[THE oldest and most. popular slovenian. newspaper in united states op america. Amerikanski Slovenec " PRVI SLOVENSKI LIST V 'AMERIKI Geslo: Za vero In narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj priljubljen blovenski list v združenih drŽavah AMERliKIH. ŠTEV. (No.) 149. chicago, ill., petek, 1. avgusta — friday, august 1, 1930 LETNIK XXXIX. Nemci upajo, da se okoristijo s sporom, ki nastaja med rusijo in združenimi državami. — ameriška carina zna odvrniti tudi ruske kupovalce. — r USI se vedejo zelo neodvisno. Berlin, Nemčija. — Združene države so odklonile uvoz in ^Prejemanje ruskega lesa za 'zdelavo papirja, katerega sovjetska Rusija, kakor to trdijo ameriške oblasti, proizvaja s kaznjenci, kar je v nasprotju z raznimi mednarodnimi pogodbami. Rusijo je ta nastop Zelo ozlovoljil. Smatra to kot Za nekako vmešavanje v no-anje zadeve sovjetske drža-Kot odgovor na to bo, da sovjetska Rusija ukinila razna naročila v Združenih ZftVah. xormira.na m uiauuu v Moskvi izjavljajo, da je Ena giavnih nalog konservativ-resnično . tu pa tam kak kaz- ne ylade bo> up0staviti visoke J^enec zaposlen -pri sekanju carine j>roti vsakemu izvozu, esa, ali na lesnih žagah. A to z]asti pa proti uvozu iz»Zdru-feJe tako malo, da iz tistega . ženih držav, pravijo poročna. J.. Ar. \ ... . 1 M BODOČE . STALIŠČE JCANADE Pričakuje, da bo nova vlada ogradila Kanado proti izvozu iz Združenih držav. — Konservativci imajo absolutno večino. —o— Ottawa, Ont.— Velike spremembe se pričakujejo od nove vlade v Kanadi, kadar bo ista formirana in uradno nastopi. se ne bi produciralo do-1 lesa ^Jj papirja za en sam ameri-'hudaj kakor pišejo listi. Kon-ski Kiostni dnevnik. hooverjevo letošnje letovišče Dalje se Rusijo dolži, da nalašč vodi gospodarsko vojno ^r°ti Ameriki in Angliji s tem, Pod ceno postavlja svoje b'ago na svetovni trg. Tu pa sovjetski krogi odklanjajo vsa ko odgovornost in odgovarja ]0> da kar je njihovega, lahko dodajajo po poljubnih cenah »n da ne potrebujejo v tem ozi-ru nikakega diktiranja. , V Berlinu in drugih Jcrajih Volilna kampanja je bila r pišejo li serv .tivna stranka je gospodarski krogi veselo kanejo roke, ker vidijo v tem sPoru le svojo korist. Les za ^odukcijo papirja bo konsu-j^irala Nemčija. V zameno pa Rusija konsumirala nemške •delke( kateri ji sedaj zaosta-v skladiščih. Kajti sigur-0 ako bodo Amerikanci ruske izdelke b ^kotirali ruske izdelke in da bodo Rusi na drugi rflIJi bojkotirali ameriške ^°dukte, katere so sedaj od ^rike v zameno kupovali. v . u;bira gospodarska p Jlla svojo' pot naprej, katera ^ vodi vse. drugam, kakor pa Pravemu miru. *ADEVA KONFISKACIJE LASTNINE V RUSIJI avLondon, Anglija. — Dne 6. s ^ta bi se imela vršiti na c v.Londonu obravnava n. 1 konfisciranja zlatega rud-Vj a v vzhodni Sibiriji od so- iskih oblasti, ki ga je imela ■ ^j magala z absolutno . očino in dobila 188 poslanskih sedežev. Liberalna stranka je dobila 85 sedežev, progresivci 2, liberalni progresivci 2, laboriti 3 in neodvisni 2. Ker imajo konserva-in odgovarja- tivci absolutno večino, bodo imeli proste roke v administraciji iiji bodo lahko ustvarili poljubno vladno stališče napram vsakemu vprašanju. . . Vodja konservativne stran- Prl2iv ke, R. B. Bennett, je mož krepke narave in izredno podjeten. V volilni kampanji je vozil z avtomobilom od mesta do mesta, imel govore in vodil silno borbo proti liberalni stranki, ki je vladala v Kanadi zadnjih 8 let ter isto z velikim uspehom porazil. Bodoče stališče Kanade bo konservativnega značaja v vseh ozirih. Bo proti priseljevanju, proti uvažanju vsega, kar Kanada neobhodno ne potrebuje. Celo proti Angliji se bo postavilo carino, ako Anglija ne bo nudila boljše ugodnosti kanadskemu žitu, kakor pa doslej* -o- Hiša, v kateri bo letos predsednik Hoover prebil svoje počitnice. Kraj se imenuje Two Medicine, Lake Chalet, Va. Za hišo se dviga takozvana Volčja gora. DR. TUKA PRED NAJVIŠJIM SODIŠČEM Dr. Tuke, slovaškega voditelja, sprejet in zasliš-La se ponovi pred najvišjim sodiščem. — Masaryk trdovraten. —o— Dunaj, Avstrija. — Dr. Adalbert Tuka, vodja slovaške ljudske, stranke, ki se (nahaj£. že 18 mesecev v zaporih, je konečno dobil priložnost, da bo njegov slučaj zaslišan na priziv na najvišjem sodišču. Dr. Tuka kakor znano, je bil obdolžen in obsojen v ječo za 15 let radi veleizdaje, ko je izjavil, da na podlagi pittsbur-škega dogovora, ako Slovaki ne bodo zadovoljni s Čehi v skupni državni zajednici, da se smejo Slovaki raziti od Če- KITAJSKI KOMUNISTI PUSTOŠIJO Požigajo mesto, ker ni ugodilo zahtevam. — Razpisujejo nagrade za vsakega tuje-zemca, ki ga kdo ulovi. -0- Šanghaj, Kitajska. — To, kar uganjajo zadnje dni kitajski radikalci, ki so se nalezli komunističnega duha, presega vse meje. Mesto Čangša, ki je kapitol provincije Hunan, je v delu, kjer prebivajo tujezem-ci, do malega upepeljeno. Radikalni komunisti, v katere vrste so se prikradli po večini samo banditi in roparji, so organizirali svojo vojsko, ki šteje okrog 10 tisoč mož. Udrli so v četrt mesta Čangša, kjer so nastanjeni večinoma tuje-zemci, in so zahtevali 1 mili- ^-jemu angleška delniška Qfijvj " u b0 Lena Company 30 let. za do-Stalinova admini-je pogodbo enostavno in rudnik zaplenila, iuj^ka toži in 6. avgusta bi kiti obravnava. Vlada i- str Pre l0*kve (}a 2aiJtopana pri obravnavi in b0 je odgovorila, da v? veliavni Lena e(j.v lastni državi so državni zakoni o»k . ny navaja, da je s tem dol vana za 250 milijonov drut?ev; Posredovalec mea sik in rusko vlado -ie nem" bUrPravnik Dr- Stutzer iz Frei- i-avh*,' Kako bo slučaj po-a'> za enkrat še ni znano. turki protestirajo Istanbul, Turčija. — Turška vlada je zahtevala od Perzije, da ji začasno odstopi ozemlje Aydagh, v katerem se nahaja Araratsko gorovje, v katerem se skrivajo uporni Kurdi, da ji bo mogoče ukrotiti upornike. Perzija na noto še ni odgovorila, za kar Turčija ostro protestira in grozi Perziji, da bo o-zemlje zasedla s silo. Turki imajo pripravljenih 70 tisoč vojakov na meji za invazijo. cena žitu pada Chicago, 111. — Na borzi žita je cena zopet padla. Pšenica se prodaja od 84 do 86c bušelj. Tudi koruza se je pocenila zadnje dni. Za enkrat pravijo poročila, da ni izgleda, da bi se cene žitu dvignile. »>rez katoliškega New York, N. Y. — Ljudsko štetje izkazuje, da šteje mesto '»»ta • — New York 6,959,1^5 prebival- ci' JC ^kor vojak brez pu-lcev. Od zadnjega štetja je me- |sto napredovalo za 23.8%. hov in postati popolnoma avto- jon "meksikanov", kar znese nomni. Strankarski boji so naraščali, zlasti v volilnih peri-jodah in Dr. Tuka je vodil hud boj s češkimi framazoni, ki so vsepovsod zapostavljali katoliške Slovake. Slučaj je nanesel, da je Dr. Tuka v eni takih kampanj sugeriral razhod na podlagi Pittsburškega dogovora, ki so ga sklenili med vojno češki voditelji v Ameriki s slovaškimi voditelji. To je bil povod, da so ga češke oblasti dale zapreti, obtožile veleizdaje in bil obsojen na 15let. ječo. Ponovna zaslišba slučaja najbrže Dr. Tuki ne bo dosti pomagala, ker tudi v najvišjem sodišču sedijo na sodniških stolcih češki framazoni, ki so proti Tuki iz načelnih ozi-rov. Dr. Tuka je bil preje profesor v Bratislavi na univerzi. Številni intelektualci iz raznih glavnih mest Evrope brzojavno prosijo predsednika Masa-ryka, ki kot svobojlomislec, sam drži s svobodomiselno češko frakarijo. v ameriški valuti okrog 420 tisoč dolarjev. Ker prebivalci tega niso mogli spraviti skupaj o pravem času, so razjarjeni radikalci začeli s požiganjem in morjenjem. Zaplenili so veliko dragocenih stvari. Odvedli so več tujezemcev, med temi nekaj misijonarjev in drugih odličnih tujezemcev, največ Angležev in Amerikancev. — Vodstvo radikalcev je razpisalo $200.00 za vsako glavo tujezemca. Poslaniki v Pekingu so že vložili skupen protest, ki je imel ta učinek, da narodna vlada že pošiljži vojaštvo na lice mesta, da se prepreči divjaški nastop komunistov. -o--- nesreča na jezeru Erie, Pa. — Blizu Dunkirk, N. Y., se je potopil parnik G. J. Whelan, ki je prevažal ap-neni kamen po jezeru. Izmed posadke, ozir. delavcev na parniku je utonilo v valovih jezera 15 oseb. Samo 6 izmed njih si je