe prve sinode starokatoliske cerkve v naši državi, ki se je nedavno tega vršila v Zagrebu. Obenem je ministrstvo potrdilo ustanovitev prve starokatoliske škofije, kakor tudi vse do sedaj ustanovljene župnije te cerkve. O prestopu v to vero veljajo splošne zakonske določbe. Starokatoliška cerkev v naši državi je identična s hrvatsko narodno cerkvijo.
— Nagrade cestnim mojstrom za najboljše vzdrževane proge državnih cest. Jugoslovenski automobilni klub v Ljubliani razpisuje tri nagrade cestnim mojstrom za najboljše vzdrževane proge državnih cest v Sloveniji, in sicer v zneskih 2000.—, 1500.— in 1000.— Din. Posebna komisija, v kateri je zastopana tudi Gradbena direkcija v Ljubljani, se bo prepričala o stanju cestnih prog in razdelila nagrade dotičnim cestnem mojstrom, ki z ozirom na razpoložljiva sredstva, promet Itd. svoie cestne prcrrc najboljle vzdržujejo. Re-fiektanti naj sporoče svoja imena z navedbo svodih prog najkasneje do 30. maja t. L Jugoslovanskemu antomobil-skemu klubu v Ljubbani Dunajska cesta 1.
— Odincovanje. Odlikovani so: e re-3om belega orla V. reda bivSi minister dr. Niko Z u p a n i 6 in višji kontrolor zagrebške direkcije Josip Horvat; s srebrno svetinjo za vestno slufbo nadzornik artlljeii-ske delavnice Josip Golob, mojster Milan Demšar. orožniSka narednika Franc H a-b 1 a n In Fran štempihar ter orožnika-redova Ivan Flder In Martin Ril
— Društveno putovanje u Švicarsku. Drnfitveno putovanje, koje priredjuje Švicarski Konzulat dne 22. maja održat Će po-ftto ae Je prijavio dovoljan broj učesnika. Oni učesnici, koji joft nljesu konzulatu prl-poslall putnico i doznačili novao a prijavile su se. neka to odmah učine, jer su putnice 1 novae konsnlatu iz tehničkih razloga (zbog kolektivnog vizuma i nabave valute na temelju kolektivnog vizuma) neobhodno odmah potrebni. Osim toga stavlja se do znanja, da se jofi prlmajn prijave sa put najkasnije do uključivo dne 15. maja Izravno kot konzulata.
— Pozor posestniki! Stara slovenska prislovica veli. da so Pankracij, Servacij ln Bonifacij — sa sadje in cvetje trije lumpa-ciji. V teh dneh je sadno drevje v nevarnosti, da pozebe. Da se to ne zgodi, pograbimo hitro grmovje, listje, steljo na kupe. 9adno drevje najlažje obvarujemo slane, če sežigamo take kupe na vrtu zgodaj zjutraj, da se gosti dim vali med drevjem. Sadno drevje v tem slučaju ne pozebe. Ob železnici od Maribora proti vzbodu in zapadu je pred 20 leti vse sadje lepo ostalo in nI pozeblo. dočlm je po vseh drugih krajih slana uničila vse cvetje. Zanimivo Je, da so obvarovale sadno drevje lokomotive, is katerih se je valil dim, ki Je preprečil, da slana ni mogla do živega cvetju. Ker se bližajo trije lumpaciji. opozarjamo gospodarje, naj pazijo na svoje sadno drevje. Maj je sicer deževen, kar zelo slabo vpliva
demanti v kroni zamorskega kralja, bodo torej zaljŠaK blazino tvojega nevrednega Baltazarja. Ah, in on jo tak cigan!«
Gospodična Brigita se je razjokala.
»Zakaj te ni bflo pri meni« predragi moj! Ti bi me obvaroval težke nesreče. Nisem vedela poprej, kako te ljubim; zdaj pa. ko je prepozno, padajo grenke solze na moje dekli$ke grudi Ti zame večno izgubljeni«
Gospod Anton je objel lepo damlco v svoje naročje m ft govoril:
»Potolaži te, moja Brigita, ni 5e vse izgubljeno. Zakaj jokaš tako pretresljivo, da bi se smilila kamnu? Povei kaj mi je storiti, da te rešim iz neusrraUenih rok tvojega krvoloka.«
»Ah, ne moreš me rešiti«
»Ne govori tako, ne kolji ml srca! Kar imam. vse ti je na razpolago!«
»Da, da, t! si dober! Samo sa tofiko časa, da se konča tožba o tetinem imetju, ml posodi toliko, da se rešim neusmiljenega tirana.«
In ker je bil gospod Antoa bogat ta ni snel ne sestre ne brata, se ie gospodični Brigiti kmalu uresničila njena želja.—
Ko se je zbudila tretje jutro v svoi deviški postelji, ie bila bogata. Nasmeh-
»Blagoslovljen, teta. tvoj spomin in i blažena tvoja smrt! Umrla si v revščini in pomanjkanju, a tvoja smrt je zame studenec bogastva. Tvoja raztrgana bajtica, sa katero gre tožba, ni vredna dosti, a meni je prinesla zlatega bogastva in dva ženina.«
Jasno se je smejala prisrčna daml-ca in njeno srce ni nehalo govoriti veselih misli
»Jaz vam pokažem, slavni m močni možje I V resnici — ukradli in oplju-vaii ste mojo rosna ubogo mladost, in že sem bila kakor beračica in polna trpljenja in sramote kakor Magdalena.«
Vstala je in se oblekla v svilene haljice. Ni ostrmela, ko je nekdo potrkal na vrata-
»Kako sem te pričakovala težko, dragi Marjan! Saj veš, kaj se je zgodilo: teta mt je umrla, in zdaj sem nevesta.«
»Slišal sem, ljubica moja« m zdaj ne vem, afi naj ti izrazim aoialja ali tt naj čestitam.«
»Pomiluj me* predragi moi jokaj a menoj! Sedaj je konec moje sreče. Ti ne veš —«
sKai ti Je, Brigita?«
»Nikoli nisi vedel in bi ne izvedel, da me nisi našel v tem trenotku, ko Je p^Bolna žalosti mejo srce: jaz te Hu«
bim in samo tebe bom na vekomaj ljubila, če tudi se poročim z drugim. Nikdar bi ne zvedel tega, a zdaj sem dovolj bogata, in ne more se zdeti da se laskam tvojemu premoženju.«
In ko Je minila minuta, je klečal gospod Marjan pred njo na kolenih:
»Bolj kakor peklo gorim zate, in nebesa so v mojem srcu, ako gledam v tvoje oči«
In ker je bil gospod Marjan graSčak fn br>gstej2i od Antona in Baltazarja, je bila Brigita njegova nevesta. Kar je tako dolgo pričakovala m želela, po čemer je koprnela ln hlepela — —
Ko pa sta se vrnila od poroke. Je dejal Marjan svoji mladi soprogi:
»Pokali mi vendar še enkrat tiste papirje!«
»Kakšne papirje?« sra J« naivno vprašala presenečena ženska.
»No, — glede tetine zapuščine.«
|W
»Glede tistih tisočakov in gradu, katerega ti je teta zapustila.«
»Tisočakov m gradu? AH res misni, da imam tisočake in £rad? Ha-ha-ha, ha-ha-ha!«
Brez kraja m konca se Je smejala nevesta Brigita. Kakor bi gorelo milijon biserov, tako se Je bleščal in preli-yai amcji ye*elt nevesta.
na mlado cvetje, vendar pa nI vse izgubljeno, ^e le po: krbimo. da drevje ne pozebe. Zato zbirajte steljo, subljad in !i?tj». eeži-gajte Jo v b'.ižii i sadnega drevja, da vam morebitna slana ne uniči še tega, kar pusti slabo vreme.
— Popravek. V včerajšnji zahvali Ver-bajs smo pomotoma omenili med žalujočimi rodbinami ime dr. Preskvar. Pravilno se ima glasiti tir. Breschar!
— Od takse k ^proičena »Prosvetna Zveza« v Maribora.
— Pr-i^Mbina za telefonske pozivnice v premeta r Italijo. Pristojbina za telefonske pozivnice v nrornetu z Itahj> znaSa polovico pristojbine navadnrpa >>«rcvora. torej v prometu Benetke-LJubljana na 25 C> narjev. VideTn-Ljubijana 17 D. Oorica in Trst-Ljub!!ana 14 D, Reka-LJubijana pa 0 D.
— Novi tečaji za strojepisje, slovensko In nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začneio na zasebnem učili-šču Ant Rud. Ležat v Maruboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo 4 mesece. Vpisovanje in poja?ru"a v trsrovmi s pisalnimi stroji Ant. Rud. L e e a t. Maribor, Slovenska uL 7. Telefon 100.
— Ncvročljlve pošiljke za mesec april 10?4. Te dni je izSe! nazclas o nevročljivih postnih pošiljka za mesec april ter Je občinstvu v vpogled pri vseh poštnih uradih v S'.oveniji.
— Smrtna kt>sa. Včeraj ob pol 12. nri dopoldne je prenfnul na domu svoje matere gospe de Schiava v Ljubljani, Kolodvorska ulica 5t. 24., z. Makso Kopitar, posestnik* gostilničar in trpovec v Cerknici, star jedva 43 let. Ob pričetku svetovne vojne Je sHi.*tKwa1 v Avči pri Kanalu kot postajni načelnik, kjer so mu Italijani razbili ln uničili njegovo imetje popolnoma. Kmalu Js dal sfovo železničarskj službi ter s svotfo spretnostjo in marljivostjo ustanovil v Cerknici dobro idočo trgovino ln gostilno. Bil je do'-goletra naročnik »Slov. Narod«, kremenit naprednjak, vnet Sokol ln radodaren podpornik narodnih društev, llubezniv In zvest tovariš. Pred dvema letoma je nesrečno padel z voza ter si zlomil rokt>. Od takrat ni bil več trdnega zdravja, bolehal ie na srcu In včeraj mu Je nit življenja prestriela srčna kap. Zapušča vdovo gospo Marijo ro1. Cesar In neutolažno svojo mamico. Bodi blagemu pokojniku prijazen spomin, težko prizadetim cenj. rodbinam našo iskreno sofa-ljel
— Rszpfsans fe služba post. odpravnika
v Slivnici pri Celiu.
—Izredno darilo Slavcu eb 40. letnici Dolgoletni podporni c*lan. ki pa teli biti neimenovan. Je daroval cSlavcu« Din 600 v društveno blagajno.
— Poziv. V sporazumu ln na Eeljo več rojakov lz kranlskega sodnega okraja nameravamo prirediti 3. in 8. julija ti. v Kranju prijateljski sestanek vseh duševnih delavcev, ki so doma ir. tega sodnepa okraja. Podrobni načrt sestanka se doloM ln objavi kasneje. Kdor se Zeli udeležiti tega sestanka, naj blagovoli naznaniti po doplsnl-si na naslov: Anton Likozsr, nadučiteij ▼ LJubljani, Dolenjska cesta 11. Za pripravljalni odbor: Janko Barle, župnik. Anton Llkozar, nadučiteij. Rado Pavlic, profeaor.
— Službeni telefon zn upravnike erar-nlh pošt I. m II. razreda. Ministrstvo je odredilo, da se v stanovanju tistih upravnikov erarnJh pošt I. in II. razreda, kateri ne stanujejo v poslopju, v katerem Je njih urad, lahko napravi telefon, ki ga pa sme uporabljati upravnik samo v služ, namene. Takt teleford so oproščeni Instalac. in naročniške pristojbine,
— Promenadnl koncert godbe Dravske div. obi. v nede'jo 11. t. m. v »Zvezdi« ob Vi na 12: kapelnik dr. Jos. Cerin. Spored:
1. )  KaŠparek:  Marš prezidenta Masarvka.
2. ) Smetana: Odlomki Iz opere »Poljub«. 3.) Zaje: Iztočna zora. 4.) Smareclia: Predigra k oper! *Corne1'us Schut«. 5.) Jaki: CchoVo-vak in Jugosloven. 6.) Offer«bach: Valček iz opere »Hosmanove pripovedke«.
— Letalska nesreča v Konjicah. V Konjicah v Bosni je treščilo letalo, v katerem se je nahajal poročnik Basarlč v spremstvu pilota, ob tla. Oba letalca sta težko poškodovana.
— Dinamit na parobrodu. V Pubrovnk je prispel potniški paTcbrod »Šaloma«, ki Je imel natovorjenih več zabojev dinamita, katerega Je skušala neka družba vtihotapiti pod naslovom irazno blago«. Ker se s parobrodi ne sme prevažati dinamit in ker se ga je skušalo očividno vrlhortapiti, je cari-narski urad blago zaplenil.
— Tragična i»Soda orOfnlka. Orožnika Gorjanca v Slov. Bistrici je do'etela tragična smrt. V sredo zvečer Je bil v gostilni v veseli družbi m Je bil malo vinjen. Nato Je odšel domov in drugo jutro so ca našli mrtvega s prestreljenim in prebode-nlm vratom. Oorjanec ie oČvidno hotel puško razbasati ln se mu je sprožila. Strel ga Je zadel v grlo in pri padcu se je nataknil še na bajonet.
— Zvišanje tobačnih cen. Uprava drž. monopol o v Beogradu Je povvišala z dnem 5. maja ceno klobasam za žvečenje od 70P na 100 D za 1 gr. In cigaram brazilkam od 90 na 100 Din za 100 komadov.
— Policijska kronika. Ovadbe: Tekom zadnjih 24 ur so prispele sledeče ovadbe: tatvina 1. kaljenje nočnega miru 1, cestno-policijski red 6, prekoračenje polic, ure S, pasji knntumae 3, razgrajanje 1, nedostojno vedenje 1. polkodba tuje I sit al— 1. sglaievalni predpisi 1. — Aretaelja. Aretiran je bil čevljar Jos. Kralj tz Trtica, ki je bil zasledovsn radi vloma pri Ivani Ahačlč v Tržiču. Oddan je bil sodlSčn. — Tatvine. Vlklcl Bačlč je bilo v Koiar-j ah lz veže trgovine K u I ar ukradeno 1000 Din vredno damsko kolo, n u rake »Klnta«. — Med vožnjo Metliki Orno-melj je bil F. iuitersičevl lz Ljubljane ukraden komad iifona vreden 300 Din. — Zasebnicl Rafaeli Hofbsuer je bil v cerkvi Sv. Jakoba ukraden svilen dežnik, vreden 350 Din.
— Vlom v cerkev. V Novem Beeejn so neznani storilci vlomili v tamosnjo eerkev ln odnesli rasne dragocenosti w skupni ntOnostl 30.004 Din.
Stev. 108.
__.^VENSKI NAROD"   <me ll. maja 19^4.
Stran 5.
— Aretacija ubeglega blagajnika. Pred
kratkim Je poneTeril glavni blagajnik Zen-tralne banke t Norem Sadu Edmund Kux več milijonov Din gotovine in pobegnil. Glasom poročil dunajskih listov je bil Kux v Budimpešti prijet t stanovanju neke plesalke. Izročen bo našim oblastim.
— Uboj v Novem Sadu. V Novem Sadu se Je na ulici razgovarjal 34 letni Mihajlo Vašaj s Veroniko Letki. Mimo sta prišla Mihajlo čeki in VereS Džerkl. ki sta sramotila devojko. Med obema skupinama se je vnel prepir, tekom katerega je Ceki potegnil nož in sunil Vasaja v trebuh. Vašaj je bil takoj mrtev, morilec pa Je bil aretl-raa.
— Vremenska napoved: Dunaj, 9. maja. Uradna vremenska napoved za 10. t. m.: Spremenljivo, mrz'o, morebitni nagli dež. V nedeljo najbrže zopet pojemanje oblačnosti.
UMOR PRED SVETIŠČEM BUDHE V BEOGRADU.
Na periferiji mesta Beograd, takozvani »faburic je bila naseljena kolonija Kal-mukov, ki so po izbruhu boljsevlške revolucije v Rusiji pobegnili v naše kraje. V »čuburi«, ki Je v ostalem osamljen in pust kraj in popolnoma sliči azljaškim pokrajinam, je bilo naseljenih okoli 300 rodbia. Kalmuki so si v neki koči zgradili svetišče, kjer je bil postavljen tudi kip Budhe in tu so Izvrševali svoje verske obrede ter prinašali žrtve. Kolonisti so bili v ostalem mirni ljudje. Pred dvema dnevoma pa je bil izvršen tam umor, ki je razburil vso okolico.
V kraju je bival tudi 45 letni Kalmuk Džebijo čukarinov-Baldanov s svojim sinom In svojo ljubico Katjo. Pred kratkim pa Je Katja zapustila svojega ljublmea in se vrnila k svojemu bratu Sandžl Amraho-vn. Predvčerajšnjim pa se je pri Amraho-vu nenadoma pojavil čukarinov. Sandža je sedel ravno na postelji, poleg njega so se nahajali njegova fena, njegova sestra in dva prijatelja. Brez vsake besede je pristopil čukarinov k Sandžu ln ga sunil z bodalom v ramo, nato mu Je porinil nož v vrat in mu nato Še preparal trebuh. Nesrečnež Je bfl tekom par minut mrtev, čukarinov Je na to pobegnil. Bil pa je kmalu od policije prijet. Pri zasliševanju je izpovedal, da Je Katja njegova legitimno poročena žena. Bežala Je k bratu, ker Jo je le la pregovoril. Umorjeni Sandža je nameraval Katjo prodati nekemu drugemu Kalmuku za 2000 Din. Tako Je izpovedal čukarinov. Nadsljnl potek preiskave bo pokazal, v kolikor vest odgovarja resnici.
USODEPOLN PETEK V . ZAGREBU.
VčerajSnji petek v Zagrebu je bil dan samih nesreč. Nekako «5koli 8. ure zjutraj Je bil v bivši Reinerovi ulici v drugem nadstropju opažen požar, ki Je udarjal f.fcosl okno. Stanovalci hiše so nasiloma vrdll vrata sobe, kjer Je gorelo In nudil se Jim je grozen prizor. Na divanu je ležal blagajnik društva »Jelen« Nikola Fetter, ki Je močno krvavel iz rane na vratu. V sobi sami pa je gorel kup spisov, knjig in fasclklov in ogenj se je že oprijemal pohištva. Poklicana je bila požarna bramba, ki je o^enj kmalu udušila. O vzroku poskušenega samomora krožijo različne vesti, predvsem pa Je ugotovljeno, da so ga gnale v r-mrt neugodne kupčije. Fetter Je bil težko ranjen prepeljan v bolnico. — Smrt pod tramvajem. Na vogalu med Jurišičevo in Kurelčevo ulico v Zagrebu e tramvaj včeraj okoli 13. povozil 57 letno starko Marijo Kapunič, soprogo vpokojenega železničar-skega delavca iz Bjelovara. Tramvaj Je vlekel nesrečnico kakih 50 korakov daleč. Kureličevo ulico v Zagrebu je tramvaj vče-zlomljeno hrbtenico, je bila takoj mrtva. — Na Kukovičevi ulici se je dogodila druga tramvajska nesreča. Neka Desanka Mi-ljukovlć, ki je bila precej vinjena, je hotela prekoračiti ulico. V tem hipu pa jo je podrl iz Draškovičeve ulice prihajajoči tramvaj. MilJukoviCeva je odletela z veliko silo od trimvaiR in dobila te^ke poškodbe na glavi. Prepeljali so jo v bolnico.