rešilo življenje. KRIŽEMSVETA - London, Anglija. — Pomorski pakt, ki ga je zadnji teden odobril angleški parlament, je bil danes tudi formalno sprejet in odobren v angleški višji gosposki zbornici. — Zdaj ga bo podpisal še angleški kralj, in pakt bo odobren z vsemi uradnimi formalnostmi. — Kirkwall, Orkney Isl. — Nemška letalca Wolfram Hirt in Oscar Weller, ki sta začela polet iz Berlina v Cfiicago v svojem malem metalnem letalu, sta pristala včeraj na tem otoku. Nadaljni polet je za nekaj časa odgoden radi neugodnega vremena. — Cicero, 111. — Policija je odkrila na nekem domu 1500-galonski kotel za kuhanje žganja. Oblasti pravijo, da je ta žganjarna najbrže spadala pod delokrog razvpitega boot-legarskega barona Capona. — Dnevno je žganjarna produri-rala. za $7,500.44 vrednosti žganja. - New York, N. Y. — Čiščenje v kopališču Sheepbay in na Coney Island se je pričelo včeraj, ko je 30 izrednih zveznih agentov z waranti v žepih začelo preiskavati vse točilnice kakoršnihkoli pijač. V mnogih, pravi poročilo, so našli o-pojne pijače. Samo v enem dnevu so aretirali in zaprli 16 oseb. — London, Anglija. — Po uradnih poročilih se bliža število brezposelnih v Angliji dvema milijonoma. V enem samem tednu se je povišalo števi-brezposelnih za 45,000, pravi poročilo. Vprašanje brezposelnosti dela vladi velike skrbi. — Berlin, Nemčija. — Nemška vlada je sklenila, da začne takoj s konstrukcijo železniških tirov, ki so v načrtu za prihodnje leto. To zato, da se pomaga brezposelnim do kruha in zaslužka. Za železniška dela bo potrošila letos nemška vlada 84 milijonov dolarjev. . _ Los Angeles, Cal. — Da kačo ljubijo muziko, je znano. To dejstvo spoznavajo tudi turisti, ki se po takih krajih naselijo, kjer kače gnezdijo. V Iz Jugoslavije, VAS ŠMARJE NA DOLENJSKEM BI KMALU POGORELA. — NOČNI OBISK V ČRNUŠKI CERKVI. — SMRTNA KOSA. — NESREČE IN RAZNE NOVICE ŠIROM JUGOSLAVIJE. Požar v Šmarju. Lepa vas Šmarje na Dolenjskem bi kmalu postala žrtev strašnega požara. Ogenj se je pojavil v nedeljo, 13. julija popoldne. Začelo je najprej goreti v kozolcu Janeza Završka sredi vasi. Takoj za tem še je uižgal že drugi kozolec posestnika Jakoba Perovška, ki je stal v neposredni bližini. — Ravno v tej okolici so hiše najbolj gosto naseljene in velika nevarnost je pretila, da bo cela vas postala eno samo pogorišče. Domači gasilci so takoj prihiteli na pomoč, pa navadna ročna brizgalnica ni mogla udušiti divjajočega požara. — Požar je že grozil bližnjim hišam. a so še pravočasno prihiteli ljubljanski prostovoljni gasilci z motorno brizgalno in ogenj z velikim naporom loka-lizirali. Tat v cerkvi. nem je dobila dva nova zvonova. V nedeljo, 29. junija, so ju potegnili v stolp. Kumoval je zvonovoma hotelir g. Kunst s ?oprogo. Trčenje parnikov. Na Donavi pri Novem Sadu sta trčila dva parnika skupaj. Parnik "Marija", last družbe Galeb se je zaletel v parnik "Fritz", ki je last bavarskega Llo.vda, in ga predrl. Oba parnika sta poškodovana in so ju privlekli v novosadsko pristanišče. Vzrok nesreče: tema. Lobanja v skali. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem pišejo, da je v neki skali poleg pekarne del človeške lobanje, ki se prav razločno vidi. neki kempi nedaleč od tukaj 'je postavila neka dru!žba šotor in v njem inštalirala radio aparat, ki so ga pustili igrati vso noč. Ko so se zjutraj zbunili, so našli okrog šotora 15 kač klopotač, ki so poslušale godbo. Muzika jih je privabila. — Asbury Park, N. J. — Ljudsko štetje v državi New Jersey izkazuje, da šteje država 4,002,568 prebivalcev. Prebivalstvo je od zadnjega štetja precej napredovalo. — La Salle, 111. — Skušnjava je huda, pravijo. Da je res, je poskusil tudi 131etni Bob Kinney iz Morrisa, ki je začel s kontestom sedenja na drevesu. Sedel je skupaj 130 ur. Sta-riši so ga silili, naj neha, a nič ni pomagalo. Potem pa je oče dal vsakih par ur za Ice Cream in so ga vsi hodili jest pod drevo, a njemu nič dali. Parkrat je skušnjavo premagal, ko so ga tretjič jedli, ga pa je ona premagala in je prišel doli. V Črnučah so fantje, ki so vasovali, opazili, da je cerkev nenavadno razsvetljena. Menili so pa, da cerkovnik kaj čisti ali pospravlja. Kljub temu so šli vendar pogledat, da vidijo, kaj je. Prepričali so se, da so vrata v cerkev zaklenjena in da je mežnar doma. Hitro stečejo in skličejo nekaj mož in zbudijo g. župnika ter se skupno s celo armado spravijo na lov na tatu, ki ga najdejo v strahu trepetajočega za reli-,kim oltarjem. — Črnučani so 'sedaj svojih fantov še bolj veseli, ker so njih cerkev rešili pred ropom. -o-- Smrtna kosa. Pokopali so v Ribnici na Pohorju 361etno. Alojzijo Aršič. — V mariborski bolnici je u-mrl Albin Vidmajer, doma iz Slov. Bistrice, star 26 let. — V Novi vasi pri Ptuju je umrl Fr. Brenčič, posestnik. — V Ptuju je umrla v visoki starost, Marija Horvat, posestnica v Mestnem vrtu. — V Šoštanju je umrl Peter Ledinek. -o- Trapistovski samostan bo izdeloval makarone. Trapisti v Banjaluki so doslej izdelovali sukno. Sedaj sc pa vse tozadevne stroje prodali usmiljenim sestram, ki bodo nadalje izdelovale sukno. Mesto sukna bodo trapisti izdelovali makarone. Ljutomer. Po večtedenski neznosni vročini se je nebo vendar prepre-glo z oblaki. Zadivjali so mogočni vetrovi, vsula se je toča, ki je napravila po sosednjih vinogradih veliko škodo. Tudi strela je gospodarila in padlo je nekoliko dežja. -o- Žirovnica. Huda suša je napravila po našem polju, travnikih in vrtovih obilo škode. Pogled na poljske in vrtne kulture je zares žalosten. Povsod v okolici namaka dež, le pri nas ga ni. -o- Požar. V skladišču za materijal v Brežicah je po nesrečnem naključju nastal požar, ki bi postal kmalu katastrofalen. V skladišču se nahaja velika množina petroleja, ki se pa k sreči ni vnel, ker so ogenj še pravočasno pogasili. Zgorelo je samo nekaj malo alkohola. -o- Požar v gozdu. Gozdovi v bližini božje poti v Smrečju pri Rovtah bi bili kmalu postali žrtev požara, čp bi tega ne opazili udeleženci procesije za dež, ki so prihiteli in ogenj pogasili. -o-- S črešnje je padel. Anton Volk, ki je kljub svojim 72 letom splezal na čreš-njo, je, najbrže vsled omotice padel doli in se težko poškodo-vla zadaj na glavi. Volk je bil doma iz Bršljina pri Novem mestu. Če da listnico hranit drugemu. Anton Lovrenčič iz Sv. Križa nad Mariborom je dal hranit svojo listnico z 800 Din A. Gozdniku, ker se je bal, da jo njemu kdo ukrade. Ko ga je čez nekaj časa zopet vprašal po svoji listnici, ni Gozdnik hotel o tem nič vedeti. Preiskava je dognala, da je Gozdnik denar razdelil m«d svoje prijatelje. -o- Novi zvonovi. Cerkev sv. Antona v Skor- Stari Trg pri Ložu. Loško dolino je obiskalo več Amerikancev, ki so s svojimi prihranjenimi dolarji in s svojim zgledom ugodno vplivali na staro domovino. Brata Intir har sta prav lepo pogostila svoje sorodnike. -o- Prenovljenje. Iz Gornjega Jezera poročajo, da tamošnja vas, ki je pred dvema leti popolnoma pogorela, se je vsa nova in moderna dvignila iz razvalin. BfcrWS 8 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. avgusta 1930 [AMERIKANSKI SL'OVENE^ Kol in najstarejši slovenski fist v Ameriki. Ustanovljen lets 1UL I*h»]a Tiak dan raznn nedelj, pon»-IsIJkov In dntvov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Jelefon: CANAL 009« MaročniJiaJ fa celo leto Z« pol leta . ga četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Ka celo leto_ . <6.00 -55,00 * 2.50 - 1.50 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Moil-day and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 009« Subscription] For one year______ For half a year _ For three months___ fa pol leta _ Ca četrt leta .