— Najcenejše In najnovejše obleke se dobe samo Selenburgova ulica Št. 3 pri Grlčar & Mejač.
— Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat milice in živci. Priletno čuvstvo kreposti prinese pravi Feller-Jev Pizafluidl Najbo^JSe hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močne j $i, izdatnejši In bo'Sši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvoinate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih aH 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev hi 10V» doplatka razposTJa: lekarnar Eugen v. P e 11 e r, Stubica Donja, Elzatrg št. 238, Hrvatsko.
— Večje število šivalnih »trojev m koles znamke GHtzner ln Adler ie došlo in se dobivajo pri I. P e t e 1 i a e u, trgovcu ob vodi poleg Prešernovega spomenika. Olej oglas v današnji številk*.
— Opozarja se na oglas Jo*. Stare, sobno slikarstvo, v današnji številki »S'ov. Naroda c.
— Posetfte gostilno »pri Nestlnu«, Tržaška cesta!
— Zdrsvlllšoe Slatina Radenci. Slatina
Radenci. S'ovenija. edino zdravilišče v kraljevini SMS za srčne. ledvične ta mehurčne bolezni. Naravne ogllenokisle kopeH, pitne kure z radensko vodo. Terapija m Roent-gen. Izvrstni zdraviliški uspehi. fTektričns razsvetljava ln radkveabava. Nizke eene. Vprašajte svojega zdravnika ln zahtevalte prospekte! Sezlja od 1. junija do 15. septembra. Pred in po glavni sestfi 40 % popusta na sobe.
— Darila. Uprava našega lista je prejela za »Dečjl dom« Wn BOO od g. Josip da Paullsa ob priliki rojstnega dna njegove hčerke Pikice. — Iskrena hvala!
„Stenicor
najboljše sredstvo proti zaloga A, KAN C, Ljubljana,
— GU
TZ CELJA. —c Občinske volitve ▼ obetal Oko-
fTea-Celje. Volilno gibanje je za okoliške občinske volitve že pričelo. Kakor čujemo, nastopijo socijalni demokratje z dvema kandidatnima listama, Berno-
tovo in Bernorovi nasprotno. Bernoto-va frakcija je v Napreju tudi že objavila svojo kandidatno listo. Izgleda na poseben   uspeh pa nimajo ne eni ne drugi. Zadnji čas bi že bil. da pride ta velika občina v prave napredne roke, da se v njej uredi občinsko gospodarstvo, katero je bilo pod socijaldemo-kraško-klerikalno upravo   pod vsako kritiko. Občinski zastop še do danes ni vzel v pretres vprašanja elektrifikacije celjske okolice, dasi je bil od mestnega   magistrata   pravočasno   na to opozorjen. Naše mesto preurejuje ravnokar svoje omrežje ln se mora odloČiti, ali napelje pri oddaji toka na okolico debelejše žice, ali pa si s tanjšimi zagotovi električno silo samo za svoj okoliš. Zna ze zgoditi, da bo po krivdi dosedanjega občinskega zastopa ostala okoliška občina v giptovski temi. Mo-stič preko Voglajne proti Skalni kleti se utegne kmalu podreti. K popravilu je pripravljena prispevati tudi mestna občina,   občinski zastop okoliški se v tem oziru ne zgane, ceste so v kritičnem stanju, rešitve čaka šolsko vprašanje ln še vse polno   drugih važnih zadev, katerih ta občinski zastop s svojimi zastarelimi nazori ni hotel rešiti. Skrajni čas je že bil, da so se razpisale občinske volitve, ki naj prinesejo v občinsko   hišo   nekoliko več modernega duha.
—c Nov! vodovoda! rad. Občinstvo se opozarja aa sedaj veljavni vodovodni red za mesto Celje, Icj js objavljen na uradni deski mestnega magistrata. Vodovodni red je bil s spremembami doslej veljavnega reda in z novimi tarifami sk'enjen od celjskega občinskega sveta v občinski sejj dne 7. maja 1923 in odobren od bivše pokrajinske uprave. V § 33 določena vodsrina je s odlokom velikega župana mariborske oblasti z dne 13. jsn. 1923 povišana v mestnem okolišu od 12 ns 15 Vb. izvea od lft na 20 %.
—e Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna pri »Mariji pomagaj« na O'av-nem trgu.
IZ MARIBORA.
—sa Finglran umor. V petek ponoči je prispel postni uradnik D. J. v svoje stanovanje nad Veliko kavarno in je našel slednjega v največjem neredu. Pohištvo je bilo razmetano, omara odprta in obleka je ležala križema po sobi. J. se je ob pogledu na to sliko silno prestrašil, a še huje ga je pretresel strah, ko se je ozrl na svojo posteljo, izpod katere so moleli čevlji. Stopil je bližje, privzdignil odejo in kmalu bi ga zadela kap! V postelji je zagledal okr-valjeno glavo svoje gospodinje. Bliskoma se mu je posvetilo v glavi in odhitel je po stražnika, brez sape pripovedujoč, da je bil v njegovi sobi izvršen strašen umor. S stražnikom sta nato s samokresom v ro-ci odšla v stanovanje. Stražnik je ođgrnfl odejo in prijel za truplo umorjenke. V roki pa mu je ostal samo kup cunj iz katerih je bila napravljena lutka. Stražnik in J. sta takoj uvidela, da sta nasedla prefriga-nemu triku in se gromko nasmejala. Uradnika pa je pošteno potegnil neki navihauec.
—m Ljudska univerza. V ponedeljek predava prof. J. F a vaj o o Kantovi etiki. Predavatelj bo podal najvažnejše etične misli Iz Kantovih del.
—m Smrtna kosa. V Mariboru so umrli : Saharlja Notburga. 55 letna šolska sestra, zidar Vinko Steinmetz. kolar Josip Hare In učiteljica Betka Klampfer.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR"
2 urne pred«t««e   __     _ 2 urne predstave
-3-37;-       nedelja ll. -rsin
Ponedeljek 12.
Torek 13.
Veličastna premijera največjega monumentalnega filma sveta:
POZOR!
Velika tragedija v 2 delih, 10 dejanjih.
POZOR!
Oba deBa
j ▼▼▼▼ v  enem   sporedu! ▼▼VV
Za časa prem! ere tega filma v Londonu so p>sa!i angleški časopisi, da je to največje dosedanje delo  nemške  filmske industrije. Istočasno so angleški dnevniki slavili lepoto glavne igralke
LEE PARRY
in trdijo, da je to najlepša žena sveta!
Vsa Ljubljana bo govorila o tem pravem triumfu fiSmske industrije!
Predstave ob 3., 5.« 7. in 9- uri, v nedeljo tudi ob
pol 11. uri dopoldne.
Gospodarstvo.
Proces Carlier.
Razprava proti Carlieru se je nadalje- j Tala včeraj popoldne. Prvi je bil zaslišan j lekarnar Viktorovlč in nato njegov farma- j oert, katerega izpovedi silno obremenjuje- ' jo C ari i era. Carlier je na zatrdilo farma- ; eevta. da je on kupoval kalioferroclanin v j lekarni, to zanikal, rekoč, da je t lekarni j kupoval samo zdravila za Tsellija. Viktorovi«? pa je vztrajal pri svoji trditvi in izjavil, da je Carl'er v lekarni rekel, da potrebuje kalioferrocianin za zdravljenje nekega izpuščaja na roki. Po zasliševanju priče Vlktorovlča je imel svoj govor drž. pravd-nik Branko Jevremovle, ld je v svojem govoru zahteval, da se Carlier obsodi radi za-strupljevanja ia poskušenega umora. Navedel, je, da se je našel strup v. čaši ia v vrču, lz katerega je pil Iselli, kakor tudi pri obdukciji njegovega trupla. Iselli je bil zastrupljen samo od onega, ki je bil stalno t njegovi bližini in to je bil Carlier. Zagovor Carlierov. da je moral kdo drugi natrestl v hrano strup, je brezmiseln, ker dotični gotovo ni mogal vedeti, kdo bo užival hrano. Carlier je tudi svoječasno pred preiskovalnim sodnikom izpovedal, da je sam dajal Tselliju zdravila, kar potrjuje sumnjo o njegovi krivdi. Kar se tiče drugega zločina, so izvedenci ugotovili, da se v sobi ni mogel nihče skriti, na da bi ostal neopazen. Nasprotno dokazujejo vse okolnosti, posebno luknja v siđu. da Je kila kroglja isetre-ljena s Carllerove postelja. Končno Ja tudi izključeno, da bi dozdevna tretja oaaba mogla skočiti po zločinu skozi okno, ne da bi ostala nepoškodovana. — Državni pravd« nlk je zahteval najstrožjo kasen.
Obtoženeev zagovornik dr. Mihajlo Ta-dlč je naglaial. da lasa obtožnica državnega pravdnlka več šibkih momentov. Carlierov slučaj ja salo komplielraa In potrebna Ja največja opresaoet. Direktnih prič ni. Po nagovoru obtožen čevega zagovor a i ka Ja Bfla rasprava prekinjena la se dana« Kaja.______
flešinra sokolslu Tabori
Dr. Tran VVmdischer:
Pozdravljamo veliko gc^edar-sko manifestacijo v Skopiju!
Na poziv Trgovačke i obraičke komore u Zagrebu se je vršila koncem januarja letošnjega leta velika gospodarska konferenca v Zagrebu, na katero so prišli iz vseh delov nase prostrane domovine zastopniki in odposlanci gospodarskih organizacij, industrijskih, trgovskih in obrtnih. Slovenski gospodarski krogi so se tega važnega in mar-kantnega zborovanja udeležili v lepem številu ter so živahno sodelovali pri teh posvetovanjih tako v posameznih odsekih, pri sestavljanju resolucij kakor tudi na manifestacijskem zborovanju. Ta gospodarska prireditev, ki se je vršila prvič v tako velikem slogu in ob Številnem odzivu iz vseh krajev Jugoslavije, je sprejela soglasno v mnogih resolucijah gospodarski program v bližnjo bodočnost ter postavila vodila in smernice za smotreno gospodarsko - politično delo v naši državi. Posebno važno je, da je to veliko zborovanje, pri katerem so sodelovali zastopniki najrazličnejših strokovnih organizacii, poteklo v lepem soglasju ter na zaključnem zborovanju sprejelo soglasno predlagane resolucije-
Ta mogočna gospodarska prireditev, ki je manifestirala za neobhodno potrebno večje uvaževanje gospodarskih potreb in interesov, je pri vseh udeležnikih vzbudila prepričanie. da taka prireditev ne sme ostati osamela m slučajnostna. marveč da mora ostati stalna uredba v našem lavnem življenju. Udeležniki so bili soglasno mnenja, da treba prirejati take zbore redno od časa do časa v različnih gospodarskih središčih naše domovine: Na eni strani zategadelj, da se daje stalno poudarka potrebnemu upoštevanju gospodarskih interesov po starem načelu, da samo eujeČi priha-jajo do svojih pravic. Zopet tn zopet je treba v naši državi, kjer politika igra že vsa leta od prevrata poglavitno vlogo, poudarjati bi opozarjati na žive potrebe gospodarskega življenja. Na drugi strani pa gre pri takih velikih zborovanju) za gojiev m poudarjanje interesne skupnosti in solidarnosti naših privrednih krogov ter za to, da se interesenti ie najrazličnejših krajev od časa do časa zbirajo na sestanke, kjer imajo priliko Izmenjati svoje misli, spoznavati s* ter delati na to, da se končno pokaže prava rezultanta glede posameznih, vda. ali dfTergniočm zahtev posameznih krajev. Posebne važnosti so take priredbe tudi zategadelj, ker so najboljša prilika za medsebojno spoznavanje, katero mora voditi do prepričanja, da je krivo, ako posamezne pokrajftne nastopajo s svojimi zahtevami brez ozira na potrebe in prilike v drugih delih domovine. Preostre in včasih nasprotujoče si zahteve se tako v skupnih posvetovanjih za gojitev in poudarjanje Interesne pot. katero treba obrati, da se uspešno zastopajo splošni interesi ubrano m pre-■Ušljeno. Velike take manifestacije mo-xa& j& £Y£tt mogočnosti m števfinostl
učinkovati na javnost, na vlado tn na parlament ter vedno iznova opozarjati, da ni mogoče voditi uspešne državne politike brez zadostnega upoštevanja velikih gospodarskih Interesov. Gospodarski krogi v naši domovini morajo trajno težiti za tem. da preneha navada, ki se je udomačila pri nas in ie izražena v tem, da se v politični pregorečnosti in strastnosti le prerado izgublja iz vida upoštevanje vitalnih gospodarskih interesov.
V Zagrebu se je koncem zborovanja preudarfalo. kam naj se skliče prihodnja konferenea naših gospodarskih krogov. Ob splošnem pritrjevanju in z navdušenjem je bi! soglasno sprejet predlog, ki ga je stavil slovenski delegat dr. Fran Windischer, da se za prihodnjo gospodarsko konferenco izbere staroslavno carsko mesto Skopfle, središče Južne Srbije in da se s pripravami za to zborovanje poveri marljiva Trgovska in industrijska komora v Skopiju, katera je navzlic kratki dobi svojega obstanka že razvila jako živahno in koristno delavnost. Predlog je bil na mestu. V Južni Srbiji je v vseh gospodarskih krogih vzbudilo živahen in hvaležen odmev dejstvo, da je ta predlog potekel iz slovenskih vrst in da se je v slovenskih gospodarskih krogih v prvem redu mislilo na Južno Srbijo, ko je šlo za določitev mesta druge velike gospodarske konference v tekočem letu.
Tako ?• prišlo, da se te dni v starodavnem Skopiju, v tej zibelki južnega Slovenstva, v tem svetem mestu velikega cara Dušana s premnogimi večnimi spomini velike naše preteklosti, vrši druga gospodarska konferenca zastopnikov naših trgovskih, industrijskih in obrtnih krogov. Na dnevnem redu so važne točke gospod?rske politike. — Mkratu pa bo to prilika, da naši gospodarski krogi hrpoznajo ondotne gospodarske razmere m manifestirajo svoj veliki Tn realni interes za gospodarsko pobudo ln porzdlgo Južne Srbije. Vesela in bodreča vest za nas je, da so se naši slovenski gospodarski krogi dobro zavedli važnosti te prireditve ter pohiteli v velikem številu med gospodarske kroge Južne Srbije. Navzlic veliki oddaljenosti in težavnosti pota se je prijavilo okolu trideset zastopnikov naših gospodarskih krogov iz cele Slovenije. V sredo in četrtek so se napotili v Skoplje odlični predstavniki našega gospodarstva, vodniki naših najvažnejših industrijskih, trgovskih in obrtnih organizacij. Lepo bodo zastopane v Skopiju Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo, Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev. Zveze obrtnih zadrug ter različne lokalne organizacije tako Iz Ljubljane, Celja, Maribora in Ptuja.
Živahna udeležba naših krogov je veselo znamenje, da se naši ljudje zavedajo potrebe kar najživahnejših trgovskih zvez in stikov z južnimi deli naše domovine, kjer se odpira trgovski in obrtni pridnosti m podjetnosti velika bodočnost. V ponedeljek pojdejo izletniki na Kumanovo kjer se je 24. in 25. oktobra 1912 bila strašna bitka med Sc- 1
bi in Turki za oslobođenje balkanskih Slovanov ter so junaški srbski vojniki z brezprimernim junaštvom štrli stoletno gospodstvo turško ter slavno osvetili usodni poraz na Kosovem. Prisrčno pozdravljamo veliko gospodarsko konferenco v Skopiju. želimo ji kar najlepšega uspeha ter smo preverjeni, da bo rodila trajne dobre uspehe za našo trgovino, obrt in industrijo.
DR. KONTRAD VODUŠEK:
Kriza.
Zadnje čase se tudi pri nas mnoga govori in piše o krizah. Po vsem. kar bereš in slišiš, dobiš, in od dne do dne bolj dobivaš poprej nemani vtis, da je sploh vse v krizi. Vlada je v krizi, ki je podobna sicer zviti, pa vendar že nevarno, pa tudi dolgočasno dolgi kači. Upajmo, da jo te dni v Beogradu ubijejo in stro. Parlament je v krizi, ker je bil pač izvoljen menda samo sa to, da napravi v hudih, smrtnih težavah hiter konec. Radie je v krizi, ki mu mogoče zlomi vrat enkrat za vselej. In tako bi politične krize lahko naštevali dalje. In ne bi se nam trebalo bati. da pridemo v zadrego niti doma niti pq drugem svetu. Kajti povsod so krize, skoro vsaka država ima svojo krizo, latentno, očitno, politično, gospodarsko, moralicno itd. Tn malo je upanja n. pr., da si je Nemčija v svoji krizi z zadnjimi volitvami kaj prida pomagala. Ona jc pač danes domovina največje krize na svetu, ki se je je zre pošteno naveličala, ki js pa nikakor ne more. vsaj do sedaj ni mogla spraviti raz sebe. Tako postaja le-ta nemška »kriz* lerija« že kronična in jo utegnejo franeo» ske, angleške m amerikanske medieine le težko in deloma ozdraviti. Čujejo so tudi že glasovi — in niso brer pomena —- da so trdni in pestničoa Nemci nar br£e zašli predaleč na poru svoje »Sel bst gen esunge«. k a iti tudi nemški lok na koncu koncev lahko poči prav v povojnem mirovnem času, dasi ga vojskina in vojaška sila nista mogli zlomiti. Kdor čita vsa sadevna poročila o izidu zadnjih volitev kot rriumfu nacijonalizma, pa naj nikar ne spreglc* da, da je baš sedaj v Nemčiji nagro* madene precej ogromne revščine, precej zla, pomanjkanja, nemorale, zraven pa komunističnega apetita, po drugi strani pa še vedno v tujib valutah diha* jočega in skritega kapitala itd. Kontrasti, nasprotstva se večajo in rastejo v disproporcijah. In ni izključeno, da prerastejo končno vso, četudi izredno nacijonalno, junkersko in drugo <lisci-plino. Marsikaj se čuje že iz te Nenv čije, česar v časnikih ne najdeš. Mora pač ostati in ostane skrito tujemu in domačemu svetu. In po vsem tem in takem sodeč ne moreš priti do zaključ-ka, da Nemčija s svojim novim parla* m en toro krene na novo pot z novima močmi in cilji.
No in seda}. priHotmji ponedeljek, dobi novi nemški parlament svojega bratca, tudi novi ali vsaj pomlajetvi parlament v Franciji v bližnjih zelo za* nimivih volitvah. Pa si bodeta stali zopet ena proti drugi obe ti parlamen« tarni vojski, pripravljeni za nov bor* mateh, ki postane najbr* zanimivejši od zadnjega »svetovnega dogodka na Dunaju«.
Dunaj je Kil namreč" tudi v krizi boxa z boksarskimi orgijami, to pa v pravem, kakor rudi prenesenem smislu. vDie schonen Tage von Aranjuez und Wien sind nun voriiber«, pa bi lahko zdihnil marsikak novodobni dunajski Don Carlos. Kajti prav na spomlad se je v Avstriji razvnela frank*kriza, ki še vedno pobira svoje velike žrtve po semitskih in antisemitskih dunajskih' vrstah. Banke padajo in se tresejo, z njimi vred pa vsi spekulativni elementi m trabanti, ki so v Nemški Avstriji s francoskim denarjem dokazovali svoj tipični intemacijonalizem. Ne vemo« kako gleda Nemčija na to dejansko do* kazano bratstvo in na vso to spekulativno avstrijsko Palestino. Eno je gotovo, da se namreč Francija smeje, kar ni ostala prašnih rok, če se bode le dala vse posledice realizirati, če si namreč mednarodni Dunaj ne pomaga z neka* ko generalizirano insolvenco, ki bi inozemskim kreditor jem spihala marsika* ka dobroimetja, kritja, bančne garancije itd. Sedaj se jo pojavil zanimivi glas o nekakem modernem rešilnem sindikatu, ki naj bi v širšo kooperacijo uravnal vse te spekulacije brez hujših1 stresljajcv. 2e ta vest sama po sebi nam dokazuje, da je na Dunaju dosti ljudi dosti izgubilo. Dokazuje nam tudi, da na Dunaju ni več skoro nič povojne mizerije in obupa izza prvih premaganih let. Kajti komur se ljubi špekulirati, ta ni reven in ni ubog. marveč vsega sit in navajeni
Tako so tedaj v sosednji Avstriji potihnili zmagonosni glasovi. Od lanske jeseni sem so odmevali ob Donavi, kjer se jo z valutno regulacijo itd. skušalo priti in žo skoro prišlo na zeleno vejico. Leta se je sicer malo nalomila. Pa večjih nesreč menda vendar ni pričakovati v tej sedaj precej raaboloni ssa fraak*kri*i Avstrije.
stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD«   dne 11. maja 1^4
stev. 108
Mi v naši rJržavi smo se teli epizod Še precej obvarovali. Sicer tudi pri nas ob zadnjem plesu francoskega franka
gotovi krogi niso držali križem svojih elastičnih rok. Prošli smo menda brez hujšega »krvo* ali frankoprelitja«.
Radi tega pa nikomur ni treba mi* sliti, da smo — brez kriz. Kaj še! Tudi pri   nas imamo poleg gori omenjene politične, še marsikako drugo krizico. Na gospodarskem polju. Omenimo naj le  dalmatinsko  krizo.  Kdor količkaj pozna dalmatinski svet, razume prav dobro klic: Dalmacija treba pomoči, ki Iga je te dni utemeljil Jugoslov. Lloyd. Dalmatinsko vino ne more v denar! In ker se je obdelovanje vinogradov vršilo in vršiti moglo le s pomočjo kreditov, posojil pri trgovcu ali v hranilnici, po* staja jasno, da vzpričo ostrega poman j s kanja denarja neprilike zavzemajo že splošno nevarne dimenzije. Uničuje se narodno bogastvo, greši se pri ribolovu, postopa uničevalno in po tistih skrom* nih gozdičih" se seka neusmiljeno, da se iz sela pripelje nekaj drv na prodaj in s tem edinim sredstvom nakupi po visokih  cenah  najnujnejši   živež itd. Naj izKaja to gospodarsko pomanjka* nje in zlo ravnanje iz tega ali onega vzroka, pomoči je treba, in sicer vse* stranske in sistematične, da ljudstvo, ki že odhaja in se odpravlja v gostili vrstaK po svetu, ne obupa, pač pa gos •poda rs ko okreva.
No pa vinska kriza ne vlada samo v Dalmaciji. Tudi po drugih krajih na« še države se je vinska kupčija skoro ustavila. Sicer se cene drže na svoji, recimo povojni višini. To pa vkljub te* mu. da se je konzum zelo zmanjšal, kar bi pri nas vsaj na prvi ali splošni po« "gled skoro ne bilo verjeti. Pa je vkljub temu resnica. Uživanje alkohola in vi* na se je pri nas zelo zmanjšalo, ker si pač dandanes pretežna večina tudi srednjega stanu že davno ne privošči več vinske kapljice in že davno ne ku* puje vina za dom in družbinsko potre* bo. Ta »konsum« je po naših domih in družinaK prišel čisto iz navade. Pa ta* kozvana sveta vojska nima pri tem sko* ro prav nikake zmage in zasluge. Danes v splošnem pri nas ni več treba te voj* ske in ni treba več pridigovati zoper alkohol. Ni Ameriki, kakor poročajo, se ima pa tudi dvigniti alkoholna prepo* ved, s čimur že danes računajo evrop* ske vinske kupčije in zaloge, ki so tudi —: v krizi.
Wi novifi slovenskih* pokrajinah* Ita* lije so n. pr. dobili sedaj nov vinski zakon, kar dokazuje, da stari ne odgo* varja več izpremenjenim razmeram. Kljub temu pa poroča »Gospodarski IVestnik« v Gorici št. 5 t. 1., da je ostal 5>bric, vipavec in istran v kleteh vino* gradnikov in je zavladala huda vinska kriza, ki preti uničiti naše vinogradni* štvo in s tem naše "gospodarstvo sploH«.
In ako končno prestopimo še na Srago, mogoče najbogatejše polje na* šega gospodarstva, namreč na lesno produkcijo in trgovino, naj nam za da* nes zadostuje strokovno poročilo za t 1923. ki jo objavlja v zadnji številki šumarskega lista inž. Sonnbichler. Tudi za les je bilo 1. 1923., kakor pravi, zelo neugodno. In prav resno nadaljuje, da je razvoj našega izvoza zelo ogrožen. Ako namreč postanejo cene vsled po* rasta dinarja ob fiksnem kurzu lire na* pram naši sosedni konkurenci prena* pete, se lahko zgodi, da izgubimo ve* čino odjemalcev v Italiji. Torej kriza — na pohodu.
Tako se tedaj tudi pri nas uveljav* lja stara gospodarska uganka, da se največje in najštevilnejše zadrege in krize pojavljajo včasih ne radi poman j* kanja, pač pa radi obilice ali preobilice blaga in njegovih izdelovateljev. In do* stikrat je tudi še dandanes razpečava* nje težje nego produkcija, ki mora to nevarnost in težavo vedno in povsod vpoštevati.
— Novosadska blagovna borza 9. maja,
Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka, 79-80 kg 2 •/•, defektna, ponudba 325, oves bački, ponudba 270; koruza prompt, povpraševanje 227.50; onudba 230; za maj 235, 240. za junij, juMj onudba 242.50; moka »00« banatska, ponudba 490. Tendenca mlačna. Promet majhen; skupaj 62 vagonov.
Borzna poročila.
ZAGREBKA BORZA. Dne 10. maja — Prosti promet.
Vprostem prometu so danes notirali; Curih 14.36, Dunaj 0.1137, Milan 3.60, London 353.—, Newyork 80.50, Pariz 4.S0— 4.875, Praga 236.75.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 10. maja. Današnja borza: Beograd 7.— blago, London 24.62 bi., Praga 16.50 bi., Dunaj 0.00794 denar, Newyork 5.63 den., Pariz 33.S0 bi., Milan 25.10 bi., Berlin 1.30 den., Amsterdam 210.50 den., Bukarešta 2.95 bi., Sofija 4.15 bi.
— Tr*t, 10. maja. Predborza Beograd 9£—98.10, Pariz 134.50—135, Newyork 22.35 —22A25. Curih 397—400, Dunaj 0.0314— 0.0317. Praga 65.50—65.75.
— Dunaj, 8. maja. Devize: Beograd S76 —880, London 311.100—312.100, Milan 3174 —3186, Newyork 70.935—71.185, Pariz 4532 —4548, Praga 2083—2093, Curih 12.635-12.685. Valute: dinar 873—879, lira 3160— 3180, češka krona 2064—2080, švic. frank 12.560—12.640.
Društvene vesti.
— Na današnje jurjevanje na ljubljanskem gradu vabimo še enkrat občinstvo. —
Prireditelji so se potrudili, da nudijo obiskovalcem kar naj raznovrstne j šo razvedri-tev. Vstopnine ni nobene.
— Sokol in Kolo jugoslovenskih Sester sta v Prevali ah nabrala za Jugoslovensko Matico 866 Din 50 p. Darovalcem in nabiralcem izreka najiskrenejšo zahvalo Jugo-slavensku Matica.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima v nedeljo, dne 18. maja 1924 ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union« svoj občni zbor z dnevnim redom, objavljenim v »Mojem domu«:. Ker se bo na tem občnem zboru razen običajnih poročil o društvenem delovanju, razpravljalo še o raznih važnih stanovskih zadevah, je nujno želeti, da pridejo na zbor prav vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški, najsi bodo že člani našega društva ali ne. Občnega zbora se udeleže zastopniki iz Beograda, Zagreba in ostale Hrvatske, kakor tudi iz vseli mest Slovenije, radi česar je moralna dolžnost vseh posestnikov, da pridejo na naš shod, da skupno pozdravimo naše bratske sobojevnike za naše pravice ter s tem pokažemo solidarnost vseh posestnikov v naši državi. K prav mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— Prostovoljno gasilno druitvo na La-vercl priredi dne 11. maja vrtno veselico pri gosp. Ogrinu s plesom, srečolocom itd. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup gasilnega orodja, se priporoča k obilni udeležbi odbor.
— Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da je odslej naprej vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 7. do pol. ure na razpolago v društvenem lokalu društveni strokovni tajnik. Vsi člani, ki potrebujejo nasvetov, pomoči ali imajo opravila v društvenih zadevati, naj se zglase v določenih dneh. —" Predsednik.
— V nedeljo dne 11. maja vsi na grad! Tam s© vrši Jurjevanje z raznovrstnim vsporedom, ki ga priredita obe šent Peter-ski podružnici. Vsa Ljubljana naj se snide na tem Jurjevanju!
Poizvedbe.
—■ Dotični gospod, kateri si je včeraj zvečer v kavarni »Emona« prilastil nov dežnik ,se poziva, da istega čimpreje prinese nazaj, ker je vzbujal pozornost vsled svojega neokretnega vedenja pri dejanju pri nekemu gospodu, kateri ga dobro pozna.
— Dne 6. tm se je zgubila knjižica naslovljena na Matildo Rolih. Najditelja se prosi, naj jo vrne policiji ali upravništvu »Slov. Naroda«.
— Dotična oseba, ki je našla v četrtek med 7. do 9. ure zvečer listnico z večjo vsoto denarja na poti izpred Trnovske cerkve. Cerkvene ulice, Trnovskega pristana, pa na Prulah se naproša, da mi vrne listnico v upravo »Slov. Naroda«, kjer prejme nagrado. Izgubitelj je reven vajenec.
Najnovejša poročila.
Preobrat v parlamentarni krizi.
Trifković in Davidović v skupni avdijenci. — Radićevo pismo. — Radić za — monarhijo?!
— Beograd, 10. maja. flzv. Ob 12.) Dopoldne sta bila v skupni avdijenci radikalni minister Marko Trifković in voditelj opozicijonalnega bloka Ljuba Davidović.
V ministrskem predsedstvu je bila od 10. do 11. dopoldne kratka konfe* renca ministrskega predsednika z Lju* bo Jovanovičem in ministrom Marko Trifkovičem. Ob 11. dopoldne je odšel minister Trifković na dvor, kjer je bil takoj sprejet v avdijenci. Ob 10. dopoU dne je prejel Ljuba Davidović od dvor* nega maršalata obvestilo, da je pozvan v avdijenco k Nj. Vel. kralju. Ljuba Davidović je imel pred avdijenco dalj* šo konferenco z dr. Mačkom in dr. S p a h o m. S p a h o m. Dr. Korošec pri tej konfe* renči ni bil navzoč.
Na tem sestanku je prišlo v razmotrivanje tudi pismo Stjepana Radića na vodstvo svoje stranke, v katerem Radić priznava monarhijo. O tem pismu poroča današnja »Politika« na podlagi informacij iz Zagreba, da je pismo prinesel v Beograd Radićev poslanec Hercog ter je pismo dostavil šefu opozicijonalnega bloka. Radić izjavlja, da daje bloku vse garancije da more sestaviti Ljuba Davidović vlado. Nikake ovire ne dela republikansko načelo in naglasa, da »moremo imeti kralja na čelu, tudi če je država monarhistično ali republikansko urejena«.
Ljuba Davidović je ob 11.15 odšel na dvor. Bil je takoj sprejet v avdi* jenci. Kralj je povabil na skupni raz* govor ministra Trrfkovića in Ljubo Da* vidovića. S to skupno avdijenco je raz* voj krize usmerjen v čisto drugo smer. Izida te avdijence pričakujejo vsi para Iamentarni in politični krogi z veliko napetostjo in nestrpnostjo. Avdijenca sedaj ob 12. še vedno traja.
— Beograd, 10. maja. (Izv. Ob 13.30) Ljuba Davidovfć je dvor zapustil ob 12.50. Pred dvorom je obkrožilo voditelja bloka veliko število novinarjev in političnih reporterjev. Davidović je bil veselo razpoložen. Novinarji so mu stavljali razna vprašanja. Izjavil je: Mandata nisem dobil! S kraljem sem razgovarial o koncentracijskia vlad?. — Smatram, da je mnogo šans, da se sestavi taka vlada- Koncentracijska vlada pride! Davidović ni hotel pripomniti, da le bil v skupni avdijenci z Marko Trifkovičem, kar je bilo pozneje ugotovljeno.
Marko Trifkovrć je zapustil dvor ob 13.15 ter je takoj odšel v ministrstvo, da bi javil g. Pašiću o rezultatih skupne avdijence. Pašić je odšel prej pred desetimi minutami domov. Marko Trifković je novinarjem naglašal, da gre za sestavo koncentracijske vlade. Pripomnil je, da je sedaj še vse negotovo, toda popoldne se ima situacija znatno razjasniti.
POLITIČEN POMEN POSETA KRALJEVEGA V PARIZU. — Beograd, 10. maja. (Izv.) Posetu Nj. Vel. kralja pripisujejo politični krogi veliko važnost. Pose t ne bo samo sijajna manifestacija francosko - jugosloven-skega prijateljstva, sklenjena na bojnih poljanah, temveč se bodo ob tej priliki razmotrivala važna politična vprašanja iz balkanske in srednjeevropske politi-
ke. Francija pripravlja kralju sijajen sprejem. Mnogi list?, tako »Figaro«, izdajo slavnostne številke.
Ni izključena možnost,   da sledi po pariškem posetu poset v Rimu.
Otvoritev kongresa Trgovskih zbornic v Skopiju.
— Skoplje, 10. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bil na slovesen način otvorjen I. kongres jugoslovenskih trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. Kongresa se v impozamnem številu udeležujejo zastopniki zbornic iz vseh trgovskih, industrijskih in obrtnih središč države. Predsednik skop-Ijanske Trgovske in industrijske zbornice je v prisotnosti ministra za trgovino in industrijo dr. Krizmana in finančnega ministra dr. M. S t o ja d i -novica otvoril danes ob 10. dopoldne zborovanje Kongres ima rešiti zelo važne gospodarske in trgovske probleme, ki se tičejo cele države in pa vprašanja, ki se tičejo gospodarskega in trgovskega napredka južne Srbije. Slovenija je zastopana v jako lepem številu in sicer zastopane so naše vodilne korporacije: Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo po svojem predsedniku Ivanu Knezu in podpredsedniku Iv. Ogrinu ter zborničnemu tajniku g. Ivanu M o h o r i č u. Nadalje so prišli na kongres zbornični člani Ivan Lenarčič, Ivan R e b e k kot zastopnik spodnještajerskega obrtništva imenom Zveze trgovskih gremi-jev Ivan J e 1 a č i n ml., predsednik gremija trgovcev v Ljubljani Fr. Stupica, podpredsednik trgovskega društva »Merkur« Josip Kavčič, zastopana je dalje Zveza indiistrijcev na slovenskem ozemlju po inž. Milanu Š u k 1 j e j u in inž. R u d e ž u s soprogo, ravnatelju Krejčiju iz Ruš". Zastopane so tudi trgovske in obrtniške organizacije v Mariboru, Celju in Ptuju.
Romunsko - francoska vojaška pogodba.
— Ženeva, 10. maja. (Izv.) Pred odhodom romunske kraljevske dvojice je dopisnik rimske »Tribune« imel priliko govoriti s kraljem in ministrom Duco. Med drugim javlja, da mu romunski minister ni mogel dati točnih pojasnil o posetu romunske kraljevske dvojice v Parizu, kakor tudi ne o izjalovljeni ruskoromunski konferenci na Dunaju.   Iz   najbolj poučenega vira je
dopisnik izvedel, da je francoska vlada predlagala romunski sklenitev politično gospodarske in vojaške zveze, naperjene proti ruski nevarnosti v Bc-sarabiji.
Francoskoromunska zveza naj bi imela izrecno vojaški značaj v nasprotju s prijateljsko zvezo s Češkoslovaško. Po tej pogodbi bi bilo sicer izključeno izmenjavanje čet med Francijo in Romunsko, pač pa je določeno, da Francija podpira Romunsko z orožjem, municijo in denarnimi sredstvi ter da pošlje v slučaju Konflikta na Romunsko več višjih oiicirjev.
Romunska vlada proučava fraio-ske predloge. Pogajanja pa se i:n:r"o prieti šele po posetu romunskih su-verenov v Londonu, kamor odpotujeta takoj po posetu v Bruslju. Opuščen je definitivno poset v Madrid. Trdijo dalje, da te minister Duca predlagal angleški vladi, naj bi Anglija sklenila slično pogodbo z Romunsko, kakor Francija. Angleški odgovor na ta predlog je bil, da Anglija nikakor ne namerava opustiti svoje stroge insularno politike-
KRALJ ODPOTUJE NA BLED.
— Beograd, 10. maja. (Izv. Ob 1330.) Kakor javlja današnje *Podne , odpotuje Nj. Vel. kralj Aleksander jutri s kraljico Marijo in presiolonaslednikom na Bled. Politični krogi računajo, da bo kriza danes popolnoma urejena.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V TRSTU.
— Trst, 10. maj.i (Izv.) Na Južnem kolodvoru je bila snoči železniška nesreča. Beogradski brzovlak je privozil pod k 1 ^ dvorsko streho z vso silo ter butnil v odbijač. Nastal je znaten protisunek. Potniki so v paniki hitro poskakali iz kupejev. Več potnikov je bilo lahko ranjenih. Rešilna postaja je posredovala. Zdravniško pomoč so dobile tri osebe. Stroj je nekoliko pošlf V-dovan. razbitih je več šip.