—$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe! For one year______$6,00 __ 3.00 1.75 3.00 For half a year_ i 1.75 For three months Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at {Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ M. Trunk: Malenkost v - kuhinji Izgleda, kakor bi stvar ne bila primerna za kak uvoden članek v časopisu, ki se ne bavi v prvi vrsti z zadevo, o kateri ^ v članku pišem. Ampak "Malenkost v kuhinji" morda ni ravno taka malenkost, kakršna bi se na prvi hip zdela, ako pogledamo pri tem v praktično življenje. Življenje samo sestoji skoroda iz samih malenkosti, kakor hiša iz malih kamnov ali opek ali desk. Časi prinašajo izpremembe. Tem izpremembam so podvrženi posebno ekonomski odnošaji, ker so ti v prvi vrsti navezani na razvitek razmer. Stojimo baje pred radikalnimi izpremembami glede našega domačega življenja, predvsem glede načina prehfanitve. Ne gre za hrano kot tako, gre bolj ■<:a način, kako naj se ta hrana pripravlja, toraj gre za — kuhinjo. V mnogih slučajih po industrijskih in mestnih centrih je kuhinja že dandanes izginila. Kaka malenkost se morda še pripravi doma, na domačem ognjišču, prava prehrana pa je prešla iz doma v razne jedilnice, restavrante. Ne gre niti za posameznike, ki nimajo pravega doma, ker nimajo družine. Prav pri družinah se je že mnogokaj izpremenilo, in se je prehrana prenesla iz domače kuhinje v neko skupno in javno kuhinjo. Neki ekonomi in sociologi vidijo še veliko večje in odločilne izpremembe v bodočnosti, proti katerim bi bile sedanje izpremembe le slaba senca. Govori se o industrializaciji vsega življenja, toraj nekako tudi — kuhinje. Industrializacija je na pohodu, je pred vrati. Kar čez noč ne more priti. Drugo ne spada sam. Pravijo pa, da bo polagoma izginila — kuhinja, da se doma sploh ne bo več kuhalo, in se bo kuhalo le v velikih in javnih in splošnih kuhinjah. Zanikanje, da morda ne pride do takih izprememb, bi bilo bedasto. Ali bo res prišla izprememba v takem obsegu, in kako se bo obnesla, to je drugo vprašanje, in bi ne hasnilo, če bi se zdaj o tem pisalo. Gotovo je zdaj le to, da tako hitro in v takem obsegu do take izpremembe, ki bi zaprla — kuhinjo, še ne bo prišlo. Kuhinja prav v stari obliki bo ostala še za dolgo dobo. Treba je toraj s to kuhinjsko zadevo zdaj računati. Pri nas v Ameriki prihaja kuhinja še celo v neki dozdaj nepoznani obliki,oziro pride nekdo v kuhinjo, ki dozdaj ni bil Pri tem pa moramo priznati, da sanjavi Amerikanci ni- Izprememba bi bila v tem, da nem času, ko se toliko govori o industrializaciji prav vsega. Na drugi strani pa se kaže v dozdaj še obstoječih razmerah dobra praktična stran Amerikanca. Ni razloga, da bi se fantje ne seznanili nekako tudi s — kuhinjo. "Ravno naše moderne razmere," piše imenovana Miss Whitecomb, "so naredile može in žene enako odgovorne." Ako se kaj pripeti, ni časa, pride nesreča . . ., se bo lahko marsikaj prihranilo na denarju in sitnostih, če je mož doma tudi v kuhinjskem in sploh domačem gospodarstvu, in ko tako na sebi vidi, da je delo doma, v kuhinji, v resnici pravo delo, bo primerno ocenil delo žene in je ne bo preostro sodil, če nekaj ne gre ravno tako, kakor bi moralo iti, kar se v najboljšem gospodinjstvu lahko pripeti. Naša vzgoja in ves vzgojni program ima veliko hibo v tem, ker se vsi učenci silijo pod en klobuk, ko marsikateri nima talenta za to ali ono, in mu tako predmet postane velika muka. Morda pa ima veselje do — kuhle, in zakaj bi se naša okrogla ne smela malo izpremeniti, da bi se glasila: Oče po-tito pečejo? . . ." lam. smo, temveč hudo praktični, pride v kuhinjo — fant. Vladni oddelek za notranje zadeve je izdal v vzgojne namene poseben letak (pamflet), ki ima naslov: "Home Economics for Boys". Spisala ga je Emeline S. Whitecomb. Stvar ni tako izredna, niti najmanj napačna, dasi dozdaj na kaj takega nismo bili navajeni. V naši narodni se reče: "Mat potice pečejo, men pa nič ne rečejo . . ." Naši fantje so se gnetili, ako je prišlo kaj iz kuhinje, v imenovanem pamfletu naše vlade pa vidimo fante, kako gnetejo, kukajo v peč, maslijo . . . skratka, fantje pečejo potico, ne več mati. Imenovana vladna publikacija o — fantovski kuhinji nikakor ni prvi korak te vrste. Smisel za kuhinjstvo in hišno gospodarstvo narašča med fanti in mladimi možmi. Imamo 4b mest v 24 državah, kjer so vpeljali posebne kurze za "home economics", in 64 mest v 32 državah ima devet posebnih kur-zov, ki poučujejo o hrani, prehrani, gospodarstvu (izdatkih), skrbi za deco, obleki, kuhanju na izletih (camp cooking). Vse je pa uraVnano le za dom in z ozirom na dom, nikjer ni namena, da se fantje izurijo morda za kake poklicne kuharje. Neka novost je v tem, to je gotovo, in to temveč v moder- Z NAŠEGA POTOVANJA Green Bay, Wis. Precej daleč na sever države Wisconsin smo dospele. Toplo je, a to nas ne moti pri našem delu, za naš bodoči dom v Le-montu. Veseli sva s sestro, s katero romava po \razgretem Green Bayskem tlaku, da naj-deva tudi srca prebivalcev topla, zavzeta za dobro stvar. Povsod sva prijazno sprejeti, čeprav trkava na vrata različnih narodnosti. Vidi se, da je Green Bay katoliško mesto, da se še drži poti, ki so mu jo začrtali prvi "belokožci", ki so kdaj hodili po teh krajih, katoliški francoski misijonarji. Da nama gre vse tako lepo od rok, se imava v prvi vrsti zahvaliti častitemu gospodu župniku v Sheboygan, Rev. J. Chernetu, ki nama je dal, lepo priporočilno pismo do Green bayskega škofa, Rt. Rev. Rhode. Dobremu gospodu župniku naj Bog povrne njegovo uslugo, s katero naju je rešil mar-sikake zadrege in neprilike Tudi za njegovo nesebično sodelovanje, ko sva praznili žepe njegovim faranom, najlepša hvala ! Iskrena hvala tudi blagim Sheboygančanom, ki so se pokazali naravnost požrtvovalne. Ce bi hotele našteti imena vseh, ki so se še posebno izkazali ,bi ta spis preveč nara-stel. Zato pa sprejmite še en enkrat, prav prisrčen: Bog povrni! In blagoslovi naj Vas za vso Vašo dobroto in naklonjenost ! Bili sva tudi v Port Washington in obiskali sva tudi precej Slovencev, ki so vsi pokazali dobroto svojega srca. Povsod sva bili lepo sprejeti. Tudi tem vrlim Slovencem: Najlepša hvala. V Manitowac, kjer menda ni nobenega Slovenca, je bilo tudi lepo. S priporočilnim pismom mil. g. škoga sva bili povsod deležni simaptij tamoš-njih katoličanov in protestantov Blagim dobrotnikom naj Bog povrne z večnim življenjem. Od tu nameravave še bolj na sever v Iron Wood, Iron Mountain in Calumet. V par dneh odideva. Cenjenim rojakom v Michigan se že naprej priporočava. Šolski sestri sv. Frančiška. VELIK PIKNIK DRUŠTVA "LILIJA" V MILWAUKEE Milwaukee, Wise. Poleg številnih podpornih;1 društev v Milwaukee, je društvo "Lilija", eno izmed tistih, v katero se je iz prvega počet-ka, dotekala mlada energična sila. Ker je bila "Lilija" inkor-porirana tako da je sprejemala za svoje člane le moške samce, je umevno da je bil ta dotok mlad, zdrav, čvrst in trden. Zraven tega, je imela Lilija večji del, v vodstvu — naudu-šene može, ki so bili dalekovid-ni in so znali do sedaj še vedno ohraniti tisti blagodejni značaj, bratstva in enakopravnosti. Složnost in red pri temu društvu, bi se lahko stavilo v zgled marsikateremu starejšemu društvu. Pa ne samo to, ampak tudi denarno stoji na prav čvrstih nogah. Vse to povzroča da uživa društvo Lilija v naselbini veliko priljubljenost. Poznano je po vseh kotih v Milwaukee in okolicah. Fantje od tega društva, so pripravili že mai-sikatero f veselo in zabavno in tudi podučno urico z svojim delovanjem na odru. Člani Lilije, so tvorili močan in uspešen dramski odsek, kateri se je nedavno priklučil org. Slovenskega Doma, ki bo v naprej še intezivnejše deloval za splošni napredek v naselbini. Prav sedaj se pri Liliji tudi vr-še pomembne in mnogo obetajoče spremembe. Sprejema se sedaj v društvo tudi oženjene in ženski spol. V velikem številu pristopajo novi, dasi so slabi časi. In vsi, ki pristopijo, se pohvalno izražajo, nad disciplino in zastopnostjo ki vlada med članstvom. Lilija je za več let opustila vsako 'večjo javno prireditev. Le člani, ki so tvorili dramski odsek so uprizarjali vsako leto igre, ki so bile vedno številno obiskane. Vodstvo društva je videlo da so vpričo toliko društev v naši naselbini, prireditve itak dovolj številne. Pridno pa je "Lilija" vedno podpirala z svojo udeležbo sodelovanjem in podporo vse ki so bili potrebni. Za letos pa se je odločilo da Lilija zopet enkrat stopi nekoliko živejše pred javnostjo. V znamenju piknika, ki se bo vršil v nedeljo 3. avgusta, na Gazvodovi farmi, želi obuditi spomine na tiste čase, ko so Li-lijevci