Poslano.*
Odgovor gospodu Bruno Belantisu, £.i<ka.
Ni res, da sem Vas ob rokoval, da nimate več licarske obrti: kolikor pa sem informiran, jo Še nikdar imeli niste in uporabljate Vaš podpis uličar* brez dovoljenja mestnega magistrata.
Gospod Belanti?:! Spomnite se na auto 3T. S., Vaše osebno de!o, kateri sc je m-nu dobesedno predelati.
Iz triletne brezhibne službe pri Vas sem izstopil zgolj radi pomanjkanja dela In sem g. Malcaju hvaTežen, da me je spreiel v največji brezposelnosti v službo.
Gospod Belantic! Opustite rOvestne napade na veščega, slovenskega družinskega očeta, ker bom svojo skromno čast branil do zadnjega, kar ne bo v Vašo korist.
Naj razsoja javnost Vašo neveščo kvalifikacijo.
Ivan Kanič.
Pozor! Pozor!
Velika prodaja
pristnih švicarskih vezenin ter sifonov
se vrSi od ponedeljka 12. V. naprej, dokler traja zaloga
po tovarniških cenah
v trgovini
Jos. BedraS, LJubljana
Aleksandrova c. 12.
Na debelo!
Na drobno!
Brti posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in
tast, gospod
Lovro Baš
notar
dne 8. maja 1924 ob pol 22., v 75. letu, po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v soboto, dne 10. t. m. ob 16., iz hiše žalosti, Aškerčeva ulica 4.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
CELJE, dne 9. maja 1924.
Meta Bat, Alma Mole!, Kamila Mohorić, hčere. *-Dr. Fran Mohorič, vseučil. docent in dež. sod. svet. — Sodni svetnik v p. dr. Anton Mnle], odvetnik, zeta.
Vnuki la vnukinje. 3287
CM
?S 7ior\tOm različn° sukno, še-fl»d UtVKC* vi joti   in pcrilno blago.
44 UCKIlCe. švicarska vezenina itd.
A. * E. Skaberać,
LJubljana, Mastni trg 10
'. *•.«>'
+
vsake dobre gospodinje je močno fn lepo perilo, kar pa je edino mogoče, ako kupite
BELO PLATNO
v veletrgovini R. STERMECKI ▼ CELJU, kjer najdete velikansko zalogo in čudovito nixke cene. Lastna manipulacija in import. Trgovci engros cene.
MT CEHIK ZASTOMJ. ~M
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, sin, stric, bratranec in svak, gospod
MAKS KOPITAR
posestnik, gostilničar In trgovec
v petek, dne 9. t. m. dopoldne po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 11. t m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ul. 24, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
V LJubljani, dne 9. maja 1924.
FrančiSka de Schiava,    Marila Kopitar roj. Cesar1
mati. soproga.
lalujsčo rodbine Deislnger, Jankovie, Cesar, Kregar 3264 in Schuschel.
Si .4»
naj ee priioii 1 dinar.  Plačuje ee vnaprej.
IT1HLIOGLHSI
pa Offn S
Provizijski potnik
se išče. — Ponudbe pod »Dobra provizij a/3206« na »Slov Naroda-
Moška obleka
in klobuk, že nošeno — se proda poceni. — Dal m a ti nov a 13/1* levo. 3257
upravo ».
Akviziterje
na življenje sprejmemo povsod. — Ponudbe pod *Agilnost/3261« na upra* t> »Slov. Naroda«.
vo
Sprejme se kolar-ski pomočnik
rri- Josip Kordeš, kolar in kovač, Luizinska cesta 20, Sušak. 3273
Deklica
m *se, k! zna kuhati me* Sčansko hrano, se išče za malo družino. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3262»
Čevljarja.
perfektnega v izdelovanju in prešivanju čevljev išče proti dobri plači —-Tvornica cipela d. d. Si«
3281
saK.
Iščem uslužbenca
za trgovino, kateri pa mora biti obenem šofer
_ Ponudbe pod »Zanes*
ljiv 33 3231« na upravo »Slov. Naroda«.
TOVARNA BLIZU
LJUBLJANE IŠČE
knjigovodjo-
bilancista
(prednost !ma reflektant,
ki bi nekaj časa vodil tu* di korespondenco ter nadzoroval dela") in
Kompanjona
ali družabnika s kapita* lom iščem za ustanovitev tvornice klobukov (Iz dlake, volne in velurjev) v Ljubljani. — Ponudbe pod »Tvornica klobukov 3253« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
strojepisko-
stenografinjo
z znanjem državnih jezi* kov ter nemščine. — Nastopiti je čimpreje. — Podrobne ponudbe s spri* čevali ter ev sliko naj se pošlje pod »Pcrfekt« na Aloma Companv v Ljubljani 3284
G. Flux. Ljubljana, Gosposka ulica 4.
Posredovalnica boljših služb, išče nujno za se* rono kuharice, kuharje, hotelske hišne, blagajni* ^arke, servirarice, nata* karje za prvovrstna pod* jetja, kakor tudi privatno osobje za tu in izven.
3250
I    Vrtim I
Sode od vina
in žganja, 200 do 700 velike, proda radi selitve F. Cvek, Kamnik. 3225
Radi odpotovanja Dohištvo naprodaj.
Sokoli, Gradišče 7, desno (na dvorišču). 3283
Čebele
(11 kranjičev, na okvirjih, močne)   takoj naprodaj. — Stranska pot 17, Ljub Ijana. 3229
Motorno kolo
»Douglas« se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3199
Naorodaj
lepa steklena orna« ra, stenska ura in m o i k o kolo. — Poiz* ve se: Sv. Jakoba nabrež*
je št. 7. 3215
Motorno kolo
»Neckarsulm«, 2 HP, dve prestavi, dobro ohranjeno se   ceno   proda   — Na
ogled pri g. E. Lah, meh. delavnic, Sp. ŠiS^a št. 13.
3265
Osebni avto.
Radi selitve se proda avto »Puch«, tip VIIT, 30 HP, sestsedežen, sko* ro popolnoma nov. Cena zelo nizka: 80.000 Din. — Ogleda se lahko v avto* garaži E. Roea na Po* Ijanaki   cesti, Ljubljana.
3219
važno za trgovce in krojače!
Radi selitve naprodaj po zelo nizki ceni dva nova krojaška stroja »Singer* Pfaff«, novi pulti in šte* aže, krojaške mize in še več drugih stvari. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 3220
I  Stanovanja |
Meblovana soba
s posebnim vhodom, i sredini mesta, se išče za boljšega gospoda. — Po* nudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »D. M. Dj./3241«.
Lepa mesečna soba se odda;
event. dvema gospodo« ma. Posebni vhod, elek* trika, zračno, nova hiša, na lepi periferiji. — Na* slov pove uprava »Slov* Naroda«. 3246
Lepa prazna soba
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, pritličju na ulico, v src* dini mesta, pripravna za vsako obrt, se takoj od* da. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 3258
I    JCuvm I
Vsaka množina
vreč od soli
se kupi. — Ponudbe pod »Sol na te vre če/3276« na upravo »SI. Nar.«. 3276
Kupim
rabljeno amerikansko p i* salno mizo in orna* ro za akte. — Cen j. ponudbe pod »Dobro ohranjeno'3289« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Kupujem i
prodajem
kukuruz, zob, Urah, zdra* vi birani krumpir za jelo, bukovo i Rrabrovo gorivo drvo; sve prvorazrednu robu. Izvolite mi ponu* diti, odnosno tražiti od mene ponude i cjene. — ■Cupujem samo iz prve ruke, a prodajem uz naj* solidnije cjene: imadem uvijek po nekoliko vago* na za promptnu otpremu. — Hinko Glocket Zagreb Petrova ulica 7. Telefon br. 23—79. 2758
Na stanovanje
se takoj sprejme gospod. — Več pove uprava »SI. Naroda«. 3267
Stanovanje
(tri sobe) na periferiji mesta se takoj odda. — Več v upravi »Slovenskega Naroda«. 3256
Motorno kolo
AVandcrer«, 3 HP, do* bro ohranjeno, se ceno proda. — Vič 38. 3269
Sobna in
kuhinjska oprava,
otroški voziček, šivalni stroj in druge stvari — naprodaj. — Koaarz, Metelkova ulica 2, ob-iekt VI. 3177
Za en teden
iščem sobo
z dvema posteljama. — Ponudbe pod »Dve poste* 1 ji/3285« na upravo »SI. Naroda«.
Soba,
nemeblovana  ali meblo*
vana, z event. uporabo kuhinje, se takoj odda pri glavnem kolodvoru. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3274
Stanovanie
(majhno), obstoječe iz sobe in kuhinje, se išče za takoj. Najemnina postranske stvar. — Po* nudbe pod »Mirna stran. ka'3233« na upravo »SI. Naroda«.
I    Poso'ila I
50.000 Din posojila
dam  proti   varnosti do*
tičnemu, ki mi odstopi, oziroma preskrbi dobro gostilno in restavracijo v najem v Ljubljani. — Ponudbe pod »Varnost 1930/3235« na upra- j vo »Slov. Naroda«.
Gospod Franc Woli, tapetnik!
Zglasite s« v pisarni na Tržsški cesti št. 2. M. V
3380
Proda se lepa eno-nadstropna hiša
z vrtom v sredini meata Ljubljane.. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3146
Proda se hiša,
nova, enodružinska,
vrtom, na periferiji Ljubljane, obstoječa iz treh sob, kuhinje, shrambe in verande, radi selitve. ■ Cena 115.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 3279
Prodam hišo
v večjem mestu v Slove« niji, na najbolj promet* nem prostoru z vpeljano trgovino z usnjem in čev* ljarskirai potrebščinami in tudi čevlji. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 3238
Trgovska hiša
Mariboru — na zelo ugodnem prostoru, n a» prodaj. — Pojasnila pri upravitelju A. Skasa, Maribor. Krekova ulica 16 in pri lastniku Robert Stohr. St. Polten, Schiefc* stattpromenade Nr. 3, Osterreich. 2562
Hiša in gostilna*
Enonadstropna hiša s staro gostilno, pripravna tudi za vsako drugo obrt, ob deželni eesti, v bližini železniške postaje v Ko* če v ju, se proda. K hiši spada: gospodarsko po* slopje, lep sadni vrt, njive, travniki in gozd. — ojasnila daje tiskarna Pavliček v Kočevju. 3112
Malo posestvo
na Gorenjskem, eno uro od železnice, obstoječe iz hiše,   gospodarskega poslopja in hleva, 16 mernikov posejano, košnja za ri živine ter po dogovo* ru gozda od 2 do 30 ora* ov — naprodaj. — Ponudbe,    ozir. vprašanja nod    »Industrijski krai 32^6« na upravo »Sloven* Vega Naroda«
Gumijasto podlogo za postelje
nudi tvrdka Henrik K en* da, Ljubljana, Mestni trg 17._2934
Strujomeri.
novi, »Isaria», 220 voltov, istomerni od 2—10 ampe* rov, se dobijo po jako nizki ceni pri — David H e i s 1 e r, Stara Pazova (Srem). 3251
Viktor Bajt,
I. Ljubljanska cvetličarna šelcnburgova ulica 6 — naznanja, da so na novo došle krasne cvetke in sadje vseh vrst in trako* vi za okras damskih klobukov. — Nadalje sveže cvetlice, poročni šopki, sveži in suhi jubilejni venci, žalni venci. Velika raloga umetnih cvetic, mirtnih vefičkov za neveste, suhih nagrobnih ver.-cev, trakov in napisov. Cene niake. — Portrežbs točna. 327!
Velik* zaloga klobukov ta slamnikov »e dobi pri
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka nI. 4.
Prvovrstno
6000
• v
Prostovoljna
javna dražba
lesene prenosne barake, diferenciala »Fiat« in raz* loženega motornega kolesa Laurin * Klement — se vrli v četrtek dne 15. maja 1924 ob 10. uri na licu mesta v Hreno^n aH* et It. 17. — Informacije daje pisarna dr. Fran Ko* vaka. dr. Alojzija Koba* la v Ljubljani Dalmatinova ulica št. 3. 3290
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko Maldič.
valjon! mlin - KRANJ.
Kupnje tudi vrsee.
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače ro* vame otroških vozičkov n dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. — Isto« tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šival* ni stroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozič* ki. šivalni in razni d rupi stroji. — Prodaja se tudi na obroke. Ceniki fran» ko. 3247
JesenSce.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Zastonj uam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
Teod. Korn, Ljubljana
Poljanska cesta it« 3.
Krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klapar. Instalacije ve d ovo do v.
Naprava strvlcnrsiev. loniliike ni klosstnenapravs
Izdelovanje posod iz pločevine za firnei, barvo, lak in rr.ed vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Trboveljski premog in drva dobavlja
Dražba ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8
Plačilo tudi na obroke.
Telefon 220 272
n.Ha.HHHa.a.1
Zelo dobičkanosno
podjetje
(tovanna)
Išče družabnika
kateri bi tudi v podjetju sodeloval. Potreben kapital 200.000 Din. Dobremu ponudniku se event. tudi proda. — Pojasnila daje.Apolo', Ljubljana, Stari trg 19. 3252
is
i
toda po izredno nizkih cenah  ga dobito pri tvrdki
M
IV JflX in SIN
LJubljana,  Gosposvetska 2.
Šivalni stroj!
ribama konifrokrija inel?gaiitu   " ■. rz tmrne v Linca Ditanovljena 1.1567 lezenja Milije
?K9niTr: deli koles ia šivalnih strojev 10 letna garanciia.
Pisalni stroji „ADLER"
Ceniki zastonj in franko.
Eolesa lz prvih tovarn:
Durkopn, Stvria, Waffenrad. Začasno znižane cene.
U i jamstvo popravUtne
L0X0M0B!LI
Lanz-Wo!i  Grad}, god. 1914—2*2
Vev?
HP HP
10—1*1 7S— *5 jsoo-arol 40- 65 HP
SD—100 300 - 40-' 80— *0
- ■% -\_1!Y1 "
100—ISTI! «00—600       _M0 "
i6—n
10—?*
?5—30
30—101 1»—170 40—30 i 130— l<Vi
Novi
130-190 JS— -T   »70- ?i.O
to—ro: 170—»o: 30— ; i ioo -asa *
Prvorazredno jreneraln.-* poprav«. Ijeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Potpuna saeataža, Pogledajte naše stalno skladate
SSROVOUUN! MOTORI BENZIN MOTORI
Vse mlinske stroje
prvovrstne iavržifve, naprave
modernih mlinov
rekonstrukcija in prezidave
zc obstoječih mlinov po moderne*«
sistemu
silosi in tavanske žitnice, naprave za transport žita.
Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inženerja,   projekti,   prospskti ln
katalogi brezplačno. Točna dobava.       Cene z m err. e.
TransmisMe    Potpuna montaža
BRACA FISCRfR d. d., H8
Pantovčak 5
Za Kanado.
Gozdni strokovni delavci,
ki žele tti še letos v Kanado, r.ij sc takoj obrnejo na naslov: J. Fonda,   Zemun, Markovičeva
ulica Št. 2, 3265
tf
nftd
I Dopisovanja |
Trgovec
s kapitalom (samec), želi znanja z vdovo do 35 let staro. — Ponudbe s sliko pod »Dobrosrčnost/3288« na  upravo  »Slov. Nar.«.
Ženitna ponudba.
Vdovec, 45 let star, veleposestnik, brez otrok, se želi poročiti z gospo* dično ali vdovo brez otrok, staro od 25 do 50 let, ki bi imela do 125.000 dinarjev premoženja. — Resne ponudbe na po* drožnico »Slov Naroda« v  Celju  pod »Vdovec«.
3189
Harmonike,
prvovrstno blago, izdelu* je in popravlja — tvrdka M. Mušič, Ljubljana, Se* lenburgova ulica št. 6. — Velika zaloga. 3047
Električno
brušenje
spreiema Besednik i drug. Ljubljana, Prešernova ul. št. 5. 3091
hi n^m f?ojiI
za prihodnje leto semena buč. kumar in čebulčka? Obvezujemo se prevzeti vsako množino pridelaš nega semena. Nsdaljna pojasnila in potrebno se* me na razpolago. — Se* menska trgovina Sever & Komp., Wolfova ulica 12. Ljubljana. 3221
Vabilo
na
redni občni zbor
Okrajne posojilnice v Ormožu, reg. zadr. z ne* omej. zavezo, kateri se bo vršil v ponedeljek dne 2. junija 1924 ob pol 16. uri popoldne v sejni sobi Okrajne posojilnice. Dnevni red:
1. Čitanje revizijskega poročila o izvršeni revi. riji dne 7. avgusta 1923:
2. poročilo načelstva o letnem računu;
3. potrjenje letnega računu:
4. sprememba pravil v smislu 5 262. finančnega zakona za 1923'24;
5. volitev načelstva in nadzorstva:
6. slučajnosti. Pripomba. Ako bi
ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno Število zadružnikov, da bi bil občni xbor sklepčen, se vrši ob 16. uri istega dne. v istih prostorih in po Ntrm dnevnem redu v smislu 5 29. pravil drn^ občni zbor, ki je skler»čen ob vsaVem številu navzo* Čib »a dru znakov. 3270 NACBLSTVO.
Maj zel? & Hajšelj
Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica)
Velika zaloga najrazličnejšega manufakturnoga in gaiasterifskega blaga ter nanja vseh vrst.
Vsak si naj ogleda.
Krojači in preprodajalci poseben popust
Stavbeno podjetje
Kober! Smielovski
arhitekt in mestni stavbenik
sodno zapris. izvedenec v stavbeni stroki
--Ljubljana —-r
Rimska cesta štev. 2,1 nadstr.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanja in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi J pogoji. 2657
Lastnik opekarne na ViCti.
POZORI F0Z0R!
Avtomobili sia prodaj!
Osebni in tovoru!:
1 Fiat Wien
1 Perl Itleslng 4 tonski 1 Waff 4 tonski^
1 Dalmler,  skoro nov, start in ■ *la* Verpllegstype 2 in pol
električna razsvetljava « »?ri*" JL_   ■ ^r-r
J 1 Fia« Torino 15 Ter lvr tonski
v aelo dobrem stanju in generalno popravljeni. Plačilni pogoji po dogovoru. Vprašati je pri tvrdki
„SVET L A" d. d., Lfoblfana, Hilšerfeva ulica št. 5.
G. F. Jurasek
Ljubljana ViiftncMZ Ugla&ujem   ter ponravl|am
glasovirje in harmonije, špedjeino strokovno in ceno!
333 -i .^TJTTvjOG]
„Color**,
najboljša, neSfcoćUjiva BAR* KA ZA EASE,
Glavna zaloica drogerija A« KANC, Ujubljana. Raz< pošilja tudi po po§tL 2922
Naznanilo in priporočilo.