z svojimi priredbami potegnili skupaj množico najbolj veselih in zabavnih ljudi. Pripravlja se skrbno da se bo vse udeležence tega piknika, v Vsem zadovoljilo. Toraj, bratska društva, pokažite tega dne s svojo udeležbo, da ste opazili Lilijo, ko Vas je podpirala pri različnih priredbah, in da se zavedate pomena izreka, "Roka roko umije". Ravno tako posamezniki, pridite 3. avgusta na Gazvodo-vo farmo, med veselo in zabavno družbo. "Lilijevc.". -o-- VSI NA SEJO V BARBER. TONU Barberton, Ohio. Dne 3. avgusta ob 7. uri zvečer bo imel naš Amerikan-ski - Slovenski Državljanski Klub, svojo sejo v dvorani društva "Domovina". Vabijo se na to sejo vsi državljani iz našega mesta in okolice in sploh vsi, kateri se zanimajo za državljanstvo in za državljanske dolžnosti. Pomenili se bomo na tej seji o bližaj6čih se primarnih volitvah in o drugem. Vabijo se posebno na to sejo tudi tisti, kateri so državljani, pa še niso člani našega Kluba. Naš župnik, Rev. Anton Bombach, poučuje sedaj vsak teden po dvakrat v slovenskem jeziku šolske otroke rojene tukaj. Vsi naši stariši, ki še kaj čutijo slovensko bi morali pošiljati tja svoje otrdke, da se priuče njih jezika. Vidim, da se nekateri prištevajo velikim narodnjakom, njih otroci pa ne znajo njih materinega jezika in to seveda po njih krivdi. Tukaj po Ohio so zelo slabe delavske razmere. Kriva je nekaj tarifa, največ pa "zelo pa-triotični" kapitalisti, ki postavljajo tovarne po tujih državah da se izognejo najprvo tarifi in da tako dobijo tam cenejše delo oz. plačujejo manjše plače delavstvu, kot bi jih, ako bi imeli samo tukaj tovarne. Pred nedolgo časa smo izvedeli potom časopisov, da je znani tovarnar Ford začel izdelovati na Irskem traktorje in jih potem cele ladje začel pošiljati za na trg nazaj v A-meriko. Zna se pa dogoditi, da bode kaka taka tuja država v kateri imajo tovarne naredila postave, ki ne bodo po volji tem tovarnarjem in takoj bodo ti apelirali na državni department v Washingtonu, da naj jih ščiti pa magari z orožjem pred fornerji. Anton Okolish, tajnik. -o- PIKNIK! PIKNIK.. PIKNIK. Chicago, III. ) V zadnjih tednih se vsi potimo, ki smo primorani živeti med mestnim obzidjem. Vsi si želimo hladne sence in oživljajoče sapice, da se nekoliko o-pomoremo od moreče vročine. Ni ga priporočljivejšega in boljšega zdravila proti vročini, kakor pohiteti ven v prosto naravo, pod zeleno drevje v hladno senco na cvetoče travnike. Zato rojaki Pozabite prihodnjo nedeljo dne 3. avgusta na vse drugo in pridite v Willow Springs, na prijazni vrt, rojaka Strzinerja, kjer se bo vršil "Piknik" fantovskega društva "Danica". Društvo Danica poznamo vsi, in vemo, da smo se še vedno dobro zabavali na Daničnih prireditvah. Tudi v nedeljo ne bo zaostajalo glede vsakovrstne zabave. Pridimo vsi tja pod košate hraste in pozdravimo se s svojimi starimi znanci in prijatelji, ki bo bodp od vseh strani Chicage in okolice prišli in tisti dan obiskali društvo Danica. Igrala bo izvrstna, dobro poznana godba, J. Hočevarjev orkester ali "Johnny and "his Merymakers". — Truki Pil-sen Laundry, bodo čakali na 22nd in Lincoln Street in odpeljejo od tam ob 11. uri dopoldne. — Na svidenje. Rojak. Vendar, če kdo hoče tudi s seboj kaj vzame. Pridite. Novinar. RUDEČA PAPRIKA V PUEBLO SOUTHCHIKAŠKI PEVCI NAPRAVIJO IZLET V LEMONT So. Chicago, III. Za*sedaj pa, dragi mi south-chicažani, vam imam povedati nekaj prav veselega, in mislim, da me boste tudi poslušali. Naši cerkveni pevci saj mislim da vse poznate, bodo šli v nedeljo v Lemont na izlet. Eni pravijo temu "Piknik", drugi pa "Truck party". Jaz pa rečem da bo samo majhen/izlet Saj ga pevci zaslužijo. Celo leto prepevajo in se po dvakrat na teden učijo v dvorani, zato je prav primerno, da gredo tudi kaj ven na zrak in v prosto naravo. Druga leta so šli kam drugam, letos so pa sklenili, da gredo v Lemont, ker vsi southchikažani radi poromajo tja in zato mislijo, da bodo prišli tudi sedaj. Saj veste, da pevci radi vidijo veliko prijateljev in znancev okolu seb >. Kadar kaj pripravijo v cerkveni dvorani, vselej povabijo tudi druge, da se z njimi vese'iij. Tako vabijo tudi sedaj, naj se veliko faranov pripelje v Lemont na hrib, kjer se bomo pO domače zabavali. Ako se kdo hoče peljati s "Truckom", se tudi lahko pe-lja. Truck pa odrine takoj po prvi sv. maši in ne kakor po navadi druga leta, šele popoldne. Torej kdor misli Iti, naj bo pred dvorano takoj po prvi sv. maši, ker prav nič ne bomo čakali. Imeli bomo nekoliko vsega; malo jesti in malo piti. PIKNIK YOUNG LADIES SODALITY V SHEBOYGANU Sheboygan, Wis. Mlado dekliško društvo v Sheboyganu priredi v nedeljo dne 3. avgusta piknik v naši prijazni zeleni dolini. Dekleta bodo igrale Bat ball in Volly ball games za nagrade, katere imamo na več načinov razdeljene. To društvo smo dekleta u-stanovile z namenom, da podpiramo našo cerkev. Zato bomo tudi ves čisti preostanek piknika darovale cerkvi. Torej, prav prijazno vabimo vse Slovence na ta piknik. Pa tudi brate Hrvate iz naše naselbine. Vsem kličemo dobro- j došli. Ako vas bo veliko se u-deležilo našega piknika, nas boste s tem bolj opogumili in nas vzpodbudili delati, še z večjo vnemo za našo cerkev/ Postregle bomo na pikniku prav skrbno vsem lačnim in žejnim. Se priporočamo, za veliko u-deležbo. — Za dekliško društvo Pavlina Virant, preds. -o- J PREKMURSKO ROMANJE NA AMERIŠKE BREZJE Chicago, III; Skoraj je že zadnji čas, da se naznani vsem prekmurskim Slovencem v Chicagi, da b°[ naše običajno letno romanje Mariji Pomagaj v Lemont dne 10. avgusta. Vsem je dobi-0 znano, kje imo naša dobvfl mati Marija svoje bivališče-Samo to je vprašanje, ali se bomo v velikem š+evilu ali S®' mo ena peščica tega roman.18 udeležili. Že sedaj sklenite: da pridete na ta dan vsi k riji Pomagaj. Saj smo tako zelo potreb"1 H njene pomoči. Gotovo se spominjate lanskega romanj'1' Ali ni bilo žalostno za s-cgl®" dati, ko se je samo nekaj družin odzvalo temu tako prijet' nemu vabilu? Kje so bili drugi prekmurski Slovenci ob ko lepem dnevu? Veselic l!1 drugih zabav tako imamo za' Hos:i, a romanje pa samo eI1' krat na leto. Povrh tega tud1 pozabite na vsakdanje skrb1' ki nas tako vse brez ibjei>lC tarejo. Torej odločite se drajj1 brat je in sestre in sklenite trt -no, da letos nobenega v7C murskega Slovenca in Slov?11; ke r.e bo manjkalo, razen če ga bolezen priklenila na bol'11' ško posteljo. Zastran vožnje in odh0',il od tukaj bo naznanjeno P1,' hodnji teden v tem listu. svidenje v Lemontu pri Pomagaj dne 10. avgusta. A. H. F- V NAJEM se odda malo udobno staii°vfl< nje. Več se izve pri Fr. R61" shaku, 635 Penna Ave., boygan, Wis. Jugoslovanska kolonija v Pueblo, Colo, je že dokaj stara. Saj so prišli prvi Slovenci v Pueblo še leta 1882. In ker je Slovenec že od svojega rojstva veren, je prinesel tudi seboj v tujino vero svojih očetov. Ta vera mu je ostala globoko v srcu, kot edini spomin svoje t-ojstne grude. In tako je živel tudi slovenski naseljenec tista prva leta prvega naseljevanja v Pueblo. Ko si je zgradil svoj skromni dom, je pričel gledat^ za družabnost, kajti čutil se je samotnega. Zaradi tega se ni čuditi, da je kaj kmalu bilo u-stanovljeno prvo slovensko društvo v Pueblo, bilo je to Slovensko katoliško društvo sv. Jožefa. In ko se je leta 1894 u-stanovila prva Slovenska jed-nota v Ameriki, je to društvo 'bilo eno izmed začetnikov. Pueblski Slovenci in Hrvati so tiste čase videli, da je potreba, da se ustanovi tudi lastna žup-tiij:i in tako so leta 1894 s pomočjo slovenskega misijonarja, takrat še mladega in nau-dušenega slovenskega duhovnika Rev. Cyril Zupari-a ustanovili svojo župnijo in že leta 1895 so si postavili svojo cerkev, in obenem ustanovili tudi svojo slovensko farno šolo, za našo mladino. Veliki so bili stroški takrat, za našega naseljenca, velike so bile denarne žrtve, ali naš narod žavedaje se svoje katoliške dolžnosti je prenesel vse. Slovenska kolonija v Pueblo je tiste čase rapidno rastla in ko so bile ustanovljene še druge slovenske in hrvatske jednote so se tudi v Pueblo ustanovila še druga društva in danes je zastopana po Pueblskih društvih KSKJ. 7. nad 1500 člani; Bratska