Podpisana vijndno naznanjam p. n. občinstvn in starim naročnikom mojega rajnega soproga Frana Stareta, ki je lansko jesen v Zalogu smrtno ponesrečil, da bom nap;ej izvrševala
pod spretnim vodstvom pošlo-vodje-strokovnjaka, ne pa več v družbi z g. Staričem.
Jamčim za dobro, trajno in okusno izvršitev vseh v to stroko spadajočih naročil.
Ljubljana, 10. maja 1924.
JOSIPIHA STABĆ
sobno slikarstvo Florijanskai i*. 16
' ^ ■ ■ ■ E F r~ *3 V ■ ■ n ^ n n a 9 89 *
Dr. fr. Virant
Miklošičeva cesta 18
ordinira zopet redno
od 2.-3. ^8
fSBI
Ljubljana, Dalmatinova ulica 13
priporoča vsakovrstno perilo za dame in gosrode, kravate, naramnice In drugo, galanterijsko in modno blago po najnižjih cenah.
li
(pošteno)
sprejmemo za poljanski okra].
Uprava .Slov. Naroda.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvori!
modni atelje za gospode
Ljubljana, Gledališka ulica štev. 8
(Palača Pokojninskega zavoda.)
Priporočam za prijazna naročila! ___A. LegiSa,
Dražbeni oklic.
Hiša na Bledu D št 86 s 5 sobami, kuhinja, klet, sadni vrt, pripravna za obrt, trgovino ali letovišče, blizu kolodvora in jezera, se bo prodala na dražbi dno io J^m' na llcu mesta OD 3. popoldne. Izklicna cena 62.000 Din Pojasnila daje Ivaa Pretnar, čevljar, Vižmarje, St. Vid nad Ljubljano. 3224
Oblačilnica,
ld je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in poceni manufakturno blago, opozarja uredništvo, da si ogleda njene saloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti In v hi« Gospodarske svese. Oblaellnlea ima aa salogi le prvovrstno blago. Kdor kupi slobro blago, kapi dvakrat. Prodaja se tudi na obroke. 3124
NAJBOLJŠA {
PUCH KOLESA;
novo konetrsskelje * ajs»renol|o po anUtanlh
IGN. VOK, Ljubljana
Soslno iilloa etev. 7.
MecSRcrcdni zevod sa trgovske Informacije in inkaao
CREDITREFORu
aa zaSSito proti Škodljivem dejanju kredita — ZAGREB, Mihanovitejva
ulic« 2 (nasproti glavnega kolodvora). Račun polt. ček. št 35,157. Tekoči račun pri Prvi hrvatski štedionici.
Prvorazredni zavod a 1108 podratnlcaml ia nad 200.000 abonenti v tu- ln
inozemetrn.
Najvežli zavod za trgovske inf ormaciie na svetu
Skrbna organizacija v naši državi s strokovnimi dorisniki v vsakem mestu, trgu in večji občini: Slovenijo, Prekmurja, Hrvatsko-Slevonije, Medmurja, Vojvodine. Oafke, Banata, Hercegovine, Srbije In Crnegore. Prospekti na zahtevo brezplačno. Slovenska korespondenca. 3282
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB —podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko D!n 12,500.000-—
PODRUŽNICE:
Dtibrovaik Murska Sobota
Beograd I utidioviiik Murska Sobota Som bor
Bjelovar g Gornja Radgjfe H K0vi Sad B Sušak
Brod n. S f Kranj I Osijek Šibenik
Celje J Maribor J Sarajevo ;
EKSPOZITURE: Rogaška Sl**% (seaonska), Skorja Loka, Jesenice. AGENCIJI:        Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AF1LUACIJI:      Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Izvriaiije vse bančne posle najkulantneje.
574
.SLOVENSKI NAROD, (tac 11. maja 1924
štev. 108
HajNa lisa m Mt M Modi$«nja
X. rodbinsko ta obrtao robo — »dtao       jprvovistna moč, ao takoj oprotaM p«* d
JOSIP PETELINCA —« GRTTZMER
tat Adler Ljubljana Ml
polov
prvovrstna moč, M takoj aprtjmt puti dobri plači. Ponudbe pod „Modtstinja 3217" na n pravo Stov. Naroda.
~T \ ar
v? Zaloga klaiirin 'm piaiinv
najborjšth to varen BMfrnendorfcr, Cxapfcai, Ehrfcar, Hotel, Sefcwelo*oferf Original * Sfingi Hd-
Tudi m obroke. Tudi na obroke.
Ma Mat U»
Hilšcrjeva talca številka 5.
Majbolie &e k*V* br*? dvoma
„&ri nhki ceni"
3052
Ignac Žargi^ Ljubljana,
%v. <?etVa cesta 3, Velika zaloga potrebščin 3a Icroiače in jfefffe. Vciilca izbira rajnega perila, pletenin, Jrravat itd.
2527
Cigarete specijalke
pušimo   iz prihrankov na 10—20% popustu,
ki ga dobimo od tvrdke
A. Šiakovec issl. K. So«.
Izubijam, Mestni trg 19.
Prijatelj, pojdi m stori tudi Ti tako!
tfkatont
o*
m posta, ustna voda« zobni prAeek.
Dobi se povsod- — Glavna zaloga drog. A. KAMC, Ljubil
Najstarejša slovenska
pttnla ifl fltanta
delavnica
van BrtcelJ, Dnaaiska c. IS,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530
0
■
0
o
■
o o o
Tko želi ugodno provesti svoj dopust S
na obali našeg Jadrana, preporuča se osobite prvorazredni ^
fisfti-FzniisB JORIT b Stfrisa, Z i pa! ki a [Hirata
Hotel ima veliku terasu sa krasnim vidikom u daleku okolicu na Učku itd. Vlastito moderno kupalište jedno od najboljih na Jadranu odmah pred hotelom. Izvrstna kuhinja! Qene umjerene! Velike auto-garaze. Najtoplije se preporuča
2693
ALOIS BERA HE K
viasetik
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovaaa zadruga z omejeno zavezo
Pls;
ia v Ljubljani. Ti Tehniško  vodstvo po
•žasfca cesta štv. 2. oblastveno avtorizi< im inženjerju.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko
spadajoča
dela.
Delo sottdno.
Cene konkurenčne.
Alfonz Breznik
bivši učitali Glasb. Matice ia sodni izvedenec Najstarejša hi najsposobnejša tvrtka Jugoslavije.
Ljubljana, Mestni trg
t lastni nisi po
^»ln^y. KOSOT« _ p^^^ tudi na obroke -
it^^Sfi - T^too jamstvo. - Popravila in «gl^evanja Ugodna ^^-^a^-^jja Izbira vijolin, vseh ostalih sajoeneje. — Wa*8K*a^T*^ ;„ ^mrros detaiV.
Opozorilo p. n. občinstvu.
Prepričajte se in ne zamudite ugodne prfHke.
Samo prav kratek čas
še pri tvrdki 3186
Ljubljana   SflOJ & MOCllC   Prešernova 3
manufakturna in modna trgovina
I 15 do 20 procentov popusta
od v izložbi navedenih cen, radi izstopa družabnika. Velika izbira moških in damskih volnenih, svilenih in drugih k manufakturi spadajočih biagov. fiaar~ Ogleda naj si vsakdo zalogo. "VM
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križa sto skunks barvanje in shojen je — PRVA JUGOSLOVENSKA B AKVARIJA, KRZNARSTVO IN STROJA H STVO L ELEKTRIČNIM OBRATOM. DeJo se sprejema: LJUBLJANA. KRIZEVNIŠKA 7.
donishe slamnike iti ktotouke
priporoča najceneje
IVANKA STEGNAR
modšstka, LJUBLJANA* Rimska cesta 10 Popravila točno in ceno!
t—
LMikuš
LiBJtjaia, Mesta trg 15
priprrata stojo zaaa« dežnikov in šotnim* kor ter sprvttajaiojii
paflc.
Piaonta si irtrtajja ftfnt in sahns.
Moško perilo
vsakovrstno, po znižani ceni
priporoča Tovarna  perila „TRIGLAV"
G. VOJSKA& DRUG
LJUBLJANA
Kolodvorska  ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
la slavonskega hrasta in
bukove dobavljam v vsaki množini najceneje
los. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22, Telef. 513
Zadnje novosti slamnikov
so ravnokar došle v
modnem salonu
&tuchly-Maske
LJUBLJANA   —   Židovska ulica štev. 3.
PopraoUa se točno izvrše s
Zaini klobuki vedno v zalogi; Cene primerno nizke 1
1
E
h**
E
Tvornica perila
A. RAŽEM Cfi
LJUBLJANA,   Zabjak si. 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih
srajc, ovratnikov itd. itd. 2809
fotografske plošče so najboljše!
Dobijo se v vsaki strokovni trgovini. Generalno zastopstvo z*SHS ZAGREB, P ALKO TIC EV A ULICA BROJ 6G,
veletrgovina vsakovrstnih totografskib potreb
Scin.
TOVARNIŠKA ZALOGA
PRVOVRSTNEGA
1 m profitni bolnih
ki jih je moje popolnoma neškodljivo in nestrupeno pitno zdravljenje popolnoma rešilo njih trpljenja, so me pooblastili, naj obelodanim njih zahvalna in priznalna pisma.
Ive tftčfte
novih sredstev, nego napravite popolnoma brezplačen poizkus z mojim pitnim zdrav-Ifenjem, ki jih je ozdravilo že tisoče. Pisne mi dopisnico, nakar Vam pošljem takoj pojas neo in mnogo poverjenih poroči! o ozdravljenju
popolnoma zastonj
in beez stroškov. Naslov: August M&rzke,
BerteVfTloiersdoTf Bruchsalerstr. 5, Abfe&ung 555
Prva hrvatsko - slavonska Parna mlekarna in sirarna
LJUDEVIT IMODLT
KONČANICA
nndl poinorrrasien Trapistovski sir v hlebcih   1— 1 1/2 kg . . Groverski      ,   „       »      40—50 .
. .   Slav. Eraenthalski .   9      „ 45—60 »
Odnoslljetev po železnici In posti 10| "VM Zahtevajte cenik !      3213      Zahtevajte cenik I
SE DOBI PO ZNIŽANIH CENAH PRI NOVO UREJENI TVRDKI
T* Gerkman    Jut>l J«
S«. Petra cesta št. 71, nasproti tovarne Indos (Pollak).
PRODAJA SE SAMO NA DEBELO.    POSTREŽBA TOCRJL NA ZAHTEVO SE POŠLJE CENIK.
Zdravilišče Rogaška Slatina.
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče KraRavine SHS
SVETOVHOZNANI ZDRAVILNI VRELCI 1
„TEMPEL" „STYR!flM „DONflF
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. %5i
SEZONA: MAJ-SEPTEMBER
Cene zmerne. — V pred- in posezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Hajvtčji udobnost. — Prometne zveza ugodne.   Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška SSatina.
$0 med dobrimi najboljši!
c sotMne cene. Prodala M
Dete m pri te tate«
w%U    Lfeblfana, Sodwa nllcaT 1
Čuvena kujna
Američzih Državnih Brodova, Dobra, promealjiva i obiljna, hrana, prvoklasno pripremljena i služena, gordost je velikih i mimo putujućih ladja Državne Američke Linije. Bilo da patujete na veličaostvenora "LE '* IATHANTJ * ili na jednoj od dragih sjajnih ladja Državne Američke Linije, Vi ćete od prvog dana biti oduševljeni američkmi goičenjem i poni mom Tratita — besplatno — ilnstrovan prospekt I raspored ladja.
n H
UNITED STATES LINES
■ amoorstd, Beo»rađste Zadruge, Preko Hf^BJ^*J*j
S Zareb, Središnje Savez Hrvjusiun Seljsekih ^^^^JSSgZ I ▼ioovsTalicaa, Pokopu« koJo^or*; Mubl|^a, \rods«tTO I SSEjenih Ameriških L>ržav, Dosada čef»ca st- '.J: Sfrnjovo, I Sav« Hrrstekib Soljsčk« rndrngs a* Bosna i Berr^orin^ l^^^lSadroTS sHca 52; Saank, Banks s» Pomorstvo.
POPRAVAK
svih vrsti električnih mašina, transformatora i aparata   preuzima   uz   jamstvo prvorazredne
stručne izvedbe
moderno uredjena tvornica
Jugoslavenskog S I E !¥B EN S d. d. u Zagrebu
Bredi i Draskovićeva 23, Telefon S-84 25-82 ■aslov za pošiljke : ZAGREB - SAVA, industrijalni kol o s jek*
L J U B L J A NSKA   K R E D I T M A BAUKA
_ ^V-- Bam*maWBlflieflMI 1900 I      _ ___ - «.   • *»        ■ •   t_ i«___n r
m Hi asi
Sme mu M h fl
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Cr
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tet štev. 261. 413, 502,503,504
i  I Stap M Hfl ni VMM- I     c*,e- cr^t^::i:::tj:^' m*~"'     i Tet štev. zbi. 4», m, ™, ™«
I ^MmmnaaaaaaBBBnaBBBBBBBSsssssaaasssssaaaaaaaaeve
S     Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela
ia tisk »Narodne tiskarne«.
>
5652
I iDgosioveosko - avsltiiske meje.
Avstrijci grade ob meji utrdbe, mi nimamo niti lesenih utic. — Asvtrijci so si prisvojili koto 947 nad Ivnikom,
Na Radiju! Kje neki je to, bo vsklik-cil marsikateri od naših čitateljev, ki še ne poznajo severne meje naše divno-romantične Slovenije. Pride se nanj po lepi okrajni cesti, ki pelje iz našega Marenberga v Dravski dolini proti severu črez obmejni Kozjak v dolino Se-kove (Saggautal) in v Ivnik (Eibiswald) v Avstriji. Cesta se vije med samimi temnimi smrekovimi gozdi. Tu in tam so videti lepi travniki in pašniki, sredi njih pa se belijo čedne hiše tihega in skromnega ljudstva, ki živi v prvi vrsti od dohodkov iz svojih prostranih gozdov in živinoreje. Pridelki iz poljedelstva mu nudijo živeža jedva za dobrega pol leta.
Po kakih dveh urah hoda iz Maren-berga se povspnemo na vrh grebena — na Radeljskem sedlu smo — ki tvori mejo med Jugoslavijo na eni ter Avstrijo na drugi strani. Od točke, kjer se odcepi ta cesta od podravske državne ceste (na zapadni strani Marenberga), pa do meje na Radeljskem sedlu smo oddaljeni dobrih 5 km 137 m. Pravzaprav torej prav majhna razdalja, toda po svojih naravnih lepotah jako slikovita in romantična. Kdor jo je enkrat videl, temu ostane v trajnem spominu. Opozarjam le na krasen pogled na našo zeleno Pohorje, Karavanke in Peco in potem globoko v Avstrijo na Golovce, srednještajersko ravnino z Gradcem in v ozadju daleč tja do Semmeringa.
Toda to še ni vse- Tukaj smo na meji dveh držav, na meji Jugoslavije na eni ter »gospodarsko propadle« Avstrije na drugi strani, na meji dveh držav, od katerih se je ena skrbno zavarovala z močnimi trdnjavami »za vsak slučaj«, a druga, ki še ni utegnila niti do danes, da bi postavila za svoje obmejne varnostne organe vsaj eno stražarno.
Razun glavne proge južne železnice, ki teče iz Maribora preko spilja proti Gradcu in železnice Dravograd-Labud (Lavamund) - Wolfsberg, je to edina cesta, ki veže slovensko dravsko dolino z notranjimi pokrajinami Avstrije. Radi tega je tudi za obmejni promet izredno važna. Toda tudi na to se gleda od ene in druge strani zelo različno. Avstrijci n. pr. so si na sedlu postavili že leta 1921. za svojo obmejno finančno stražo veliko enonadstropno hišo, ki jih je baje stala okoli 20 milijard Ka. Poslopje je v svojem spodnjem delu močno zidano »z kamna in sc lahko spravi vanj po potrebi najmanj 250 ljudi. Iz zgornjih prostorov pa je njegovim stanovnikom odprt prekrasen pogled na ves radeljski jarek naravnost tja dol do Marenberga in do Drave.
Vrhu tega še imajo na razpolago za svojo obmejno stražo majhno leseno stražamico, ki je ob cesti ravno na meji, toda na avstrijski strani.
Avstrijska finančna straža biva stalno v zgoraj opisanem poslopju.
Kar se tiče finančne obmejne službe na jugoslovenski strani, ni naša država za naše obmejne varnostne organe postavila tukaj še do danesniti najmanjše utice. Finančno obmejno kontrolo vrši naša fmančna straža iz Marenberga.     Iz Marenberga prihaja
dnevno tu sem skoraj dve mri daleč ▼ hrib in tu ne najde za se niti najmanjše lesene strehe. Radi tega stoji ob lepem vremenu na cesti, pri državnem mejniku, ob slabem vremenu pa ji — Čujte in strmite — prepuščajo iz ljubeznjivosti avstrijski financarji svojo stražnico. Ali ni to sramota?
Res, žalostno dejstvo, toda resnično, katero ni našlo še do danes v naših merodajnih krogih niti najmanjšega razumevanja, da bi se končno odpravilo to zlo, ki nikakor ni naši državi v čast
Tudi za eventualno resno obrambo naše meje ni dosedaj z naše strani storjeno še ničesar.
Avstrijci so posejali s sličnimi trdnjavicami vso svojo mejo proti Sloveniji. Ne daleč od tu in sicer v razdalji kakih 4 do 5 km, se nahaja že druga. Ta stoji pri Sv. Lovrencu nad Ivnikom. na koti 947, ki bi morala glasom čl. 27 točka 4 šetitžermanskega ugovora o miru bit? pravzaprav obema državama skupna, toda premeteni Av-
strijci so nas podsoJD za kak poldrag kilometer proti joga nlžie ▼ dolino, a sami so si pridržali donimlrujočo višino, na kateri so še — seveda samo za svoje obmejne varnostne organe — postavili velikansko zgradbo. Videti jo je, obrnjeno s pročeljem proti naši strani in stoječo v ostalem med samimi pripro-stimi gorskimi bajtami daleč naokrog.
Kolikor sem informiran, Imajo Avstrijci enake zgradbe tudi že v Špilju in nasproti našim LibeHčam nad Dravogradom pri Labudu.
In tako bi še lahko o marsičem na meji pisal, kar bi se moralo čimprej urediti in to tako urediti, da bi ljudstvo res čutilo, da se država briga za njegove interese in da bi ga skušala čimbolj tudi idejno prikleniti nase. S?j ljudstvo je dobro, skoraj brez izjeme samo slovenske narodnosti, ki se že kolikortoliko zaveda pomena m koristi lastne narodnostne države.
Zato pa, posvetimo naši severni meji vso pažnjo. Še je čas! —e—
Kal piieio is RuslUs?
Ruski emigrant je prejel nedavno tz sovjetske Rusije pismo svojega brata, ki je sovjetski uslužbenec in ima kot tak vpogled v razmere in življenje pod boljševiškim režimom. Pismo veli med drugim:
»Vprašuješ me. kaj mislijo o vas tisti, ki so ostali v Rusiji? Bojim se. da te užalim. Mislijo, da vas trpljenje domovine ni nič naučilo: vedno se prepirate, nobena stranka se noče zavzeti za skupne interese, vsaka se lovi le za svojimi gesli in svojim dobičkom, mi v Rusiii pa poznamo samo eno ge.slo: kruha in možnosti, da bi svobodno dihali pod krutim režimom, ki je brezobzirno zatrl in odpravil vse državlianske pravice, živimo v mračnem carstvu kolektivizma. Vsak razvoj in naorc4?'' dividuma je izJrlfnčen, Porečeš, da smo podivjali . . . da. brat, podivjani smo. Toda ta beseda ne o!><es:a moT?!nc?a nivoja nesrečnega ruskega r.aro da. Tudi konj je žival, tudi pes je žival. Cerru torej žaliti te blagorodne živali s tem, da jih primerjam s Človekom? Recimo, da srno postali svinje. To bo primernejša definicija. Tri četrtine inteligence, ki je še ostala živa. so se pogrcznfle v svoje živalske interese in instinkte. Bol^cvike prekinjajo dasi ne tako odkrito, kakor carski režim, nastopiti proti njim pa si nihče ne upa. Ne bo nič, pravijo, črezvičajka odkrije vsako zaroto, in položaj inteligence se še poslabša Tekla bi le nedolžna kri brez uspeha. Intelektualci so se večinoma sprijaznili z neznosnimi razmerami in čakajo samo še. kaj nastane iz prepirov in nesoglasja v komunistični stranki. Nekateri si pomagajo na ta način, da se pridružijo vladajoči stranki, drugi so v opoziciji in čakajo, kdaj nastopijo boljši časi. vsi pa Žive v prepričanju, da tam, kjer se prepirata dva. tretji dobiček ima.
Kmetje si večinoma žele carja, o carju govore na severu in na jugu. na vzhodu in na zahodu, O carju govori vsa Sibirija in, kakor se ti bo zdelo čudno, o carju govori celo tujerodno prebivalstvo Turkestana. Vprašuješ me. kako mislimo v Rusiji o monarhističnem pokretu, ki mu načeluje veliki knez Nikolaj Nikolajevič? To Se edini kandidat, ki bi se mu pridružili kmetje, delavci in
ir.teligenca ne glede na politično prepričanje. Izjemo tvorijo samo sociial-revo-lucijonarji. To vprašanje Pa mo^am nekoliko pojasniti- Če bi se pojavil v Rusiji z armado sam veliki knez aH kak general v njegovem imenu, bi inteligenca in delavstvo blagohotno Čakalo. Toda prvi večn uspeh bi imel posledico, da bi delavstvo in inteligenca v masah stopite na njegovo s+ran. Kmetje bi se v tem slučaju brez dvoma uprli sovjetskemu režimu in prijeli za orožje, da pomagajo velikemu knez- premagati tlačUeUe ruskega naroda. Toda kmetsko ljudstvo je preveč raztreseno, da bi moglo v kratkem času organizirati večje vojaške odrede.
Zdaj pa v kratkih besedah nekaj o našem materialnem položaju. Vas bi radi gotov? pofitlčnj krogi prepričali, da bol*ševiki evolucjionirajo. Ne verjemite jim. Nekaterim hišnim posestnikom so priznali lastninsko pravico, drugim pa so oddali nnhove hiše v naiem tako. da so gospodarji obenem najemniki. Srečni hišni posesniki, ki so dobili svoje hiše nazaj, so jih seveda takoj popravili in opremili z novim mventarjem, kajti starega so iim pokradli. Toda njihovega veselia bo kmalu konec, kajti vlada je v principu sklenila in že pripravlja tozadevni dekret po katerem država zopet odvzame vrnjene hiše ter jih odda posestnikom v najem. Najemnina je zvišana tako. da je najemniki sploh ne bodo mogli plačati. Vse pohištvo državb'anov SSSR se zapleni v prid državi, lastnikom pusti vlada samo najpotrebnejše: posteljo, na tri osebe eno mizo in vsakemu državljanu en stol. Torej, kakor vidiš, se rop zopet vrača. Ropajo po naših stanovanjih, kradejo pa tudi vaš denar, ki ga pošiljate svojim sorodnikom in prijateljem. Doslej ste lahko pošfljaH v dolarjih, funtih in frankih. Zdaj ne smete več. kajti tuje valute ne moremo nikjer menjati. Sovjetska vlada je prepovedala privatnim osebam vse operacije s tujo valuto. Edini menjalni zavod je državna banka, ki pa posluie po židovskih metodah, ker kupuje angleški funt namesto po 10 zlatih rubljev (červoncev) po 7 rubljev 40 kopejk. dolarje pa po 1 rubelj 70 kope ik. Kar se tiče francoskega franka. ;e
padel njegov kurz tako nizko, da ne boš verjel. Za 120 frankov, ki si rm jih poslal pred veiikonočjo, so ml dah* 10 rubljev 39 kopejk. Trgovine se polagoma zapirajo. Trgovci se ne boje toliko visokih davkov, kolikor strogih zakonov, s katerimi zatira vlada navijanje cen. K vam v inozemstvo prihajajo po čudnih potih vesti, da se v Rusiji razmere konsolidirajo, da življenje ni več tako težko kakor je bilo prva leta po revoluciji Te vesti Je treba sprejeti z največjo opreznostjo. Za tiste, ki so pri koritu, za komisarje in višje sovjetske funkcionarje je bilo vedno dobro, ljudstvo v masi Pa strada in trpi pod diktaturo peščice samozvancev večinoma prav tako, kakor je trpelo prejšnja leta.
Pismo iz Grčije.
Atene. 2. maja.
Znano je. da so se Grki po nesrečni vojni morali popolnoma umakniti iz Male Azije in jo prepustiti Turkom, ki se tu obnašajo popolnoma barbarsko. Kristjane so morili kar v množicah, druge so spravili v koncentracijske tabore v notranjosti dežele, kjer so tisoči umrli od muk in lakote. To so bili predvsem Grki in Armenci. Njih domove so oropali in požgali, njih veliko in krasno mesto Smirno, prestolico Le-vante istotako in začel se je beg stoti-sočev, ki so morali pustiti vse in so skušali rešiti samo golo življenje.
Umirajoči od lakote so našli zavetišče v domovini, v Grčiji. Grčija je sprejela petnajst stotisoč ubežnikov, en milijon štiristotisoč Grkov in stotisoč Armencev, oblekla jih je. hranila, jim dala stanovanje in preskrbela delo. Da je zmogla mala dežela, ki ima pet milijonov prebivalcev, zbrati in naseliti tako veliko Število pribežnikov, je naravnost čudež. G. Morgenthau, bivši poslanik Zedinjenih držav v Carigradu, predsednik komisije za posojilo beguncem v Grčiji, se je čudil in naravnost divil temu, kar je videl. Izjavil je, da sta helenska vlada in grški narod izvršila tu nekaj neverjetnega. Grčija ie bila mati za vse te begunce.
Omenimo samo, da je bilo 18.000 hišic zgrajenih poleg Aten. celo novo mesto, ki so ga imenovali Byronia na čast lordu Byronu. katerega stoletnico smrti smo ravnokar slavili z velikim slavljem. Enaka nova mesta so bila zgrajena v bližini drugih velikih mest, kot na pr. Volo, Larissa, Patras, Egion, Solun itd. Vsakemu pribežniku so dali hišico, par živali žita za setev, poljedelsko orodje in gotovo vsoto denarja kot posojilo. Na tak način je bilo 84.000 družin spravljenih pod streho in upajo jih namestiti v teku letošnjega leta še 30.000. Lahko si mislimo, koliko stane državo vse to. Grški narod in grške naselbine v inozemstvu so pa tudi prispevali velike vsote.
Ta drama ,to preseljevanje prebivalstva velikih dežel je pa tudi imelo Čisto izredne posledice. Epilog te ža-loigre nam kaže, kako blaznost so Turki storili ker so se oropali sodelovanja stotisočev Kristjanov, ki so tvorili bogastvo Male Azi>e in ki so sedaj prenesli v Grčijo svojo delavnost, svoje razne industrije, svoje delo in svoje mnogotere skušnje na polju industrije in obrti
Od ubežnikov je imela Grčija na drugi strani mnogo koristi Njim se Ima zahvaliti, da je vsa Makedonija in vsa zapadna Tracija posejana. Žitna žetev bo letos trikrat večja kot prejšnja leta, žetev duhana natančno dvakrat večja. Industrija gojitve sviloprejke se je prenesla iz Turčije v Grčijo. Razni proizvodi so se različno, bolje in bolj znanstveno izdelovali od Grkov v TurčijK kot doma. Vsa preproga.rska industrija-velika in mala, se je preselila iz Male' Azije v Grčijo. Ta industrijska panoga nudi sedaj ženam In otrokom pribežnikov obilno plačano in gotovo delo-Turški Grki so tudi uvedli v Grčijo keramično industrijo po načina, kakor se je gojila v Kritahiji Skratka rečeno, število delavcev se je v Grčiji povečalo približno za dvesto tisoč. In temu odnosno rasta tudi narodno bogastva
Neki grški državnik je v kratkih" besedah izrekel veliko idejo.
»Odkar obstoja grška zgo<fovirra in grški nar cd, se je prvič zgodilo, da so se člani tega velikega naroda združili in stvorili neločljivo enoto.«
Zdravstvo.
MEDICINSKO NARAVOSLOVNI PABERKL
Nezastrup'jivost ježa. — Ugriz strige m pik škorpijona, — Malebska aĐ orijentalna bula.
Ježa, ki mu gad in modras rJe moreta do živega, so doslej smatrtli za nezastmpljivega. Modema serologija je' pa pokazala, da se iz ježeve krvi ne da pridobiti varovalnega sredstva prod' kačjemu piku. Ne more torej bitf govora o tem, da je jež absolutno varen napram strupeninam. Nasprotno je draž-danski raziskovalec kač Schreit-' m u 11 e r dokazal, da Je za ježa gađjT pi smrtonosen. Dva po vodi plavajoča1 ježa je dal po gadih pičiti v smrček, na kar sta po dveh do treh dneh poginila. Vendar kaže ta poskus, da je jež precej odporen proti kačjemu strupu, kajti* morski prašički poginejo po gadjem piku v 4—S minutah, beie miši pa Že po 1—2 minutah. V življenju m boiu za obstanek se pa jež ubrani kačjega pika Svojo žrtev obkroža od daleč, pograbi kačo v bližini zadka, skrije glavo in noge, se zavije v s vitek m odbija vse napade s svojimi bodicami Potem pregrf-ze kači hrbtenico in jo slednjič usmrti s krepkim ugrizom v vratni vretence, na kar jo požre. Francoski raziskovalci so ježu tekom 12 ur vbrizgali do 20 mftV gramov gadjega strupa. Šele po tej množini je žival poginila. Pokazalo se je* da je odpornost ježa proti strupu do 40krat večja kakor ona morskih prašičkov. Zelo odporen je jež tudi proti strupu difterije in togega krča (tentanttsa). Nasprotno pa pokončata strihnin in morfij« ježa že v majhnih količinah m v kratkem času. Nezastrupljivost ježa, o kateri se je toliko časa govrilo. je torej bajka, kakor mnoge trditve in domneve ljudske medicine. Pač pa je nedvomna velika odpornost ježa napram sxrupeni-nam_
v
Na jugu živi s t r i g a (Scoiopendra morsitans) iz razreda stonog, katere ugriz povzroča otok in skeleče bolečine. Navadno popade ugrizenega vročica, hudo se prične potiti in dobi drisk o. Sem in tja se kot znak zastrupi jenja po-
F. M. Dostojevski j:
Selo StepnnčiKavo
In
njesa prebivalcu
(Kratka vsebina.)
Uvod. Povest pripovedne neznanec Njegov ded, vpokojeni husarskl polkovnik Jegor Iljič Rostanev, se Je preselil v selo StepančiEovo in živi tn kakor pravi posestnik. Bil je visoke postave, rdečega obraza, z bilimi zobmi in temnorujavi-mi brki. Govoril je glasno in hitro. Oženil se je zelo mlad. žena pa mu je kmalu umrla in zapustila dva otroka — 81etnega Ilija in 15 letno Aleksandro. Selo Stepančikovo Je pomnožilo njegovo nasledstvo za šesto tla* čanov. Ta čas je umrl njegov očim, general Krahotkln. ki ga je »neprijetni položaj« spravil ob službo. Živel je udobno. Se dvanajst let, potem se je pa razjezil na nehvaležni sve* in zlezel v zemljo. Generalovo zasebno življenje je bilo dokaj čudno. Če mu je ugajalo. nI Imel nobenih ozirov. Cvili] je t navzočnosti gostov kakor baba, klel kakor lzvošček in celo jokal je od jeze, kadar mn niso sle karte izpod rok. Slednjič so mu opešale moči in moral je najeti čitatelja — Foma Fomiča O p i s k i n a. Opiskin Je bil original svoje vrste. Smolo je imel, kamor se je obrnil. V Krahotkino-vem domu je igral važno vlogo. Generalova tena ga je mistično spoštovala in kmalu je imel neomejeni vpliv na vse ženske v hiši. General je slutil, kaj se godi r sad-njih sobah, kjer Je Opiskin hipnotiziral ženske s raznimi sanjskimi  bukvicami tn
.) To povest znamenitega ruskega pisatelja Dostojevskega, ki je izšla prvič v »Otečestvenlh Zaplskah« leta 1859, vprizo-re dramatizirano moskovski »Hudožestve-nlki« na gostovanju v Ljubljani in sicer kot prvo predstavo t sredo, 14- trn.
preroškimi knjigami ter Je še bolj mučil ubogega možica. Generalova smrt je bila dokaj originalna. Bivši svobodomislec in ateist je postal neverjetno strahopeten. Jokal je. obujal kesanje, iskal svete podobe in klical duhovnike. Kričal je, da noče umreti in prosil Opiskina odpuščanja. Pa je vendar umri samo pred smrtjo je Še zlasal neznančevo teto, Praskovjo Iljlnično. Pogreb Je bil veličasten. Jegor TiJič se je torej preselil o čimovi smrti v selo Stepa-čikovo. In tu se pričenja nečloveško despo-tičen vpliv Opiskina na Jegora TJjlča. Kajti tudi njegova mati se je kmalu preselila s vso svojo kram arijo in Opiskinom v selo Stepančikovo. In se je pričelo histerično trpinčenje ubogega sina. Gorje mu. če ni razumel njenih solz! Opiskin je igral vlogo hudobnega duha. Generalovko Je spravil popolnoma ob pamet. Neznancev sorodnik je celo omenii da ima stara kokla z Opiskinom nedovoljeno razmerje«. Foma Fomlč Je bil pravi čudak, malenkostna domišljava duša, ki je pa znala najti topli kotiček.
Ded ni mogel prenašati razmer, ki so zavladale po prihodu matere in njenega obfle-ga spremstva, obstoječega is Opiskina, slu-žinčadi in celega zverinjaka raznovrstnih domačih živali. Zato je pisal vnuku — neznancu, naj se tudi on preseli t selo Stepančikovo, da mu bo pomagal nositi težki križ. Neznanec se je odzval povabilu in prišel s namenom potolažiti deda in spoditi nadležnega Opiskina.
Gospod Bahčejev. Neznanec je na poti v selo Stepančikovo. Polomi se mu voz in v tem, ko čaka, da ga kovač popravi se seznani s debeluharjem — Stepanom Alek-sjeičem Bahčejevlm. bogatim veleposestnikom, M po vseh notah zmerja pred kovač-nieo svojega sivolasega slugo Griška. Slučaj nanese, da tiči nekje v kovačnlci pijan mizar Vasiljev. ki pove, da hoče polkovnik Rostanev podariti Opiekinu selo Kapitonov-ko e vsemi tlačani To razkačl Bahčejeva, pa tudi neznancu zavre kri pri misli, da bi postala ta šema veleposestnik. Bahčejev mu pove, kako neznosne razmere vladajo v seln Stepančikovo, odkar se je tam nsaelils
generalovka s svojim Opiskinom. Bahčejev je tipični pred stavi tel j ruskih podeželskih bogatašev. Debel, duševno in telesno okoren, klepetulja, ki misli, da lahko kupi s svojim denarjem ves svet. Na dolgo ln široko pripoveduje novemu znancu o Oplski-nu in njegovem vplivu na staro vdovo, ki ji je že popolnoma zmešal glavo. Celo de-dovega lakaja Vidopljasova da je spravil oh pamet. Pripoveduje mu tudi, da je njegov ded Jegor Iljič zaljubljen kakor sibirski maček. Znanca se poslovita, Vos je popravljen, naš neznanec se odpelje dalje proti selu Stepančikovo. Bahčejev ga povabi k sebi v goste češ. da ima žganje, ki je prišlo peš iz Kijeva in da je bil njegov kuhar v Parizu.