Hrvatska Zajednica z nad 700 člani; JSKJ. z do 500 člani; SNPJ. z nad 600 člani in ZSZ. z kakimi 600 člani. Poleg teh imamo svoja samostojna cerkvena in prosvetna društva, med temi jako cvetoče pevsko društvo Prešeren, in pa dramatično društvo Zora. Ta dva zadnja društva prirejata največ zabav bodisi dramatičnih pevskih ali drugih, in tako razveseljujejo slovenskega naseljenca. Torej slovenski izseljenec v Pueblo je dokaj preskrbljen z društvenim, zabavnim in verskim življenjem. Lepo je cvetela naša kolonija v Puebli vse čase od vstano-vitve d o danes, kajti med nami ni bilo nobene verske, politične ali druge borbe. Društva vsa brez izjeme delajo skupaj z roko v roki. Ves čas svojega obstanka prirejajo od časa do časa, svoje veselice, dramatične predstave, piknike, pevske koncerte in eden drugemu pomagajo s tem, da obiskujejo in posečajo njih prireditve. In tako držimo družabno in zabavno življenje našega izseljenca od početka naselbine, do današnjih dni. Imeli smo dolga Ietq. tudi svoj lokalni slovenski list, ali ko so pričele naše jednote izdajati svoja lastna glasila in članstvo takorekoč primorano istega plačevati, je list pričel izgubljati naročnike in je tako bil primoran prenehati izhajati. Od istega časa se poslužujemo slovenskih listov, ki izhajajo na vzhodu, med temi tudi seveda glasila naših jednot. In kakor že rečeno, med seboj živimo v prijateljstvu. Tukaj ne sovraži sosed soseda zato, ker gre on ob nedeljah v Cerkev in svoje otroke pošilja v farno šolo. In nasprotno: Zopet ne sovraži sosed soseda zato, ker morebiti ne gre k maši in svojih otrok ne pošilja v slovensko farno šolo. To je briga vsakega posameznika. Nikdar nismo netili in ne pustili netiti neslogo zaradi vere in k temu je največ pripisovati, da je naselbina v Pueblo taka, kakor je, namreč složna, m dobra podpornica svoje cerkve in šole. Pa je zapihala vzhodna burja in po 1'ueblskem obzorju se je vsula rudeča paprika in ljudstvo je pričelo kihati, kajti rudeči papriki ni navajano. V Pueblo, v to gostoljubno Pueblo, je prišel človek izobraženec, povedal je, da je prišel v Pueblo z namenom, da si poišče dela za življenje sebe in skromne družinice. Sprejet je bil menda gostoljubno* narod mu je bil pripravljen pomagati. Želečega dela ni dobil. Povedali so mu, da potrebuje na-daljnega učenja. Pa se ozre za hip izobraženec pa Pueblskem obzorju in ko vidi slovenski narod da v. nedeljo zjutraj tru-moma hiti v cerkev molit svojega Boga, zamrmra sam pri sebi: "Nazadnjaška Puebla!" Tako ne bo šlo, ta narod je treba razediniti." Toda kako? Pa se zopet za hip ustavi vrh klanca, ter se ozre v grovsko dolino, v razvpito gnezdo slovenskih kataličanov, ter zopet zamrmra: "Ustanoviti je treba novo društvo in jaz bom vodja in ustanovnik istega. In udaril bom s šibo in pohlevne katoliške ovčice se bodo razkropile." In hajd izobraženec je šel ha delo, razpečaval je rudečo priko in delo ni bilo težko, ti pri tem se je ponižno h" ^ in ljudstvo je videlo, da jc vež, da potrebuje pomoči i'1' so mu na roko, in ustanovi'^, društvo. Novo društvo je rflPv| no rastlo, imelo je svojo l'1 ^ veselico, izobraženec kot ja je za ta večer P^llfr predstavo svojega izuma. J noval jo je menda "Alegor^ Naroda je bilo tam, da se ^ trlo. Eni so prišli iz spoPt''^ nja do novega društva, ^ ^ iz prijaznosti do prijatelj^, zopet tretji iz radovedno* (Konec prih.) -°- Mest"' — Akron, Ohio. — ^ji koncil je sprejel na svoj' • ^ zadnji teden predlog, najmanjša plača delavcem ,(1 naprej 50c na uro. DoaedflJ^ plačevali za nekatera IT1(1 dela komaj po 25c na ur0< Petek, 1. avgusta 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 ar? P®ooooo<>OO<><>O<><><>OOOO<^ 0000000ooooooooooooooo< sv. Družine >00000000000000Ot>OOO<> ki se tako hitro spreminjajo. t 3. Poškodnine naj ostanejo pri starem, izvzemši za iz-štirih prstov na roki, ako so odrezani na prvem glidu, J se plača $50.00, ne pa na drugem, kakor je do sedaj v avUih. Za slučaj imamo člana, ki mu je v tovarni odtrgalo OHvii 1 Prste v prvem glidu. Ker ni bilo v soglasju pravil, mu je plovni zdravnik po sedanjih pravilih moral odkloniti podpo-^ Poškodnine. Potem se tak član počuti nezadovoljnega. — j emu naj bi se še dodalo, da vsak član ali članica, ako mu v °dreZan en sam prst v dlani, naj bi se mu (ji) plačalo $50. A^alje: Za izgubo štirih prstov na nogi naj se plača $50.00. «0 Via „ 1." XI____:_____u: ____.. ______ ___r_ Pod Pa član ali članica izgubi celo nogo, oziroma stopalo in členkom, naj se jim plača $100.00. To naj bi bile nekate-' sPremembe glede poškodnine. Operacije: Priporočal bi, naj bi se tudi nekoliko izdalo po sledečem načinu: operacije na slepiču $100.00; želodčni rak $100.00; l^ččhi kamen $100.00; zlomljenje hrbtenice $100.00, a za 1,1 tfolšo naj bi ostalo po starem, $75.00. Hj , ^°dalo naj bi se pa še sledeče operacije: Za vodenico v 0])e Ufju $50.00; operacija na zlomljeni nogi v kolku $50.00; ^'^cija na očesu $50.00; operacija na zlati žili, "Piles", ■j. -00. T0 so operacije, ki 30 potrebne v današnjih ča-V ®eveda> naj o tem članstvo razmotnva, ker to je samo j)t,j e Mnenje. Dostavi se jih še lahko več,*ako hočemo zvišati Spevke v ta namen. 0,j Kakor vam je znano, ima naša družba dva oddelka. . in mladinski oddelek, in so pri mladinskem oddelku Sv ovJ stroški. Š h V uradu gl. tajnika pa mladinski oddeleik 4 ttikakega stroškovnega sklada in se vse poslovanje pla- !>ii))0*c navadnega stroškovnega -rlada. Radi tega bi jaz tg,,j )r°čal, da se na prihodnji konvenciji odobri točka, po ka-n se 10 procentov dohodkov mladinskega oddelka odraziti ° Preh^slo v stroškovni sklad, da se s tem pomore po-SolUradne tcko^e broške mladinskega oddelka, kar bi bilo L1"^ prav. Upoštevati treba, da ima odbor ravno toli-2 0n'm članom, Je v mladinskem oddelku, kakor s ki je v odrastlem oddelku in vendar ni za to nobene ^ nJ,.r se 1'lfiče navadno računajo le po članstvu odrastle- Vendar se pa to godi že IZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, 111. Naznanja sČ vsem članicam, katere niso bile dne 13. julija na seji, da se je izvolilo za delegatinje, katere bodo zastopale naše društvo na prihodnji konvenciji, sledeče sose-stre: Rose. Bahor in Frances Kalčič. Konvencija se bo vršila v septembru v mestu La Salle. Drage sosestre! Pridite na prihodnjo sejo, da se malo pogovorimo, da bomo vedele, kaj vi mislite, da bi bilo bolje za naše društvo in družbo. Ako ne pridete na sejo, kako bomo znale in vedele, kaj delegati-njam naročiti, kaj naj na konvenciji naredijo in kaj naj se za naše društvo na konvenciji dobrega naredi. Zdaj je čas govoriti in ne po konvenciji. Prihodnja seja bo dne 10. avgusta. Pridite torej vse na sejo in bomo razmotrivale in naročile delegatinjam, da bodo znale, kaj hočete v korist društva in DSD. Scsesterski pozdrav. Rose Bahor, tajnica. -o- ODGOVOR NA ODGOVOR Chicago, 111. Sobratu gl. predsedniku DSD.: Brez zamere in strahu, ker sem tudi jaz odkritosrčen in na isti način tudi pišem svoje dopise v korist društva in cele DSD. Vam pa odgovorim, da kar se tiče prvega dopisa, je absolutne pomota uredništva, ne pa moja, zato prosim cen j. u-redriištvo, da isto popravi. Kar se pa tiče tistih članov in članic našega društva, ki so kritizirali, da jaz nimam pravice pisariti v imenu društva, pa sami niso v nobenem odboru. Zakaj imamo pri društvu odbor, ki naj presodi člana ali članico, ako napravi kakšno pomoto? Ali bi ne bilo mogoče bolje se poprej prepričati, ali je. vse reš tako in na kakšen način se je napaka napravila, predno se članu ali članici dobro ime zamaže? Nadalje naj še nekoliko odgovorim gl. uradnikom in u-radnicam, da ne vidim, da bi se pregrešil, ko sem pisal, da naj nam oni glavni uradniki povejo svoje mnenje, ki naj bo v korist celokupnemu članstvu DSD., ker oni pač najbolj vejo, kaj najbolj potrebuje zboljšanja in popravila, ker, kakor vrt pri hiši, je gl. uradnik pri družbi. Jaz mislim, da to ni vtikanje v poslovanje gl. predsednika in ostali odbor, če sem omenil, da bi se spremenila točka, ki pravi, da gl. predsednik, tajnik in blagajnik morajo živeti v istem mestu. Pri tem ne vidim nobenega spotikanja v gl. uradnike in na dr. sv. Ivana Krstitela št. 13 DSD., ki je bil priobčen v Glasilu DSD. z dne 13. junija t. 1. je slovnično popravil in prepisal pomožni urednik A.S., kateri je pomotoma napisal dopisu naslov: "Iz urada društva . . ." in torej člana društva ne zadene v tem nobena krivda. Pomoto se je izvršila pri obilici dela, kar se naj blagohotno oprosti.— Pom. .urednik A. S.) -o- IZ URADA DR. SV. LOVRENCA ŠT. 14 D.S.D. East Pittsburgh, Pa. Ražmotrivanje. — Naše društvo je na svoji seji dne 13. ju-' lija razmotrivalo o raznih točkah v prilog 8. konvencije DSD. sledeče: 1. Centralizacija. Če hočemo, da bomo napredovali tako glede društev kakor tudi glede članstva, bi bilo zelo priporočati naši DSD., da bi se uvedla centralizacija. Koliko je malih društev, ki brez centralizacije nikakor ne morejo napredovati'. Ko bomo enkrat imeli centralizacijo, potem smo sigurni, da bo naša DSD. napredovala. 2. Ako se ^entraiizacija na prihodnji konvenciji sprejme, potem bomo lahko ustanavljali nova društva po naselbinah. Dobro nam je znano, da katere organizacije imajo centralizacijo, tudi napredujejo. Zato priporočamo, da se na prihodnji konvenciji o tem spora-zumemo. 3. Dalje, ako bomo enkrat imeli centralizacijo, bomo lahko ustanavljali društva, katerih člani bodo lahko govorili na seji angleško, kakor imajo čo druge organizacije. Po nameni mnenju je tudi to pot dc napredka.' Vsi tudi vemo, da tukaj rojena mladina nič rada ne govori drugače kakor angleško. S centralizacijo bomo privabili mladino in če imamo mladino, nam je uspeh in napredek organizacije zagotov. Ijen. 4. Razmotrivdi smo na seji, kako naj se odpomore društvom glede plačevanja delegatov, ki se udeležijo konven. cije. Priporočali bi, da se na celokupno članstvo razpiše za to potrebni asesmeni:. ker vsi skupaj bi veliko laglje plačevali kakor pa posamezna društva. Priporočamo ustanovitev takozvanega konvenčnega sklada, ki naj bi pokril stroške vsake konvencije. 5. Naše društvo je razmotrivalo, kako se naj pomaga onim članom, ki delj časa bolehajo. Kako naj se jim pomaga, ko enkrat izvleče j o vso bolniško podporo. Mi bi priporočali, naj bi se ustanovil poseben sklad za dolgotrajne podpore. Zato naj bi se ustanovil uradnice. Vem pa, da tajnik [sklad za dolgotrajno podporo, Hjf^ka. kar nikakor ni pravilno Jj je bil mladinski oddelek ustanovljen pri DSD. 1- .^tttralizacija. O centralizaciji ni vredno veliko ča-a Je bila že na V6Č .konvencijah priporoče- no nikoli ni sprejela, ker velika društva tega še ne malt, rp JlJe Plačujejo bolniško podporo iz svoje lastne blagaj-^ako bo to tudi še zanaprej ostalo po starem. c;1asilo. Moje mnenje je, ako nam Edinost Publish--°ni ,'. Zopet naprej tiska list po sedanji, ali morda po znižani % 'kf! Jaz Priporočal, da članstvo DSD. dobiva tedensko glavica d° Seda>' ker ^ v' korist napredku, da vsak član in ^G2hih c.! a urav)na in društvena poročila in pa dopise posa-d\Un°V *n članic, in vsak lahko zasleduje gibanje naše s°db0, Ulžbe> Toliko vam za sedaj predlagam v vašo raz- Geo. Stortich, predsednik D.S.D. mora biti tam, kjer je sedež organizacije, zakaj bi se pa druga dva ne bi mogla voliti izven Jolieta, ako na prihodnji konvenciji to točko spremenijo? Kar sem poročal glede mladinskega oddelka, je bilo tudi samo moje skromno mnenje. Ako pa so nagrade take koristne, pa naj le ostanejo po starem, ali se naj pa še do-dene. Zato povem še enkrat, kakor sobratu gl. predsedniku, tako tudi ostalim gl. uradnikom in uradnicam in sploh celokupnemu članstvu DSD., da jaz ne kritiziram čez nobenega glavnega uradnika in uradnice in ne čez nobenega člana ali članico DSD. Toliko pa povem, da ne vzamem nase tudi nobenega kritiziranja, ker hpčem biti i z vsakim prijazen in jaz vsakega spoštujem. Zato jaz mislim, da je najboljše, da s tem kritiziranjem prenehamo. Bratski pozdrav vsemu članstvu DSD.! Član dr. sv. Ivana Krst. št. 13 DSD., Chicago, III. * Opomba ured.:—Dopis čla- ker to bo lahko vsakteri izmed nas potreboval, naj bo član ali članica, ker nihče ne ve, kaj ga doleti. Cenjeni uradniki in uradnice drugih društev, spadajočih pod našo organizacijo DSD.! Bilo bi dobro, ako bi tudi morda vi vzeli te točke na dnevni red in o njih razmotrfvaii na prihodnjih rednih sejah. Po naši misli je to edina pot do napredka naše (Jične organizacije DSD. Če pridemo do tega, bo naša organizacija ponosna na svoje članstvo in ponosni bomo člani na njo. Pozdrav vsem članom DSD. (Pečat.) George Miketich, preds.,, Tom Oblich, tajnik, Michael Kelly, blagajnik --o-- RAZMOTRIVANJE V PRILOG 8. KONVENCIJE DSD. La Salle, 111. Dragi bratje in sestre DSD.! Tudi jaz se oglašam radi bližajoče se4konvencije, ki se bo vršila v La Salle, in povem moje želje in misli glede pravil. 1. Konvencija, člen 4, stran 28, točkča 3: Redna konvenci- ja se vrši vsaka tri leta v kraju, kjer je najmanj eno društvo, spadajoče k DSD. in kjer določi zadnja konvencija in sicer se začne na prvi torek v mesecu septembru. V slučaju, da katero društvo odkloni kon vencijo, mora glavni odbor izbrati drugi kraj, po pre v? dno sti. — Tukaj je torej ena mojih želj, da bi se to popravilo glede konvencije. Konvencija naj bi se od sedaj naprej mršila vsaki zadnji pondeljek meseca avgusta na vsaka tri leta. To pa radi šole. Vsako leto se katoliške šole otvarjajo prvi dan po delavskem prazniku .(Labor Day). Mi smo tudi v tem času do sedaj še vedno imeli konvencijo. Da bo pravi red glede tega, naj se to popravi iz več važnih vzrokov. 2. Dalje točka 6 odgovarja sedaj v pravilih sledeče: Vsako društvo DSD., katero ima 50 ali več članov (ic), ima pravico poslati na konvencijo enega delegata. Za vsakih dodatnih 50 članov ali članic ali del tega, še dodatnega delegata-(injo). — Tukaj, "dragi bratje in sestre, nismo preveč demokratični glede te točke. Jaz samo to rečeni, da smo vsi enakopravni, ker vsi plačujemo prispevke za DSD., velika ravno tako kakor mala društva. In moje mnenje je, da bi tudi manjša društva prišla do zastopstva na konvenciji, ako le društvo šteje 12 članov (ic), naj bo opravičeno, da imenuje svojega delegata. S tem bomo pokazali, da se zavedamo, da smo pravi bratje in sestre naše dične mlade organizacije DSD 3. Člen XIX, Asesmenti. Na strani 62 in 64 naj ostanejo še tako kakor so bili, do 9. konvencije. Člen XXIII. Poškodnine, katere so označene na str. 67, naj bi se dodalo še pai glavnih operacij na prihodnji konvenciji in naj ostanejo vse enako plačane zaenkrat, to je $75.00. — Vem, da je poškod-ninski sklad majhen in bo gotovo zato potrebno nekoliko poseči v žep. Sedaj plačujemo v ta sklad samo vsak član al' članica 10c. Za naprej naj bi se tako uredilo, da bi vsak član(ica) v ta sklad plačevali po 2c več, to bi bilo na vsakega člana 12c. Seve, ako je mogoče. Jaz mislim, da vsak član ali članica želi za naprej kaj več od DSD. — Vem, da bo morda kateri član(ica) nevo-ljen. Pa to je le moje mnenje in priporočilo glecie tega. 4. Člen VI. Volitev odbora na strani 33, govori: Za predsednika, tajnika in blagajnika DSD. se morajo izvoliti in se morajo kvalificirati le oni član(ica), ki so Slovenci, stanujoči v Jolietu, 111., kjer je glavni stan te organizacije, da zamorejo točno poslovati. O tej točki smo že na 7. konvenciji veliko govorili in prišli že takrat do zaključka, da naj to. ostane kakor je bilo, še nekaj časa. Zaradi tega, da je poslovanje vseh treh uradnikov bolj točno. Imam še nekaj glede tega, pa za enkrat ne omenjam. >. Dalje bi tudi priporočal, da na prihodnji konvenciji izvolite 4 glavne nadzornike na mesto 3, kakor do sedaj. Torej 4. 