Ded. Okrog pete ure popoldne prispe neznanec v selo Stepančikovo. Skoči z voza in gre naravnost h gosposkemu domu. Hoče poizvedeti o razmerah še predno se sestane s dedom. Na terasi sreča dedo-vega komornika Gavrila, s katerim se je seznanil te pred dvema leti v Petro gradu. Stari Gavrila mu takoj potoži svoje gorje. Opiskin ga trpinči na stara leta s francoščino. »Bojim se ga«, pravi »oni dan nisem znal naloge: Foma Fomlč me je hotel postaviti na kolena, pa nisem hotel. Gospod se je Izvolil razjeziti, zakaj nisem ubogal Foma Fomiča«. Neznanec sreča svojega deda ta konjušnico. Ves vzradoščen ga ded objame, kakor da bi imel pred seboj izgubljenega sina. Predstavi ga kapitonovskim kmetom, s katerimi je pravkar razgovarjal. Takoj mu začne praviti o Oplskinu. »Le počakaj, prijatelj moj, vide! bog človeka! Redek človek, ti pravim, učen. mot znanosti ; v zgodovini bo zapisan«. Ves zasopel m v zadregi mu pove. po kaj so prišli kmetici. Pomisli, izmislili so si da jih hočem oddati s vso Kapitonovko, celih šestdeset duš — Fomu Fomlču!« Vnuk mu pripoveduje o Bahčejevu, od katerega je Izvedel marsikaj Iz Življenja v selu Stepančikovo. Tu nam Dostolevskij sijajno karakterizira ruskega kmeta v času carizma, »Nočemo od tebe te stvar je gotova! Nočemo,
tebe. nikogar nočemo«, so vpili kmetje. »VI | Ste naši očetje, m! pa vaša deca!« Ded Jih | slednjič odslovi in ostane s vnukom sam. Opozarja ga, naj bo previden, kajti Foma Fomlč je nekoliko. .., mamica mu pa pritrjuje. »Bodi previden,« pravi, »spoštljiv, ne ugovarjaj, glavno pa. spoštljiv .. .« Vnuk je seveda presenečen. Tako daleč je že raz predel Opiskin svoje mreže, da je ujel in ukrotil celo deda? Bivši generalov dvorni norec, zdaj pa neomejeni gospodar v selu Stepančikovo. (Mimogrede omenimo, da datira ta povest iz Časov, ko je bil ru*ki kmet še popolen tlačan. Pod »selo Stepančikovo« je razumeti samo e-ospoakl dvorec in njega prebivalce, kajti kmetje spadajo k ostalemu Živemu inventarju). Ded ima velik rešpekt pred Opiskinom. Vnuku namiguje na neko ženitev in tolaži njegovo radovednost, češ, vae ti povem pozneje. »Ne misli, da je kaka pritepenka. ona. bratec. Je hči podpolkovnika. Malone sem pozabil. Naš gost je Ivan Ivanič Mizin-č i k o v. tvoj bratranec, menda. Nedavno Je bil vpokojen kot husarskl poročnik: mlad je še. Blagorodna duša. Samo dolgov ima čez glavo. So tudi gostje iz mesta: P a-vel Semjonlč Obnoskin z materjo: mlad človek, toda zelo razumen. No, slednjič, gostuje pri nas, vidiš II, neka Tatjana Ivanovna, recimo daljna sorodni ca — devica: bogata, bratec tako, i da kupi dva Stepančikova. Ti, bratec, Ser-Joža se varuj.. .« Tu čujemo prvič neznančevo Ime — Sergjej. Ded mu zarpa družinsko tajno. Drugi dan bi se moral odločiti glede ženitve. Siromak Je ves v strahu, kakšen vtis napravi njegov vnuk na Opiskina. »Da, čakaj. Se nekaj bi te prosil: ne krici name tam. kakor si kričal poprej — e? Jeze se«. Serjej odide v svooj sobo. Preoblači se te obenem razmišlja o tem, kar je čul Is pogovora z dedom. Zdi se mu, da ga hočejo oženiti In ne razume, zakaj so ded ovi gostje nezadovoljrl s njegovim prihodom. Vsaj tako so zvenele dedove besede. Dali so mu tudi slugo, fino oblečenega gizdalina, z manframi pravega podeželskega aristokrata, kl ki pa vendar nekoliko diši
po lakajstvu. Ime mu Je Vidoplja sov.
Pri čaju. Sergej Je končal svojo toaleto in odide na teraso, kjer je pogrnjena miza. Ded ga predstavi svoji materi tn ostalemu omizju; moj sorodnik. Bergel« Aleksadrovtč. Družbo za mizo sta tvorna-poleg deda in nečaka, hlSnega gospodarja, dva moška — Obnoskin In M i z 1 n-č I k o v, ter dame — devica Perepeli-cina Praskovja Iljinična, gospo* d ar jeva hčerka Aleksandra, Tatjana Ivanova in vdova Krnhotkina. Vsi so bili mračni ln nekam čudno zami. šljeni. Največjo pozornost Je vzbujala Tatjana Ivanovna, prečudna dama, razkošno oblečena, ne preveč mlada, bledega, suhega obraza in živahnih oči, ki so neprestano merile Sergjeja. Foma Fomiča ni bilo, dasi bi ga bil Sergjej tako rad videl. Serg-jeja Je obšel takoj po prvih besedah neprijeten občutek- Nekako tesno mu Je bilo v damski družbi in zlasti Tatjana Tvanovna Je vplivala nanj s pvojimi pikrimi opazka* mi kakor hladna kopel. Tu opazimo takoi, da igra tudi Rostanev zelo klavrno, malone smešno vlogo. da?l Je gospodar. Madame Obnovsklna se obrača k Sergjejn, češ. da Je v Petrogradu gotovo oboževal dame*. »Sploh nisem bil v družbi«, odgovarja ta. »živel sem. to Je Jaz. sploh, najemal sem stanovanje. . toda nič ne de, seznanimo se; doslej sem pa vedno sedel doma«. Siromaka so spravile dame v veliko zadrego. Poznalo' se mu je. da je res presedel vso mladost »domač. Tatjana Ivanovna se zanima za mladega študenta, o katerem pravi Rostanev, da se Je pečal v Petrogradu z mineralogijo, da Je pregledoval kamenčke. »On Je strašno podoben tistemu norcu«, pravi Tatjana Ivanovna, .ki smo ga srečale na kenju v belem telovniku ... celo lornet je obrnil name, nesramnik!« Avtor namiguje na njeno razuzdanost in sladostrastje. Tm čas stopi na teraso nova oseba J e v -graf Larionlč ježevkin. Ded ga veselo pozdravi:  »Kaj. bratec lz mesta?«
(Dalje prihodnjih).
«tfHr: 10
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 11   maja 1^4
štev. 108
javi tudi bruhanja. Na krah* tiftfza ol*#a~ zimo dve pikici, odgovarjajoči I Strupe-od žlezo zvezanim kleščam na prvem i obročku živatice. Ugris trapriene ttrigo izzove dčsti težje znake in pdvžrofii prt otrocih celo »mrt- Ako so lokalni pojavi zelo močni« so lahko podobni hudemu j tvoru (kafbunklu), kakor ga opažamo j pri vraničnem prisadu, Proti ugrizu stri- | go In njegovim posledicam nam služijo kot uspešen lek obkladki t raztopino salmijaka v razmerju 1 \ 10. To Je važno vedeti tud! za naSe Sodeželane, kajti strlga sc pojavlja v Makedoniji, kjer služijo mnogi na§i rojaki pt\ vojakih. — V obCe jt Ugtft raznih živali na jugu iti v tropičflih krajih dosti opasnefši kakor v nafti Slrin". Pik evropskega Ščipalea ali § k o r p i j o n a ni nič hujši nego fiebelin. Kakor znano, napade škorpijon tvojo žrtev * repkom, votlim želom. Ako na-maleS vpicena mesto s salmijakom, mine bolečina hitro in otok gplahna. Pač pa je nevaren, da, celo smrtonosen, pik afriškega in Indijskega Škorpijona,
Stanovalci, slasti pa priseljenci nekaterih orientalnih pokrain,   dobe na
obrazu in na rokah, torej na nepokritih delih telesa, neko Cudflo fcateklino, ki se razvije v veliko grčo ali pa se razgnojl in okrasta ofciroma zrni v obliki divjega mesa. ime H  je  dalo mesto H a 1 e b (Aleppo*. k fer se Često pojavlja. Naaiva* jo jo rro tudi nilsko bulo. saharsko ufhU do, dateljevo bulo* Delhi^Sor, iz katerih imen že lahko sklepamo, da se bolezen o&v!ja v raznih troničnih In subtropič-nift k-ajih. Beletfistično le tf> spako slast* Izrabil mladini dobro žfiani romanopisec K-v! Mnv. cestar simpatični junak Lord Da\id Llfidsab dobi bulo na nosu, s čemer posrane velekomičrla prijazen. Bolezen prenašajo s svojim pikom žuželke, zlasti komar;i in muhe. Vzrok jI je pa rtčka mflrroskooicna pra^ivaliča. Id So io po njenih raziskovalcih Leish-manu in Dotiovanu nazvali Leish-mania Drmovani. Ta praživalica se na umetnih kulturah razvije v flagelate, to je v oblike, ki imajo repice   in bicašte nitke, s katerimi se pregibajo kakor t vesli. Včasih je ert fepic močneje razvit in £ns!u,*e kot krmilo. Vsled teh flage-latnih oblik šlieijo Leishmanie tripano-zornom. P6Vž-oč?valčem dremavice ali sprJftč bnlerti".   Te praŽivalićO prenašajo tofej IttiOlke S svojim p&om in izzovejo tako halebško bulo. Ta bolezen se po dal sem. leto dni in več trajajočem obstoju tudi sama ozdravi, zapušča pa kazeče rjavkaste brazgotuič. Lecijo jo z izrezan jem in naknadnim globinskim obsevanjem z Rontge novimi Žarki ali pa z izžiganjem.
jsv. v Chivl ml vec sovjetski* uiJaSUh oddelkov. Vstajo vedi saoasaa vlada v kateri Je bUa polovica aaeet pridržana zastopnikom ruskega prebivalstva. Turkmeni so še uprli đo zadnjeg* moža. Njih Čete tvorijo temelj-ao jedro vttaške konjiće« ki operira proti sovjetskim Četam. — Dalje se poroča is Moskva, da te pripravljajo velik« Izpre-meAbe T sovjetski vladi, fcerzingkl, načel-sik Baj viSJega gospodarskega sveta, je tej« odstopil ir bo prevsel vojaški urad. Ka glavnega poveljnike zapadni fronti je Imenovan Tehačevskl. Pričakuje re tudi demisija Hykova, cigar nailednik bo Trocki. General Budeni je bil Imenovan za glavnega poveljnika rdečim armadam v krajih ob romunski granici. V tTkraJlni te j« izvrtlla poizkušat mobilizacije. Opozicija očita, da te je prevez denarja, potrosilo sa inosera-sko propagande, take j« bilo na Nemško
te zopet poslano pol tretji milijon zlatih ru-
bijov.
— Vrnitev Ig Obljubljena dele le komunistov, četki časnik »Večer* poroča: Ko tta Mnna in Šmeral, vrnivša se iz Rusije, poveličeval na Kladnl kommistovski raj. Je mnogo oseb zapeljala njiju pravljica o egiptovskih   loncih ter odšlo t trebuhom
Sa kruhom na Rusko, odkoder pa se kme.] i Vrnili, a tedaj jim alata smela priti pred oči Mana in šmeral. Poročila, ki to jih prinesli iz, Rusije o komunističnem raju, se glase povpem drugače, kakor še je laga!a trojic?: DlUOral, Muna in ZapotockL Od te »speljane izseljOnlSke armade se vračajo to dni zadnji ostanki na češko. A preden se odšU na svoj dom, so jih nastanili v urno viski karanteni. Vseh skupaj je T00 Oseb. To je pat najboljše sredstvo se oz-ti avli seja vseh teh. ki s« ogrevajo za komun istovski raj
— Lojalnost Čeških Židov. Vrhovni rabin A. Stein v Hodovi Plani je spisal brošuro z naslovom »Prezident Masar.vk v sinagog?*; v njej se Ctta poleg drugega tudi tole. *Cs bnS p-trsboval v okrepitev )n obrambo tvoj« države orlov, kj ščitijo pravico, in raztmfirih mož, ki so na viški kulture, jih naidel pri nas. Ako bi posre-ial leve, kateri varujejo pravico In kaznujejo krivico jih mi. 2?dje. nadomestimo. Če Čut"? pom^mksme miroljubnih, marljivih In plodovirfh delavcev, pozovi nas In mi ti poklonimo vse svoje sile. Pokliči nas z satir«njem in m! ti bomo pomagali, a v to sam pomaga? Bog. Amen.«
To in one.
Raznlcd no slovanskem svetu.
ŠT V: OST m DRUŽINSKI STAK PREBIVALSTVA CSR.
V Ceh 'h je več samcev kakor samic Omozer.i)! ..en s k jC več kakor ože njenih mož. Največ omeženih žensk je v starosti od 30 do M leta, oženjenih moških pa največ med 98 in 39 letom. Vdov ie trikrat več ko vdovcev. Tukaj se vidijo posledice zednje Vojne. Ločenih žen je dosti več ka* kor mož. Torej imajo možje le večjo izbe-ro ko žene, saj je samskih, fazporočenih in ločenih mož ter vdovcev vsega vkup l,948.$Sti proti 2.190.933 ženskam navedenega družinskega stanu. V Cehih je vsega vkup 3.462.446 žensk, a 3,207.636 moških
V vsej Češkoslovaški republiki je mnogo več žensk kakor moških. Povprečno je sarncev več kakof samic, vdov pa trikrat to/ko kakor vdnvceV. Na 1000 prebivalcev v vsej republiki pripade 110.1 vdov, a 33.S" vdovcev.
H'ede narodnosti ločenih in razporo* Čenih parov izkazuje uradna statistika »t vsakih 1000 prebivalcev večje število pri Nem ih kakor pri Čehih in drugih narodnostih.
Kar se tiče samskega stanu, izkazuje največje število Židovska narodnost; Hnt pa izmed vseh harodhosti rtajmanj oženjenih mošTtih in omoženih žensk; seveda tu mislimo vedno v primeri Števila ha 1000 prebivalcev.
Če primerjamo starost pTeorVtfstvt 1. 1921 ž 1. 1910, se nam pokale, da sa Je število moških v starosti od 25 dc 39 !ett skrčilo (vsekako Vsled Vojne), a tflranJŠa-lo se je rudi števi!o otrok obojega Spola, dočita je bilo število žetosk Iste starosti 1. 1921 večje ko 1. 1910,
Fnafce razmere vladalo na Mota** skem.
Nazadovanje se kafe v starosti od SO do 90 leta, In sIceT v Cehih od 80 do 92 leta
Moravi pa od S5 do 94 leta. Volht je vseka ko \T>Irvala na zdravje starih lledt« |d niso imeli potrebne hrane, vrhtitega so bili stalno v skrbeh za svoje otroke Itd. kar te i spodkopalo flfth zdravje.
^   * ¥
— P ro tj komunistična pobuna nt «»-aketn. Na podlagi poročil, prihajajočih V Moskvo iz Južno vzhodnih ruskih pokrajin, se situacija sovjetskih eet V Tnrkestaen bolj in bolj slabša. It kubanske oblasti es bila poslank preko Petro?aha nova vojaška ojacrmja Rusko kmeti B ko prebivalstvo te pridružuje nuntarjem, kojih uspehi se povzročili vstajo med uralskimi tn orenbnrtld-zni koza ki. Prevoz vojaških oddelkov Is teh pokrajin se je ukinil. Vstati javljajo v svojih pozivih, da se bojujejo samo preti komunistom ki »o uničili njih bogati kraj ter napravili iz sardskega prebivalstva prodane sužnje. RdeCi vojaški oddelki, U ao se znndil) ▼ fukari, so bili odrezani od glavne eovfetske armade in se nmlcejo proti severu, deloma pa prestopajo na ttran puntar-
Ribnik?! In - Indiji
Ni ga menda kraje ne Slovenskem, hi
hi bil bolj popularen nego Ribnica. Segavo ljudstvo, ki naseljuje ribniško dolino in marljivo Izdeluje suho robo ter s njo kroš-01 ari malone po vsej srednji Evropi, je dalo povod raznim resničnim m neresničnim povestim 1C anekdotam, ki Jfh ustno izročilo šteje fit tisoče, Pt tudi literatura tO Je polastila tipičhOga RtbnlCana in glej Rado Mumik gt J« Odkril »v Afrike puščavi«, kjer premeteni krošnjar tovori na osliču Suho robo is ga Arabci Cisto po svoje imenujejo R-ibn-dfan. Bicer pa bodi Še reCeno, da so RibnfcAnl Zares prebrisani ljudje in bogato obdarjeni a tem. kar imenuje Francoz *bon sensff. Nemci pa »NaturverstanaV, po ftaše pa bi se reklo, da t Rlbnicanom v stvareh zvijače, kupčije in pretrhntavanja ni dobro češnje zobati. Ta odlična lastnost pa je seveda v sosedih Vzbudila Medo zavist. Ker so ti sosedje bili brezsllni napram Ribničanom* kar se tiče bistre glave« so jih gafteif vleči In si o njih izmišljati razne »kurštno sgodbe«. Picer pri has smisel ca smešnošt §e Oi tako razvit kakor pri Francetih, ki trde da »le rldicul ttte, smeSnoSt Ubija«« ampak Rtbntfan Vrban jO takoj občutil Oftrlac nanj naperjenega orof j a in za> to neizmerno S a meri tistim, ki skušalo rib* niško dolino z raznimi nerodnimi zgodbicami v očeh sveta diskreditirati. Izpred sod-nije so znane mnogotere storije« ki so se radi kake Okrogle Zabavljice, naperjeno protf Ribnici, končale ž batinaini razkošno
darovanimi od trdih ribniških pesti.
Najdejo pa se gotovo tudi ljudje, ki radevolje priznajo zasluge, ki si Jih je ribniška dolina veekdar anala steči sa naš mili narod. Naj omenimo samo proč vi t domačo obrti) ki j? RibnlCanO tako zelo obogatila, da so prejšnje C ase študirali Izmed slovenskih rodov razmeroma največ svojih sinov »prebrisane glave« pa čedne In trdne postave«. Večinoma je ribniški Študent končal v Semenišču in pel novo mašo. In narodno zavedna Je Ribnica tudi Vedno bila. Za Časa taborov In Čitalnic je bila mogočen faktor na poljtl probude. Tudi s slovensko literarno zgodovino je v svesL Naj omenim lo Prešerna« ki je v Ribnici celo hlače trgal na šolskih klopeh. Pa kaj bi tako dolgo modroval, bo marsikdo dejal. »V kakšni svesi pa Je vse tn z Indijo, kakor je napisano v naslovu t*
To je pa druga stvar, dragi Čitatelj, »bober glas seže v deveto vas«, pravi narodni pregovor. In tako jO tudi glas o Ribnici segel v Indijo, tisto bajno deželo tam hA dalekem vzhodu, kjer so ljudje suhi hi
dolgi kakor preklje in hodijo v belih turbani h. Nekateri ie imenujejo faairji in nosijo kače pO košarah« pa jim sem pat j a malo zasvirajo Nedavno sedim takole samcat in ml pride V roko tngleškt časopis »The Pioneer* od 10. aprila 1Đ24. Listam, listam in glej ga spaka* kaj ml pade V oči! »A Slavene Hhhtert Bali: slovenski lovski ples«. Začuden, kako da piše list* Izhajajoč ne bregovih Brahmaputre in na vznožju Himalaje, O naših kranjskih jagrih. preletlm na-hitro precej obsežne kolone In, Čudo čudovito, opazim, da je vsa stvar napisana povodom lovskega plesa, ki es je pozimi vršil v Ribnici. Ctankar ne more zadosti prehva-liti Spretnega trantmaja prireditve tn na vse pretege hvali ribniško lovce, ki So V plesni dvorani razstavili naravnost kapitalne trofeje. Dejstvo, da te eeio daljna indija interesira ta »Ribnico, a llzle to*n in the heart of the CaralOlian mrest: Ribnico, malo mesto v osrčju kranjskih lesov«, me jO take očaralo, da som brez odloga tekel v Krapetevo klet ln sporočil tO novico stalnemu omizju Rlbnlčanov m njihovih prijateljev, ki tamkaj vsak večer zaseda. TO je bil halo! Cd večer sem zastonj pO In val so me Objemali in poUabljati In tem ponovno spoznal, da gt nI narode cea ribniški najti*
To bi bila razrešitev uganka, ki Jo bralen zadajo hai naslov »Ribnica ln -* Indija«. Mislim, da ne bo odveč izpregovoriti Še par besedi o usodi, ki more zadeti Časopisni članek, ako Je rojen ped srečno sveždo. člene*« W ga prinaša »the frofteeri Jo bil namreč napisan za »6bterver« od tukajšnjega poročevalca, Mli t. i. Obpelan«. »Tn« Pioneer« pa ga je ponatisnil. Torej cisto čedno potovanje: Ljubijana, London, Slmla administrativna stolica Indije. * Indiji pa Hvl par Angietev, ki to prešiveli lepe počitnice ne našem Bledd. BiH so vsi navdušeni od nedoeeglilre lepote te »podobe raja«. Tako Jo na pr. lanske leto *The P\r Mer« prinesel izvrsten opis Bleda in okoli ee tef za splošno po Vd aH al krasota naSesr*i sveta. Ti gospodje ne morejo pozabit! prijetne slovanske delele tn še v mislih vecnd vračajo k nam. Zato jim Jo dobrodošla
ka vest iz naše domovine in »The Pioneer«, VedoČ za simpatije teh svojih bralcev, je ponatisni! gori omenjeni članek iz »Obser-verja« in na ta način povzročil, da se Je Ribnica Iz ozkih mej krajevnega Blove?a povzpela do nebotičnik višin kotmopolitič-nega renomeja.
Bfinsrsfc? MCtri in klmti.
Zapadnoevropski narodi so zgradili svojo Uovo duf-evno kulturo takorekoč na podlagi starih klasikov. Vsi ti narodi so preživeli — nekateri prej, drugi pozneje — dobo renesanse, t. J. obnovitve klasične znanosti In umetnosti.    Blasrodejni vpliv grško-rimske kulture je prišel do veljave celo v državah, ki so bile daleč od klasičnega sveta, n  pr. v skandinavskih. Dočim je v zapadni Evropi cvetela renesansa, je šla he-lenlzacija in romanizacija mimo Bolgarov, ki so Ječali pod turškim Jarmom. Njihova kultura se je razvijala v prvih časih tako-rekoč pod zahajajočim solncem bizantinske, ki fll bila čisto klasična.   Stara bolgarska literatura Je bila skoraj kopija bizantinske: Večinoma    religijozno-krščanska    in brez umetniške vrednosti,  brez originalnosti in Idejnega bogastva, kakoršnega nahajamo V klasični literaturi. Od nesrečnega momenta V bolgarski zgodovini, ko so turške dmhali zasužnjile  Bolgare,   pa  do nacljonalnega vstajenja ln osvobojenja ne vidimo v bolgarskem kulturnem Sivtjenju skoraj nobenega napredka. V dobi »mračnega robstva« in Sicer osobito V Viri. stoletju, je prodrla v nekatera bolgarska   mesta po zaslugi katoliške propagande zapadno-evropska kultura. Takrat so se mogli mladi Bolgari seznaniti s humanističnim pokretom zapadne Evrope, posebno Italije. Imeli so torej priložnost, da pridejo v stik s klasično literaturo. Toda to kulturno strujo je prekinil koncem XVII. stoletja zloglasni čiprovecki upor, ln klasicizem Je ostal brez posledic za razvoj bolgarske literature. V času nacljonalnega preporoda se je začela bolgarska Inteligenca zanimati za starogrško književnost. Nekateri bolgarski mladeniči so jeli pohajati nove grške meščanske šole, ker so z vnemo studirali grške klasike. Tako je nastala struja   častilcev   lenizma na Čelu z Neofitom Rilskim, Hristaki Pablovl-Cem, R. Popovi čem In K. Fotinovim, ki so spoznali,   kolikega pomena za duhovni napredek  bolgarskega  naroda jo n poznanje starogrške Uteratnre. Toda sčasoma je he-lenofilstvo ugasnilo. Sredi prošlega stoletja nastala grško-bolgarska cerkvena borba je vzbudila odpor proti vsemu grškemu In celo proti starogrški literaturi. Bolgarski pisatelji so tli v šolo k svojim ruskim kolegom, nekateri pa tudi k zapadno-evropskim Bogata duhovna dedščina starih Grkov In Rimljanov ki je tako blagodejno vplivala na evropske in nekatere druge narode, je ostala Bolgarom tuja tudi po osvobojen ju. Bolgait^a je Imela sicer klasične gimnazije, kjer so poučevali grščino in latinščino, toda to nI vzbudilo posebnega zanimanja sa klasično literaturo. Kajti izučevanje omenjenih »mrtvih« jezikov, v katerih so pisana nesmrtna dela,   ima v prvi vrsti peeebne znanstvene namene. Absurdna je misel, da more upoznavanje  klasične  literature po originalnem tekstu toliko koristiti, kolikor upoznavanje moderne literature v originalu. Genij klasičnih narodov lahko spoznamo tudi iz dobrih prevodov in arheoloških Izkopnin. baneš ima že vsak kulturni narod prevode Vseh klasikov, njlhva dela so dostopna tudi ŠirSim slojem. Tudi Bolgari imajo cenene prevode Homerjeve Uijade in Odiseje, Vergilijeve Sneide m drugih klasičnih deL Poleg tega so prevedena za srednje tole nekatera dela grških dramatikov m odlomki iz drugih grških In rimskih pisateljev. In to je vse. Nimajo pa Herodota, Tukldida. Ksenofonta, Platona, Aristotela, Cezarja, Cicerona, Hortcija, Ovidlja. Tita | LiTlja, Tacita in dr. Nimajo niti prevedenih vesn bijografij Piutarha.
tted pred sta vitel j i sodobne bolgarske književnosti lahko seštejemo na prste one, ki vsaj površno poznajo klasike. Minimalno Je število tistih pisateljev, ki ao hodili h klasikom V lolo. tn ne samo to: med bolgarskimi književniki prevladuje predsodek, da to klasiki te zastareli, dolgočasni, m da Je treba ustvariti nekaj hovefea, modernega. Vat tO govori o nekakšni Čudni zaostalosti Ljudje, ki tako mislijo, ne poznajo elementarne resnice, da umetniško delo nikoli ne zastari, da Je vedno moderno in da se Grki in Rimljani zapustili svojim potom-<-amc taka dela.
^odpirafte obuoane slepe in dpruHe »Podpornemu društvu slepih«, i
te pripade zločnec?
fiEST DRŽAV ZAHTEVA NEVARNEGA PUSTOLOVCA. NAJVEČ  PRAVIC IMA
JUGOSLAVIJA. — PREDSTAVLJAL SEJE ZA  ŠPANSKEGA KRALJA.
V Barceloni je bil pred kratkim prijet
velepustolovee Lusia y Buse. ki se je v Južni Ameriki po vrsti sedemkrat poročil in je vsakokrat po pardnevnem zakonu pobegnil. Končno pa je bil po izvedbi neštevilnlh sleparij prijet. Nevarni pustolovec povzroča madridskim oblastim nemalo dela. £e tedne dolgo delajo oblasti na sestavi obširne liste, ki vsebuje različne zločine, podkupovanja, sleparije in tatvine, ki Jih Je Lusia y Buse Izvršil v vseh državah Evrope, dalje v Severni in Južni Ameriki. Pustolovec je bil prijet pričetkom preteklega meseca in Je bil v spremstvu šestih orožnikov eskor-tiran Iz Barcelone v Madrid, kjer je bil oddan državnemu pTavdr.iStv-a. že po prvih zasliševanjih se Je ugotovilo, da je Lusia v Buse* zasledovan potom tiralice od šestih različnih drŽav, kjer Je povsod pod drugim imenom izvrševal avanture, šest držav je Istočasno zahtevalo izročitev zločinca in tem sta se pridružili še dve južnoameriški, ki sta diplomatičnim potom zahtevali izročitev Lusia 7 Buse, Državni pravdnik, ki skoraj 8e ni imel tako kompliciranega slučaja pred seboj, si je dolgo Časa belil glavo, kateri državi naj pravzaprav ugodi. Končno se je odločil da Busea izroči jngo-slovenski vladi.
Prebrisani pustolovec pa nI bil nič kaj voljan zagovarjati se pred jugoslovensklmi sodniki in na predvečer nameravane izročitve je priznal, da je bil v Španiji 64 krat In contumacinm obsojen. Različne kazni, ki so mu jih španski sodniki v njegovo odsotnosti prisodili znašajo bagatelo 84 let. Po španskem zakonu se morajo obravnave proti delikventom, obsojenim v njih odsotnosti, še enkrat ponoviti. Iz tega sledi, da se bo vseh 54 procesov še enkrat obravnavalo, kar bo v najboljšem slučaju trajalo tri ali gtiri leta. Sele potem bo lahko Lusia y Buse izročen jugoslovenskim oblastim.
Lusia T Buse je ra otoku Maurlcius izvršil sleparijo, ki je skoraj brez primere v kroniki vseh zločincev. Pustolovec je namreč nenavadno sličen španskemu kralju Alfonzu. Nekega dne je dobila vlada otoka Mauricius iz Newyorka kabelsko poročilo, da prispe v kratkem kralj Alfonz popolnoma inkognito na otok. Vsekakor pa bi njegovo Veličanstvo, tako Je bilo v depeši br-zojavljeno. ne odklonilo oficijelnega sprejema. V resnici so priredili dozdevnemu kralju pompozen sprejem. Nastopila je garda v parad* in v gledališču je bila kralju na čast slavnostna parada. Še iBti večer pa je zapustil »kralj« otok, popreje pa je pri neki banki dvignil §ek za 30.000 funtov, tek je bil tudi ponarejen.
O. S. Marden:
ZAKAJ NI IMEL USPEHA?
(Prevedel dr. F. S.)
L) Imel je nizke ideale.
2. )  Ni si upal poprijeti se priložnosti.
3. ) Imel je preveč železa na ognju.
4. ) Ni bil v ničem cel človek.
6. ) Mislil je, da pojde dobra trgovina sama od Bebe.
t.) Bal se je spaliti za seboj mostove,
7. ) Ljubil Je pipo in pripovedovanje bolj nego delo.
8. ) Podcenjeval Je vrednost zunanjosti
9. ) Svojih sil nI osredotočil v svojem stremljenju
10. ) Vodstvo svoje trgovine Je zaupal ljudem, ki jim je bilo vse eno in ki so bili vedno slabe volje.
11. ) NI vedel, kako bi se naj podvojil v drugih.
12. ) Manjkala mu je sposobnost, da bi se hitro in učinkovito odločil.
IS.) Njegove surove Šege so odvedle naročnike k njegovim konkurentom.
14. ) Uspeh je sicer hotel imeti, ni pa hotel plačati cene zanj.
15. ) Krivdo je pripisoval okolnost lm ha đrudm ljudem namesto svojim napakam.
15.) "Dobrih metod ni hotel zamenjati za boljše.
17.) Eno in isto stvar Je delal vedno zr.ova ln znova, ker nI imel nobenega sistema.
1?.) 7nal je od vsega nekaj — toda nikoli ne mnogo od česarkoli.
19. ) Mislil Je. da že vse v**, kar je mogoče vedeti o njegovem poklicu.
20. ) Skušal je varčevati pri izdatkih za Inseiete
21. ) Zaupal je nesposobnim prijateljem to sorodnikom  odgovornosti  polna mesta.
22. ) Bil je dober in pošten mož, toda trgovine ni znal voditi po trgovsko.
23. ) Skušal je zbirati le cvetje svojega poklica, ogibal pa se Je trnja.
24. ) Vedno si je želel, da bi bil napravil nekaj drugega namesto tega, kar Je napravil.
PODROBNOSTI O POTOPU »LUSITANIJEe.
V berlinskih Ustih je objavil pred kratkim kapitan Schwe!ger, poveljnik podmorskega čolna, ki je potopil »Lusitanljo« sledeče podrobnosti: Podmornlk »TJ-tO« pod poveljstvom kapetana Schwelgerja Je kri-žaril dne 7 maja leta 1916 ob Irski obali. Potom periskopa smo opazili velikanski potniški parnik. s štirimi dimniki ln dvO ma Jamboroma. Parnik je plnl s tako brZo-no. rla Je bilo dvomljivo, da ga pvjumorhih dohiti. Slučajno pa se je »Lusitanija« okre-nlla V drogo smer ln je tako prišla V območje podmomika. Iz podmorskega čolna je bil natO iz daljave približno 1000 metrov izpuščen torpedo* ki je zadel ladjo V desno stran.
tTcmek torpeda je bil strahovit. Nastala j* silna eksplozija ln pdleg torpeda je eksplodiral Se parni kotel ali smodnik, kar pravzaprav ni dognano. I3fel ladje, kSmOrje udaril torpedo, je bil popolnoma ratblt lh mahoma je nastal tudi ogenj. V trenbtku se J«? kr?Šn?i MJh* t9MŠšM itrtHUrj SSie ta, nagnila na stran.  Na krovu jo nastala
nepopisna panika. Par rešilnih čolnov ao spustili na morje, toda vsled naglice so vsi
čolni xajeH vodo in se potopili- Pri katastrofi Je utonilo 1198 oseb. Parnik »Lusita-nija« Je bil za »Titancem« največji takratni parnik,
SADISTIČNA AFERA V PRAGI.
Kakor Dunaj, tako ie imela tudi Praga
svojo sadistično afero, v katero so bile vpletene odlične osebe iz visoke aristokracija, Pred praSkrm senatom se Je pred kratkim obravnava'a ta nečedna afera, Obtožena le bila artetokratinla Dara Astrenberg, kj Je bila poročena z nekim btvšim avstrijskim polkovnikom. Rodbina Dore Astmibersr le znana kot totalno degenerirana ta večma članov rodbine le končala V blaznicL Ast-renbergova ie imela v svoletn zakona troie otrok m Je po'eg tega negovala deset psov in krdelo mačk. »Pasi2 bič« Jc bil doknz njene moralne propadlostL Mučila Je in pretepala svojega tuberkulozne/a sina do krvi ter se naslaja'a ob njegovih mukah. Končno le dete podleglo rxVUcoctbam in umrlo. Na truplu se Je poznalo, da le bilo dete da* pred smrtjo izbičano do krvi. Pred sodiščem se je zagovarjala bruta'ua mata nastopno: >Ich war mir a-ufrichtige Mutterc. (Bila sem samo pravična mati.) RtKli seksualne abnormalnosti Je bfla obsojena samo na 2 m pol leta težke Ječe. Njen rrW pa na 18 mesecev, ker ni rjosvečal tittdbOUA dovo* pažnje.
VEČNA MLADOST.
Iz Pariza poročajo: rVed izbranim občinstvom. \\ so ffa tvorili ponaivef učenjaki in zastopniki Časopisja, Je imel prof. dr. Voronov v Sorbonni predavanje o svojih poskusih pomlajevanja, — Med drugim je izjavil: »Napredek na polju prenosa žlez ie znanstveno obzorje neizmerno razširil Človek je sedaj gospodar svojega življenja. Zakaj bi se kdo sramoval, da bi sc dal pomladiti? Zakaj bi se naj zadrževal napredek znanosti?« Dr. Voronov je pv>kazal celo vrsto fotografij, ki so dokazovale naravnost presenetili ve uspehe žlezo e operacije. Pokazal je starega Angleža, ki se je jedva mogel gibati Druga fotografija je kazala istega moža, eno leto kasneje, svežega, brez gub. z žarečimi očmi — pomlajenega. Zanimivo je, da ?e' dr. Voronov poskusil svojo metodo tudi pri ženskah. Poskusi so prav tako sijajno uspeh. Ta vest bo gotovo razveselila nežni spol. o katerem se >e doslej mislilo, da zanj ni prikladna dr. Vo-r on ova pomlaievalna metoda. Od slej bosta torej tudi pri pomlajeval m metodi dr. Voronova uživala oba spola popolno ravnopravnost, kar je seveda povsem — pravično.
VELIČASTNA ZADNJA POT CHICAŠKEGA BANDITA.
Mesto Cbjcago le imelo pred kratk:.m neobičajno senzacijo, ki pe je originalno amerikanska. V boju s diicaškJiit stra/.rziki je padel »junaške« smrti vodja bandi tov is Chlcase — apaš Frank Caponi. rodom Italijan. Njegovi prijatelji in oboževale* »o mu priredili veličasten pogreb, ki se le končno spremenil v pravo manitestacijo lopovov. Policija le baje napravila zeio dober plen. Za sprevodom so vozile cele povorke avtomobilov in kamini on ov, ki so pel j a i vence na Caponi j ev zrofo. Vsota, ki le bila i^dnna samo za vence, se računa na 50.000 dolarjev
• Majgril človek na svetu. Pred kratkim so ameriakj listi objavljali oglasa, v katerih je bilo navedeno, da se naj najprw» osebe na svetu, pohabljene od rojstva ali od nesreče, prijavijo v uradu Kulver dty film Company v Newyorku. Kandidat, ki bi Imel največje pogreSke, bi dobivaj mesečni honorar 1500 dolarjev in sleer bi Imel Igrat! par filmov. Ze naslednjega dne se je zbralo pred uradom omenjene drutbe nepregledno število šepavih, grbavih. Izkaženlh. epileptičnlh to drugih ljudi. Ravnatelj podjetja je uvrstil vse nesrečnike in jih vestno pregledoval. Po natančnem pregledu je na-Sel človeka, ki je bil fiepav in grbast ln ki mu je rak izjedel polovico obraza. N^«rejnik je bfl proglašen za najmonstruornejše-ga človeka na svetu ln je takoj podpisal pogodbo z družbo. Zval se je I^ewts Mac Nera. Naravno je, da so ga njegovi konkurenti savldall. Naslednjega dne se 2" iroel javiti v ravnateljevi sobi, kjer bi dobil prva navodila za vlogo, ki bi jo imel igrati. Nesrečnik, ki je v svojem veselju porabil na ves svet, je hitel po neevorflkih ulicah, pri čemur ga je povozil neki avtomobil do smrti. In sedaj bo nov boj za mesto naler Sega človeka,
• Francoz Pefleller d* OrSv, Id hoče s svojim aerrrpfanom poetetl ofcolu ze-mfle. Je pravkar docsoel v Kafkut^ ln v enem poletu preletel celo severn~ Indijo, t J. 1350 km v 6 urafi in po1. Letel je povnrečrto ?on km na uro hi pri vročini 42V ?e prej Je preletel Ptckto Pariz - Bukarcst (2000 km) v enem poletu.
— Na umetnih zobeh se le zadušil. V državno bolnico v Livorni je prispel neki Narelso Samm'cheli. ki je imel hudo pt}u&> rrfco. Pri napadu kaSlja, sta se rmi nera doma cdtrjrala dva umetna zoba* katera ;e nesrečnež požrl. Še uredno je pTisla pomoč se Je Z2du§n.
— Tri smrtne obsodbe v Bjcforaiw Pred sodiščem v Bclovnru so bile obsojene na smrt na Vetima tr! kmetice iz txt-biscinja. ki so preteklo leto umorile nekoga kmeta m gn vrgle t ttttofc
Glavni urednik: RAST O PtJSTOSLEMŠEK.
Od<iovotv\ vrednih: KALEN J IN. KOPITAR.