6. Kar se tiče Oglede mladinskega oddelka pa priporočam glede 6. točke dosedanjih pravil to, da se otrok po izpolnjenem 16. letu brez posebne zdravniške preiskave sprejme v odrastli oddelek in brez vseh malih stroškov. Samo certifikat naj se plača. Tukaj dajmo malo olajšave starišem, ki imajo otroke v tem oddelku zavarovane. — Pravila naj se dajo nekoliko okrajšati in naj iste dobi vsak član in članica DSD. Zraven naj bi bila tiskana tudi pravila mladinskega oddelka, da bo vse ena sama knjiga za celokupno članstvo »naše organizacije. Torej člani in članice DSD. Na delo! Poprimite se peresa in povejte svoje mnenje, da vas slišimo vsi. Glasilo Amer. Slovenec je za razmotrivanje na razpolago. Povejte sedaj, ko je čas za to. Ne potem godrnjati, ko bo že konvencija minila. — Bratske pozdrave celemu -članstvu DSD. A. Štrukel, preds. por. odb. -6- IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 6 D.S.D. Waukegan, III. Naznanilo. — Naznanja se vsem članom, da ima naše društvo redno mesečno sejo v nedeljo, dne 3. avgusta. Seja se vrši v šolskih prostorih ob 1. uri popoldne. Vsi Člani se prosijo, da se udeležijo te redne mesečne seje. Z bratskim pozdravom, Jos. Drašler Jr., tajnik. -o---- ST. JOHN, D.S.D., No. 13. Chicago, 111. Defeated St. Stephens 2nd team by a score of 9:1. Andy Puplis, the pitcher, allowed four hits and fanned twelve players. Thrills were furnished by Frank Ude (captain), Wito hit a home run and S. Kolenko who stopped a hot smash turning it into a double play stopping at St. Stephens rally. It looks like Mr. Glavach and Foys are turning out a winning team. FOR OUR D.S.D .JUNIORS PAGE Joliet, III. On Sunday, July 20, I attended the H.F.S. Picnic at Rivalls Park and had a Wonderful time. First of all I want to tell about the ball game which was played by the HFS. ball team and the Rockdale Fire Dept. There is no need in telling who won, as every one knows it was our team, HFS. (DSD.), and it was some game (Continued on page 4.) (ROUMANIANS} say it this way J Cel mai bun ce banii poate cumpara po slovensko se pravi: "NAJBOLJŠE, KI SE KUPI ZA DENAR". Budweiser Barley-Malt Sirup jte pridobil občudovanje, ki se ne da izraziti 2 besedo. Odobruje-jo ga milijoni in to fadi dobrega vzroka: Ne vselbuje nadomestila, ne primesi, kakih dodatkov, ne umetnfega barvila, ali okusa in je 100 odstotno pristen. Javno zaupanje v ta kvalitetni izdelek je dokazan z tisočerimi novimi dnevnimi odjemalci. TRI MESECE ODKAR IZDELAN. Pazite na Tonyjevo sliko na vrhu vsake kante. Knjižica z recepti za pripravo dobrih jedil se na prošnjo pošlje na vsak naslov. Na prodaj povsod. Anheuser-Busch Budweiser Barley-Malt Syrup LIGHT OR DARK ~ RICH IN BODY ~ NOT BITTER Distributors} Western Sales Corporation 1525 Newberry Avenue Chicago; IIL Phone; Canal 70St ANHEUSER-BUSCH ^iST^LOUIS Also Makers oj Busch Extra Dry Ginger Ale BMJ4iC^ SfHIB 8 XMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 1. avgusta 1930 3 Gospodin Franjo ROMAN. Spisal Podlim barski. i >». Nabirala si je te besede, jih držala v spominu, da priplavajo takrat, ko njega ne bo več tukaj, zopet na površje in ji postanejo vir novih velikih misli, prepojenih z njegovo podobo. Zakaj tiste dni ni mislila o malenkostnih stvareh, sanjala je le o čem velikem in dobrem in gospodin Franjo je stal ob njenih sanjah na straži. "Kaj pa, ali Bajičeva mati kdaj pride sem?" je vprašal, ko sta se bila zakonska nehala prerekati. "Vsak dan pride in pravi, da se ji zdi pri nas prijetneje nego doma," je odgovorila gospa. "Tudi danes pride. Čez pol ure bo tukaj." "Preden pride ona, odidem jaz," je rekel Hren in vstal, da se napravi v pisarno. "Gospa je sicer sama dobrota, toda njeno srbsko velikaštvo mi preseda. Njene težnje merijo vse v Srbijo, dasi je vdova po avstrijskem častniku. Ta bi nas z loparjem pognala iz Bosne, ko bi mogla. Vrtoglava je kakor njena snaha. To ti povem, Minkec, pazi mi na vsako svojo besedo, bodi oprezna, drži jezik za zobmi —" "To se pa že postreže. Ne boj se, Vinko!" je porogljivo rekla ter pomagala soprogu nategniti suknjo. S Hrenom se je odpravil tudi Vilar, rekoč, da mora pri dnevi opraviti svoj posel v kona-ku. Gospa ga je povabila, naj se po svojem opravku povrne na kavo, kar je rade volje obljubil. Po preteku debele ure se je vrnil. Bajičeva mati je sedela že pri Hrenovih. Pozdravil jo je z izrazi hvaležnosti,da se gospa tudi v svojih težkih urah — iz teh besed je zvenelo toplo pomilovanje — spomnija njegove prošnje. "O gospod inženir, ne smete misliti, da so to žrtve z moje strani, ako prihajam vsak dan semkaj. Tu se počutim, kakor bi živela ha odpočitku, v krogu teh ljubeznivih otrok — gospa je pokazala na Hrenove otroke in na Danico — se razvedrim in pozabim na sramoto, ki doma iz vseh kotov gleda name. Hvaležna sem vam, da ste me uvedli v pošteno hišo, kamor lahko hodim na oddih." Sedli so. Gospodinja je nalivala kavo. Bajičeva mati je govorila o tem, kar ji je tlačilo srce. Tudi ona je slutila, kaj se bo zgodilo. "Glejte, gospod inženir, zdaj sem v takšnem položaju, da se z enim očesom jokam, z drugim pa se smejem," je govorila, brisoč si oči. "Ušla je nekoč svojemu očetu z mojim sinom, zdaj je ušla Saši za banjaluškim načelnikom, in lahko se zgodi, da uide kdaj še s tretjim in četrtim. Bog z njo! Vesela sem, da je odšla, zdaj poj de morda tudi njena sestra. Obžalujem pa Sašo, ker ne bo mogel preboleti tega udarca. 'Za njim pojdem in ubijem ga kakor steklega psa!' kriči v svoji obupnosti. 'Oba ne moreva ostati na svetu. Eden mora poginiti, jaz ali on! Če je inženir za prazne, v hitrem navalu srda izrečene besede zastavil svoje življenje, kaj bi ga jaz ne, ko mi je zapelji-vec nagomilil toliko sramoto na glavo!' Ta- ko grozi in divja. To je največje gorje, da jo on še vedno iskreno ljubi. To mi dela skrbi. Da ni tega, vsak dan bi poslala za njo čez hribe in doline par blagoslovov. Povejte mi, gospodine Franjo, kako naj ozdravim sinovo bolezen! Oprostite mojo bolest! Mati sem njegova." Vilar je iskal besede obžalovanja in tolažbe, pa jih ni mogel najti. ""O-o — dvobojevala se bosta, a ne tako, kakor ste se vi z Buzdugo," je v solzah vzdihovala gospa. "Ko bi umrl za našo svobodo, kakor je to storil njegov junaški praded, on-da bi ne plakala, ponašala bi se z njim, toda če pade v dvoboju z Židom za vlačugo plemenitih Čobanov? Je li to častno zanj in zame?" Vilar je miril, kolikor je mogel: poizkusil je z nebeško pravico, ki naj stoji na strani globoko užaljenega človeka; ko to ni izdalo, je poizkusil še z zemeljsko pravico, ki mora ^ vso sila zadeti krivičnika. Sam zase se na obe pravici ni kaj dosti zanašal, a govoril je prepričevalno, vne1;o in v deklamatorskem tonu. "Samo to vam rečem, milostiva, in to mora vedeti tudi načelnik, da se ne bo dolgo veselil svojega plena." Tako je končal in stara gospa se mu je naposled posmejala z za-solzenimi očmi, zakaj sprejemljiva je bila za mnogobesedje, ako je prišlo iz ust priljubljenega človeka. Pogovor se je zasukal polagoma na druge stvari. Gospa Minka in Danica sta sedeli pri oknu in vbadali v svoje ročno delo. Otroci so se igrali v kotu. Atmosfera miru, udobnosti in zadovoljnosti je objela družbo; celo Bajičeva mati se je razvedrila. "Poglejte malo, gospodine Franjo, na Daničin vezilni razpon. Če spoznate samega sebe?" Vilar je šel in se je nagnil k deklici. Gledal je na prt, razpet v oklepu štirih palic, ter migal z glavo, ker vezenje se mu je zdelo fino in umetno. Gospa Minka je nagajivo zrla nanj. "Nu, gospod inženir, ali poznate mladeniča pod jablano?" je vprašala. Sklonil se je še niže in odgovoril: "Nič ne poznam." "Pa se poglejte v ogledalo, če ste pozabili, kakšen ste. To se lahko pozabi." "Mojemu bratu je pa res podoben." "In brat je podoben vam." "Bo tako." Močno mu je ugajalo krasno delo. Bajičeva mati je izvadila iz nedrij ščipal-nik in stopila kraj inženirja. Premotrivajoč, kako napreduje delo, je zadovoljno pritrk-nila z glavo in rekla: "Deklica ima velik talent. Škoda, da se za takšne ljudi nič ne stori. Vleče jih talent v neznane kraje, ki se zde zaprti, a oni ga vlečejo za seboj kot neko sladko breme, prikrito in od nikogar uva-ževano." Iztegnila je kazalec in razkazala vse, kar je bilo na prtu. "Glejte, motiv je vzet iz narodne pesmi. Tu stoji široka jablana, pod njo mladenič, čigar poteze in kretnje so res vašim podobne. In mladenič sega po jabolku. Začetek tiste pesmi se glasi: / A (Dali« nrih.) 'Najboljše delo za manj denarja Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju In popravljanj« zob so minuli, pa tudi strofiki za dentistovo delo kg tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaienl, ne Odlašajte, da bodo le slabSf. Pridite takoj Jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows sobozdravaSui D' Arcy poslopje, 2. nadstropje Ktev. sobe 204 Phone: 4884 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in BREZPLAČNO žensk« postreinica Odprto, od ». ■Jutra j do 8 »▼ečer, od 10. zjutraj do 12. opoludae. V nedeljo ROJAKI V CHICAGI ISKRENO STE VABLJENI VSI na PIKNIK ki ga priredi SLOV. MLAD. SAM. PODP. DRUŠTVO "DANICA" v nedeljo, 3. avgusta 1930 NA STERŽINARJEVEM VRTU V WILLOW SPRINGS, ILL Uljudrio vabimo vse rojake in rojakinje, od blizu in daleč, da nas posetijo na dan našega piknika in da se skupaj poveselimo v prosti naravi. — Kakor je bilo vedno, tako bo tudi sedaj vse dobro preskrbljeno z hladno pijačo, trdo in mehko, enako bo na razpolago tudi izvrstni prigrizek. IZVRSTNO PLESIŠČE. — IZVRSTNA GODBA. John Hočevar, ali "Johnny and his Merrymakers", ki bodo igrali slovenske in angleške komade. Da bo za vse dovolj zabave vam garantira ODBOR. P, S. — Trucks, Pilsen Laundry, bodo čakali na 22nd in Lincoln Etreet ob 11. uri do poldne. Kdor se želi peljati, naj bo tam pravočasno. m ^ j^^p000000000<>0<>0000<>000<>00<><>00<>0-000<,f00-0-0000g PISANO POLJE ioooooooooooo ^ m Trunk i ^ooooooooooojj Na papirju je. (Konec.) Da bi se pa ta slabost ne poslabšala za stokrat, kakor pravi, jo on štapa, štapa namreč na- ta način, da pravi, "da veda se ne more strinjati z dogmami ... in vera in veda ne moreta iti roko v roki . . " in tako, ker kaj takega ne more biti, kakor zašafa ta "Kritik", slabo vsaj slabše ne postane, n. pr. da bi v klobuk za "narodne namene" ne prišel kak knof, ko ni centa, in je knof slabši od nič. Vročina je. Vrbčina ni dobra, ampak toplota je pa le prijetna. V srcih. ki so ko kamen mrzla, po- nili pod nos? stane toplo, če se čita o "biblijskih bajkah" in o "sodnem dnevu", kakor bi ga ne bilo, in o "žrecih" in o "grehu" in se smeši stvarjenje in ... se končno prikaže "veda", katera vse požre, kar vera die together, but if, as seer® more plausible, intelligent consciousness is the objective of the evolutionarp process, we might expect it to be preserved." "Kritik" iz Puebla se J» drugem mestu strahovito pritožuje nad Pueblčani, da so sil' no zarukani in neumni. Men' se pa le zdi, da imajo ti Puel)l-čam precej soli v glavah, ko se ne zmenijo dosti za "narodne namene tega famoznega "Kri' tika" in se prav nič ne zmenijo za njegov — klobuk, katerega jim drži pod nos. Kaj, ^ bi bili zabiti dosti, ti Pueblčani, pa bi tega "Kritika" štok- —1 (Continued from page 3.) — 7 home runs in the gaffle; the first was hit by J. Picha then up came Frank Gnidovtf with the base full and hit postavlja homer. I don't remember * + + * + * GOSPODINJE VJOUETU »o prepričane, da dobijo pri men! najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno rsake rr»t» sveže ali suho prekajeno meso ter ▼se predmete, ki spadajo ▼ mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ JOLIET, ILL, COR CENTER & HUTCHINS STS., Chicatro Telefon 2917 t * * * * * * * + Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. be, USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogre-krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois DR. J. E. URSICH — Zdravnik in kirurg — 2000 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1 — 3 popoldne in 7 — 8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918. Rezidenčni telefon: La Grange 3966. PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. jjpiaiiiiaiiuiBiiiii I Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in uložite ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagate lahko v našo banko prav tako za-Uesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in . dobite odgovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju ____ in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga imate pa iia naši močni 'n zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar »e ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar le znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILLINOIS. WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. JOSEPH DUNDA, pomožni kasir. iniiiBiiiiimn Širite "Amer. Slovenca"! na mizo, in pohrusta tudi vero samo z dlako vred, kakor na široko in dolgo pripoveduje takim mrzlim in otrpnelim srcem ta "Kritik", da postane malo toplo, ko se s tem v "veri" in mrzloti potrdijo. Malo moram pa le shladiti to — toploto, ki prihaja takim srcem iz peči tega "Kritika". Ljudje, ki so kake šole videli komaj od zunaj, in če so prišli noter, so morali takoj oditi, ker ni bilo dosti močnih možganov pod kapo za učenje, se postavljajo za reprezentante vede in znanosti in "kritizirajo" prav vse začenši jd Boga samega in njegovega ustvarjanja do zadnjega nauka katoliške cerkve, in proglašajo, da se veda ne more strinjati z vero. Na pipir se pač lahko spravi kaj takega. Malo drugače pa je tam, kjer je veda v glavi, ne samole na dolgem jeziku. Zadnjič sem omenil, kako sadi ali recimo "kitizira" vedo in vero profesor na vseučilišču v Chicagi, dr. Arthur H. Compton, ki je dobil za svoje znanstvo Nobelovo nagrado. Izjava se nanaša na svobodno voljo človeško in na neumr-jočnost, toraj na predmeta, ki sta snov vere in znanstva. Glede svobodne volje pravi dr. Compton: "We find results in science in accord with the Christian view of a benevolent God and that man is made in His image. It can no longer be said that a man is a mere machine, whose actions are fixed by his circumstances. The findings of modern science draw the teeth of the mechanistic argument against free will. Physics does not prove free will, but it has removed the obstacle which seemed to make free will scientifically untenable." Naši slovenski rdeči "učenjaki" brez šol ali k večjemu zadušeni študentki, mislijo, da porežejo vsakega vseučiliščne-ga profesorja, če se ne strinja z njih "vedo". Tudi žaba se je napihovala, ko je hotela postati velika ko vol. Svoje nazore glede neumr-jočnosti postavi dr. Compton na sledečo znanstveno podlago: "Conscious life is apparently the thing of primary importance in the world scheme, and the thoughts of man, which have come to control so great an extent of the development of life on this planet, are perhaps the most important things in the world. "No cogent reason remains for supposing that the soul dies with the body," he added. "If conscieusness is merely the servant of the living organism we should expect the two to the other boys were who homers, but they sure did ffofl The score was 28:13. We sur* have one big baseball fan vf never misses a game; she Mrs. Antoinette Wedic, an1 can she root for the boys. T say she can. I hear that be sides playing ball our boys arf very good cake eaters, hoif about it boys?. If so, let n]f know and I will buy soi"e sponges and make a spon! cake for you, boys. Then there was Pa Grešil roasting lamb as usual and >( sure was good. The Supren>c President sure did fine in tat ing in the cash. And how tbe Bolte boys orchestra playe" for the dance was just wondef ful. Keep it up, boys, you a^ doing fine. And how bad I d1 feel when I heard who won $100.00. None other than A* ton Čulik. I hear that our ba?e' ball team is going to make' trip down to La Salle on Lab"1 Day to play ball with a tea!" from La Salle. As every °nf knows that the convent!011 will start on that day and y0" know it will be great to havi them go down there and p'aJ so come all you HFS. (DSP-members and plan on go'", down that day as it is a hoi'; day and most every one ^ be home that day, so just ready and make the trip; more that will come do''1 from Joliet, the better for <>l" home team and a better for the HFS. (DSD.) R. & Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816 OR. ANDREW FURLAN SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLP<> soba št. 204 Vogal Crawford in 3&9 Ogden Ave., Chicago, iN* Uraduje: Od 9. do 12. dop., o* 1 do S. pop. in od 6 do 9 zvečer sredah od 9 do 12 dop. of _ THE — Will" County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne name vloge, ter po«fJ' denar na v»e dele svet»* Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsednik