oži8! Tišina anega. Pod večer toplota zakurjene sobe,na mizi darovi ljubezni, na jelki sveče miru.
Tako je bilo nekdaj, ko je Se aonce si-jalo v lepi, divni domovini, ko bo zvonovi vabili k polnočnici, ko so bakle gorele in ko Je pod nogami tako prijetno škripal eneg.
Bilo je takrat,ko je sam božji mir vladal v lepi slovenski zemlji in tudi v
naših ercih.
Ali danes, lučke ne svetijo na božičnem drevescu niti ob slovenskih jaslicah;spremenile so se v tožne lučke na grobeh v hladni jesenski sapi.
Letos je vseh mrtvih dan tako zelo dolg.Že od o-nega 6.aprila dalje traja neprenehoma. Takrat, ko je ona strašna beseda planila v naše domove, takrat ko so tujčeve tolpe morile naše ,sinove, naše očete in naše otroke, ko so naši domovi razsvetljevali tujčevo pot, takrat je legla bolečina v našo dušo,grenka, trpka, strašna, še nikdar doživljena za naš slovenski rod.
In ta bolečina narašča, se množi z vso krutostjo in neusmiljenostjo.
Nešteto novih grobov. Ne tujih, slovenskih in z dneva v dan se veča njihovo število. Naša kri teče v potokih,solze naših mater so napolnile vso slovensko zemljo in prav do zadnjega kotička.Danes mogoče niti večne teko, ker Jih je gorje izšušilo do dna.
V snegu in mrazu stiskajo pesti naši fantje, naši možje po zapori)}, ujetniških taboriščih, po koncentracijskih barakah, gladni, premraženi in skrušeni prav do globine svojega človeškega dostojanstva.. Slovenski otročički, odtrgani z zverinsko krutostjo od svojih rodnih mater,prezebajo po tovornih vagonih bičani in zasramovani od tujih divjakov. V obupu in strahu,ki gre skozi kosti,kličejo po svojcih- zaman. Najstrašnejše tragedije, nič boljše, kakor v krvavih turških časih.Slovenska dekleta,iztrgana iz naše hiše in vržena v zverinska žrela pruske eoldateske,osramočena in poniŽana,bolna in okužena, nato pa pobita kot mrčes, to so pruske čednosti novega reda.
Ob zamolklem pisku kraške burje so jeknili v vse mirje zamolkli streli fašistovskih druhali in preluknjali pet mladih,idealnih in junaških slovenskih teles.Drugih petdeset je odšlo v srednjeveške kazemate v glad in mučenje.
Strašen je slovenski božič.In vendar.glejmo Dete na slami, danes na božični dan in pomislimo - kljub strašni bridkosti - na njegovo Vetajenje.Saj je toliko dt*-t na slami,naših rudarjev, delavcev,kmetov in vseh malih ljudi v slovenski zemlji in še več mogoče
izven nje.
Saj pride naš Veliki dan, prav gotovo pride - le reži se satan in kaži pesti. Da,pest zdaj vlada človeštvu, le veseli se svojih mogočnih zmag, tvoje ure so štete na vsak način.
Tedaj svoboda ne bo več bedna dekla v rokah trinogov. Svoboda bo obsodila satana na smrt in vsi na rodi bodo rešeni zapeli na glas pesem ljubezni,kakor jo Je oznanjal oni,ki se je rodil v skromnem betle -hemskem hlevou.
In glej,vsa zemlja bo dovolj prostrana za vse i'n otroci slehernega naroda, tudi najmanjšega,bodo našli pošten košček kruha in varno streho.
Ne bodita nestrpna, draga sestra in ljubi brat, Veliki dan bo prišel,ker mora priti, tako je zapisano v knjigi usode.
Danes na najskrivnostnejši dan naših starih navad in običajev, spomnita se, slovenski fant in slovensko dekle,svoje matere,ki morda ob tej uri z molkom v roki in z lakoto v želodcu,ob streslajih os-• tre zime, moli za vaju in za svobodo in srečo nas. vseh. Tudi mi posvetimo danes vse svoje misli, svojo ljubezen njim, tam daleč čez morje. Naj danes tudi z naših ust hiti molitev k nebu, da bi tisti čas,ki ne more biti več daleč, prišel kaj skoro.
In še ena vroča želja naj kipi danes nam vsem iz polnega srca, da bi prihodnji božič praznovali skupaj, tam na Gospi Sveti,tam ob slovenski Nadiži,preko goriških Brd in preko slovenske Mure.Da bi prihodnji božič rodil svobodo vsem našim bratom, kjerkoli teče naša govorica in kjerkoli se prepeva naša pesem To našo molitev, usliši Dete božično!
ZA MOJEGA OČKA, OČE NAŠ...
NAŠIM PRIJATELJEM
DANAŠNJA ŠTEVILKA V NOVI IZDAJI OBSEGA OSEM STRANI. PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE 31. DEC. IN SICER NA REDNIH 4 STRANEH KOLIKOR BO ODSLEJ ZNAŠAL OBSEG.PRIČAKUJEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI. ŽELJE IN PRIPOMBE SPOROČITE, RAVNOTAKO TUDI NASLOVE PRIJATELJEV IN ZNANCEV, DA JIM POŠLJEMO LIST!
lAtVOeOtO IN MMMNH
MMOUAVIN
GOVOR
-umite
H&H R<
VJKi
G Vl&Oft H& LOM^ONJKGM RA94V
DHS 4S. MOV. 491*4 __,
VLOGA JUGOSLAVIJE
BRBDSEDN I K KR. VLADE
Na londonskem radiju je. predsednik Kr.vlade, arm. general,g. Dušan Simovi<5 15.novembra t.l.programati-Šno govoril o borbah našega naroda za svojo svobodo in o dogodkih, ki so se vrstili po 27.marcu t.l. ter odločno pokazali, kje je bodočnost in usoda jugoslovanskega naroda. Čeravno je "Jugoslovanski Glasnik" objavil celotni govor našega predsednika vlade,ki je bil tiskan v cirilici, smatramo, da so besede prvega ministra tako važne, da jih moramo, vsaj v izvlečku ponoviti našim slovenskim čitateljem. Med drugim je g. predsednik Kraljevske vlade povedal tudi t.o-le:
Na vratih Evrope in Azije je naš narod pred pet in pol stoletji preživljal isto nesrečo,kakor jo doživljamo danes mi. Takrat bo to bili močni Turki,danes so to isti nasilniki, ki so pred četrt stoletja ogražali obstoj male ali junaške Kraljevine Srbije. Blaž eno po ko j ni Kralj Peter I. in Njegov viteški Sin sta se. uprla ponižujočemu avstro-madjarskemu ultima-tumu in tudi za ceno ogromnih žrtev je srbski narod Častno obvaroval svoje dostojanstvo,svobodo in neodvisnost.Bolgarski car Ferdinand je takrat ravno tako kakor danes njegov sin Boris, postavil v službo Avstrije in Nemčije, bolgarski narod, ki nam je 1. 1915 porinil nož v hrbet.Preko albanske Golgote je srbski narod s solunsko zmago dočakal svojo svobodo in zedinjenje.
Zedinjeni v svoji lastni državi so uživali Srbi, Hrvatje in Slovenci najboljše pogoje za njih kulturni in gospodarski razvoj. Obžalovati moramo, da sta Slaba politika in ostanki stoletnih zablod motili narodno slogo. Ali zmagal je razum in usodne dni smo dočakali složni in zedinjeni v obrambi domovine. Koliko uspeha je posameznik doprinesel, o tem bo sodila zgodovina. Sedaj imamo pred očmi eno samo odločitev — da z borbo nadaljujemo z vsemi silami do končne zmage.
EVROPA V SEDANJOSTI
Usodne in strašne dneve preživlja Evropa že več ko dve leti. Kakor kuga se je pojavila na evropskem nebu senca nemške nenasitljive žeje po"svetovni nadoblasti. V tej težnji Nemci s Hitlerjem na čelu rušijo vse dosedanje kulturne in tehnične pridobitve sedanjega človečanstva in stvarno uničujejo vsa živa bitja v krajih, ki eo jih osvojili in to v znamenju blagostanja in pravice. Nemški priskledniki,ki so se iz lakomnosti vrgli v nacistično žrelo,morajo v vojno proti Rusiji.
Bolgarski narod je tudi sedaj ogoljufan in zapeljan na stran, ki se upira čustvom in željam narodne večine. Najbolj poučen je primer Romunije, ki nam mora stalno lebdeti pred očmi. Kaj je dobila od Nemčije, s katero se je vezala na življenje in smrt? V začetku so pričele pronicati manjše nemške oborožene sile,ki so sasedle vse romunsko narodno bogastvo,potem je sledila meščanska vojna, izzvana od Nemcev,ki •o na ta način oslabili notranjo čvratino države in potem zasedli vse romunsko področje. Končno so Nemci odcrgali dele romunske države in jih izročili svojim dvema zaveznikoma Madjarek! in Bolgariji.
Tistim, ki morda še verujejo, da bi se mogli izogniti vojnim dogodkom, lahko rečemo, da bi tudi mi doživeli isto usodo, če ne še strašnejšo, kakršno je dočakala Romunija. S svojim držanjem je Jugoslavija mnogo doprinesla za okrepitev ruskega odpora, ker je preprečila satanski načrt za obkoljenje z juga in izzvala zakasnitev nemškega napada.Ves svet danes uvi-deva značajno vlogo Jugoslavije.Zaradi našega,čeravno kratkega odpora, je Nemčija danes obsojena voditi v Rusiji vojno po,d najtežjimi pogoji in če bog da,bo doživela tudi polom svoje akcije.
SEDANJI PROGRAM VLADE NJ.V.KRALJA PETRA II OSTANE TUDI ŠE NADALJE V POLNI VELJAVI:
ČUVATI SVOBODO IN NEODVISNOST NAŠEGA NARODA IN OBNOVITEV JUGOSLAVIJE, KATERO SO NEMCI IN NJIHOVI PRISKLEDNIKI ITALIJA,MADJARSKA IN BOLGARIJA RAZDELILI IN ZASUŽNJILI.
VOJNA V JUGOSLAVIJI SE NADALJUJE
Obnašanje našega naroda v zasedenih krajih bo odvisno v prvi vrsti od sovražnika samega. Tam, kjer narod ni v neposredni nevarnosti, bo treba potrpeti. Za končno temeljito borbo čas še ni prišel.
Da bi zlomili narodov odpor, sovražniki uporabljajo taka sredstva pritiska,ki daleč presegajo pravice okupatorjev in žalijo najosnovnejša človečanska čustva. To velja za vse naše kraje, posebno pa za o-ne, ki so naseljeni s Srbi in Slovenci. Ubijanje,izseljevanje in trebljenje Srbov in Slovencev se vrši na način, ki ga obsoja ves civilizirani svet. Na tak način je sovražnik obupno zrevoltiral ves srbski narod. V Srbiji,Črni gori,Bosni,Hercegovini in Liki je trpljenje srbskega naroda našlo odjek pri tistih delih jugoslovanske vojske,ki niso položili orožja,pač pa so se umaknili v gozdove in planine.Kot na poklic se je zbrala narodna vojska pod vodstvom izbranih o-ficirjev. To kar se danes tamkaj bori niso gverilci pač pa vojska. Da lahko pomagajo potlačenemu srbstvu se vsi ti deli borijo proti Nemcem in Lahom in proti Paveličevim ustašem.Na Balkanu je ponovno ustvarjena fronta proti oeovincem.Ta borba kaže vsemu svetu mogočno živijensko silo srbskega naroda.
Protestiramo pred vsem svetom proti zločinom, ki jih uganjata Nemčija in Italija in zahtevamo,da prenehati s pokolji 'in zločini proti Srbom in Slovencem, Jugoslovanska redna vojska ima polno pravico,da uživa vse pravice mednarodnega vojnega prava. Za vsa u-bijanja, zverstva, okrutnosti in preganjanja obtožujemo nemške in laške okupatorske oblasti.Za vse zločinske metode, katerim je cilj uničenje srbskega in slovenskega naroda, obtožujemo nemški in italijanski narod. Naši zavezniki in mi sestavljamo črno listo zločincev. Zločinci ne bodo zbežali kazni.___________
Tako je ^ ^ bilo
v
B
E
O
G
R
A
D
U
HITLERJEV SATANSKI NAČRT Na hrvaškem so osovinci ustanovili posebno državo s kraljem, vojsko in diplomacijo. Na čelo hrvaške vlade so postavili znanega zločinca Paveliča z nalogo, da pripravi Lahom okupacijo Hrvaške in da s poko-lji Srbov ustvari sovraštvo med Srbi in Hrvati.
V Srbiji so postavili Nemci Nedičevo vlado,ki je prevzela tudi politične akcije v duhu okupatorskega režima s programom fašlstovskega reda. Ko je zaradi individualnih izpadov moralo na morišče po 50 ali 300 nedolžnih ljudi in celo po strašnem masakriranju v Šabcu,Rraljevu,Beogradu in Kragujevcu, kjer so postrelili osem tisoč nedolžnih Srbov,med njimi dežnike in otroke, je Nedič hladnokrvno ost«"1 položaju.	(Nadaljevanje .	-.r.)
20.12.1941.
NEDOLŽNA SLOVENSKA KRI BO MAŠ ČRVA* A DO POSLEDNJE KAPLJICE
ZA SLAVO IB ČAST SLOVENSKE
IB
JUGOSLOVANSKE DOMOVINE SO OMAHNILI V NAROČJE SMRTI POD SVINCEM FAŠISTOVSKIB STRAHOPETCEV
ZA NJIHOVO SMRT OBTOŽUJE SLOVENSKI NAROD VSE ITALIJANE KI BODO DAJALI ODGOVOR KO UDARI NAŠA URA
2e več ko leto dni Je preteklo, odkar Hitlerjevi podvigi ne kažejo ved tlete elgurnoetl, kakor pa je bil to slučaj v prvi polovici 1.1940. Izgloda kakor, da njegova zvezda že zahaja. Hitler neko etvar pripravi, pa ee Je naveliča ln zavrže. Zunanji blesk Je mogoče vedjl, kakor kdaj koli.Ali ravno v tem vidijo poznavalci razmer neuravnovešeno roko. (Tudi pri Napoleonu eo ee stvari razvijale na isti način. Bitke pri Eylau,Wagramu,Borodinu so bile mnogo večje,kakor pa one pri Marengu ln Auaterllzu, vsaj po svojem obsegu; etrateglčno pa eo bile zgolj mrkle ponaredbe).
Pol leta ee Je Hitler grizel z Anglijo. Naenkrat pa ee Je etvarl naveličal.Pohod "na Suez",to je bilo novo geelo nemškega Vrhovnega poveljstva. Anglija ee Je lahko oddahnila,angleške noči so postale mirnejše. Hemško letalstvo ee Je preselilo na Sicilijo ln v Bolgarijo. Dve.oklepni diviziji je Hitler spravil v Libijo, njegove mogočne armade pa so korakale proti Balkanu. V Iraku ln Siriji Je oživela peta kolona. Balkanske države Je privijal z vso silo, in tam kjer eš niso udall Je pomagal z bliskovito vojno.Osem tednov gorja ln razdejanja Je bilo vsega od Beograda -do Krete. Takoj za tem pa Je blisk posegal tudi že v ozračja Aleksandrije ln Sueškega kanala.Moeuleki petrolej eki vrelci eo postali naenkrat tako zelo zapeljivi. Berlinski sen etarega kajzerja v smeri Berlin-Bagdad Je oživel e podvojeno silo. Ali obenem ee je pojačala tudi zavezniška odpornost.Wavell je udarjal na levo ln desno e krepkimi udarci,zavaroval je Irak njegove armade so taborile v Siriji, in ustvarjen Je bil zanesljiv zid obrambe Srednjega vzhoda.Odločujoči udar na tem področju ee Je zdel neizogiben. Naenkrat pa eo ee kolesa polomila.Hitlerjev apetit se je čez noč skvaril. Germanski letalci so z vso naglico izpraznili Sicilijo; iz Sirije so izginili priprav -1jeni nemški bombniki. Komaj premagano Grčijo Je Hi-ler zavrgel kot nepomemben drobec Mussoliniju v lačna usta. Celo pokorjena Brenclja Je poetala za Hitlerja manj pomemben člnltelj.Vea sila nacističnega -Borilnega stroja ee Je obrnila na Rusijo.
HITLERJEVI NA&TI
Kakšen Je Hitlerjev raifein? Površno izgleda.da Je njegov pohod na Rusijo čleto roparska zadevščina.Tako ga Je prikazal tudi ves nacistični tisk. Ropanje ruskega žita in petroleja, pod pretvezo "križarske vojne" proti brezbožnemu boljševizmu. Obenem pa naj bi ta nov Hitlerjev pohod omehčal zaveznike. Ali ta *ačun Je površen. Hitler gotovo ni mogel pričakovati da mu bodo Ruel prepuščali polne žitnice in nedotaknjena skladišča petroleja. Računati Je moral,da bo v Rusiji našel razvaline in pogorišča. Verjetno Je, da n* IMno ■lblll. da bi mogla njegova "križarska vojska v svetu upalltl. Če pa Je količkaj o tem dvomil, ata ga Churchill ln Roosevelt že v naslednjih 48 u-rah temeljito prepričala o nasprotnem.
Hitlerjevi načrti eo morali biti drugačni. V pr-vi etapi svojega ruskega pohoda ni mogel računati na politične, še manj pa na gospodarske koristi, pač pa edino na - vojaške. Izvršiti ln zaključiti bi ga 1-oel v čim krajšem roku, vsekakor pa Se predno bi se Anglija mogla toliko okrepiti, da bi ga ogražala na zahodu, kajti dvofrontnega bojevanja ee Hitler strašno boji.Zavarovan hrbet in obe roki svobodni za končni obračun z Anglijo, tc je bil sklep Hitlerjevega računa.
Računal pa Je Hitler kljub vsemu tudi še na politične koristi, ne toliko na Angleškem in v Ameriki, kolikor v sami Evropi. Ali njegov načrt,da zaveznike matlra a svojim "novim evropskim redom" se je zopet v Berlinu izjalovil.Zasedba velikega dela ruskega o— zemlja, posebno, če bi bilo zaradi vojnih grozot in lakote izpraznjeno, nudi lahko Izdatne koristi. Saj Je znan nemški načrt, ki eo ga 1.1929 celo objavili,
po katerem bi Nemci izselili vse Cehe ln Poljake šiloma v Rusijo in zlasti Sibirijo.(Vsaka ruska vas bi morala sprejeti po eno češko ln poljsko družino!)Po-polno uničenje in iztrebljenje nekaterih evropskih narodov lebdi Hitlerju stalno pred očmi.Slovenci smo bili prvi na tem satanskem programu.Zasedba ln kapitulacija Rusije bi dali Hitlerju v" roke najstrašnejše orožje. Nasilno preseljevanje Poljakov ln Slovencev najbolj zgovorno potrjuje izvajanje teh zločinov. Gospodarsko izkoriščevanje bi bilo mogoče v dveh ali treh letih.
HITLER SI JE IZKOPAL LASTNO GROBNICO
Nevarnost,v katero se je-spravil Hitler s svojim pohodom na Rusijo, Je zanj danes, mnogo večja, kakor pa za zaveznike. Prvi veliki udar, ki so ga Rusi zadali nemškim hordam na Južnem delu fronte in ki Je 1-mel za psoledico splošni umik nemških armad na vsej črti, Jasno kaže, kako telo se Je nevarnost končnega poraza nagnila na germansko stran. Eden zelo znanih ameriških novinarjev Je napisal že meseca julija;"Ce ruske armade lzdržljo to jesen in nadaljujejo z borbo, je Hitler gotovo izgubijen".Jeseni imamo komaj še nekaj dni,vemo pa,da vlada v Rusiji že sedaj strašna zima.Rusija ni samo lzdržala nemškega napada, pač ^a Je danes njena armada v polni ofenzivi proti nemškim vsiljivcem. Hitler Je tudi za Rusijo pripravil bliskovito vojno, ki pa je končala čisto drugače, kakor pa njegovi galop! po Poljski,Pran<;iji,Jugoslaviji in Grčiji.Do Rusije je šlo vse kot po olju,tu pa Je zapelo.Nasproti sta se našla dva kolosa,enako uvežbana enako oborožena.Danes pa ta enakost mogoče že več ni tako prepričevalna. Hitler Je zmanjšal svojo udarno silo z milijoni mrtvecev na ruskih stepah.Z njegovi* glasovi timi oklepnimi divizijami bodo Rusi kmalu krmili visoke peči. Germansko letalstvo se prekucšje z zastarelimi modeli po ruskih stepah. Peta kolona ne sedi v Moskvi,pač pa Hitlerjevem glavnem stanu.
To kar se sedaj dogaja v Rusiji Je zelo podobno-, dogodkom Napoleonovega poloma v Rusiji. Zavedamo a», da nemške zverine še ni konec,čeravno krvavi na vseh koncih in krajih. Verjetno je,da bomo morali še mnogo potrpeti, ali zgodi se lahko tudi tako - kakor ee Je že večkrat v zgodovini diktatorjev - da mrcina pogine kar čez noč.
Mnogo zasluge pa bomo imeli tudi mi Jugoslovani pri ugonobitvi barbarske pošasti. Če bi ne bilo 27. marca in vseh dogodkov, ki eo temu neposredno sledili, bi Hitler napadel Rusijo verjetno že prve dni aprila. Od 6.aprila do 22.Junija Je točno lltednov ali ekoro tri mesece. Za tri mesece smo Jugoslovani Hitlerja zakasnili in ga porinili v rusko zimo. Verjetno Je, da bodo,ti trije mesec), odločilni za Hitlerjevo usodo.
Pa tudi drugače Je delež Jugoslavije pri Hitlerjevih zadregah precejšen.Jugoslovanski četniki z ge neralom Dražem Mlhajlovldem na čelu eo privlekli tri nemške divizije pred Jugoslovanske puške,in to v hipu, ko bi Jih Hitler drugje tako krvavo potreboval. Kako veliko važnost polaga Hitler na srbsko fronto ee vidi iz tega, da ee ni zanesel 'na zaveznika Mussolinija in njegove Junake,da bi mu to etvar uredili Hitler že ve zakaj!
Borba gre danee na življenje in smrt.
ŽIVLJENJE NAM, SMRT BANDITOM!
(Nadaljevanje govora predsednika vlade)
Danes ee Jasno vidi načrt naših sovražnikov. Prvi dan eo odvojili Hrvate z ustanovitvijo "neodvisne Hrvaške". Ta odcep eo poglobili e razšeljevanjem Srbov in pokončevanjea z ognjem in mečem v Paveličev! Hrvaški in Bosni. Vee žrtve ee žigosajo kot komunisti.Da bi iztrebljenje srbskega naroda bilo čim popolnejše Je bilo potrebno izzvati v Srbiji bratomorno borbo med eamial Srbi. Ali v Srbiji ta načrt ni u-epel. Srbski narod je ostal zedinjen in se ni pustil zapeljati. Največji naeijonalisti,skrajni levičarji, cerkev, vojaka, vee to je danes zedinjeno.
POTRPETI MORAMO
Za sedaj moramo potrpeti. Kralj Peter II in Kraljica Mati, člani Kraljeveke vlade in vsi ostali naši rojaki izven zasedenih področij naše domovine eo e polnimi rokami zaposleni z delom za pomoč našim u-jetnlkom in za olajšanje usode vsega naroda._________
Ura končnega obračuna Se ni bila.Ali njen čas ni daleč. Naši veliki in močni zavezniki eo posvetili prav vse svoje sile za končno zmago in pripravljeni so nuditi nam vaško pomoč. Pozdravljam hrabro vojaka bratske Rueije in izražam dlvljenje vsega našega naroda na njenem izvanrednem držanju in samopožrtvova-nju v borbi za akupnl oilj. Poleg nje - ee lahko -reče, da ee borijo na lastni zemlji - samo še Srbi,-Zaupamo v boga, da ta borba ne bo zaman in da ni več daleč čas naše skupne končne zmage. Stalin Je v svojem zadnjem govoru dejal:"Nemci eo na koncu svojih moči. Nemški napadalci etoje pred propastjo. Nemčija se bo čez nekaj mesecev, pol leta, mogoče tudi čez leto dni zrušila pod težo svojih lastnih zločinov."
Pozivamo vse prave zastopnike naroda, vee one,ki ljubijo nad vse svojo svobodo in svobodo svoje domovine,zlaeti pa vse one hrabre sinove,ki so se že odzvali, da branijo z orožjem to evobodo.de se združijo v skupni borbi proti skupnemu sovražniku. Val pod poveljstvo poveljnika vseh jugoslovanskih oboroženih sil v domovini, generala Draže Mlhajlovida!
Ne nasedajte peklenskemu načrtu naših sovražnikov, ki stremijo za tem, da izzivajo medsebojno ubijanje in bratomorne borbe! Kdor danes iz oeebnih ali ideoloških razlogov dela drugače, izdaja svoj lastni narod. Posvetimo se vsi skupnemu cilju! IZVOJEVA-NJU SVOBODE IN VSTAJENJU JUGOSLAVIJE!
Naj živi Kralj Peter II.! iivio Jugoslavija!
MAČA - ZADUŠNICA ZA ŽRTVE FAŠISTOVSKEGA RAZBOJNIŠTVA BO V TOREK,DltE 23.t.m.OB 9 URI DOPOLDNE V CERKVI SV. JOŽEFA V KAIRU. VABIMO VSE SLOVENCE IN JUGOSLOVANE, KAKOR TUDI PRIJATELJE NAŠEGA NARODA, DA SE UDELEŽIJO TE ŽALOSTNE SVEČANOSTI!
TRST.16.DEC. Posebni tribunal za zaščito fašistovske vladavine je obsodil na smrt 9 Slovencev, od katerih »o. peterico ustrelili,* pa eo bili pomiloščeni na 30 let težke Ječe. Od ostalih obtožencev eo obsodili 48 fantov na teško ječo od 3 do 30 let. Trije obdolženci eo bili_ oproščeni.
GORIČANKA .PIŠE: Zelo sem ginjena to poletje,da eo se naši fantje tako častno odzvali klicu domovine. Zdelo se Jim je tako naravno'zasesti mesto,ki jim ga Je sama usoda pokazala.Srečala sem Jih pri neki Slovenki, ki Jih je povabila na kosilo. Podzavestno eo se mi Javljali neki mali dvomi. Prosim opršščenja! Ali ko sem Jih zagledala, bilo Jih Je šest z vseh delov naše nejožje domovine,eo ee mi zrosile oči. Niso bili samo korenjaki po telesu, pač pa tudi po duši.Poljubila bi Jih v imenu njihovih mater in očetov, ki ee mogoče niti ne zavedajo, koliko lepega so vzgojili pri domačem ognjišču. Naprej sem Jih Izpraševala, oči pa so mi bile stalno mokre. In pošteno sem ee v-zela v roke. To Je vendar tisto pokolenje, nad katerim si vedno obupavala, ker Je bilo rojeno v fašizmu in se Je učilo v tujem Jeziku. Moj Bog, eram me Je bilo, da sem samo za trenutek podvomila nad to dlvno mladostjo.- Dokler narod rodi take matere, ki v suženjstvu rodijo in vzgajajo take sinove, smo lahko ponosni na svoj rod in mirno lahko čakamo tudi na u-eodne odločitve.
BOŽIČNICA HAŽIM FANTOM. Zaradi skupnega praznovanja boŽionin praznikov je bila v naši vojski že od nekdaj havada, da se praznujejo ti prazniki skupno. V vojski so bile zastopane navadno tri vere,katoliška, pravoslavna in muslimanska. Da bi se stara navada o-hranila tudi v'tujini,bodo vsi naši vojaki prejeli mala božična darila le na Novo leto,ki je nekako no sredini med katoliškim in pravoslavnim božičem. Tako bo tudi z darili, ki so jih velikodušno pripravile naše vrle Slovenke z veliko požrtvovalnostjo načih 6 sester. V imenu vsega našega naroda pod Italijo ee JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE vsem prav prisrčno zahvaljuje.
LEPE in SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem rojakinjam in rojakom, posebno pa našla uniformiranim fantom, v imenu JUGOSLOVANSKEGA ODBORA IZ ITALIJE, zlasti njegovega predsednika dr.Ivana M,Čoka in v svojem Imenu - Ivan Učenikov.
ekih fantov - prostovoljcev smo prijeli pismo,ki ga dobesedno priobčujemo: "Komaj sem se vrnil e straže,so ml tovariši pomolili pod nos "Bazovico", češ čitaj, kaj nam pišejo dekleta iz Kaira Iznenaden asm hitel od vrstice do vrstice.Zelo smo se vsi skupaj razveselili vesti, da imamo v bližini pristne in dobrodušne rojakinje Vaše pomenjljive in ljubeznive domovinske besede nam so šle prav do srca in vzbudile Še več gorečnosti do naše prekrasne zemlje. Naša odločitev ni bila storjena zaradi ponosa ali časti,pač pa dolžnost Vbakega Slovenca je, da izpostavlja tudi svoje življenje, če Je treba, za dobro naše drage domovine, za osvoboditev načih staršev, bratov, sester sinov in hčera in za rešitev onih, ki danes trpijo in Ječijo pod Jarmom divjega in trdosrčnega naroda. Prišli smo sem, da Izženemo in uničimo tisti mrčes, ki spodjeda ln mori korenine slovenske matere. Nad dvajset let smo imeli suženjsko in mučeniško življenje. Nad dvajset let eo nas hinavsko zatirali.misleči, da napravijo iz pristnih Slovencev, trde Lahe. Niso pa pomislili, da pravi slovenski fant, mož ali žena,nikdar ne pozabijo svoje matere.Medtem,ko eo bili najbolj gotovi, da so nas prepojili e svojim duhom, smo Jim ob prvi priliki pokazali hrbet in napovedali maščevanje. Ni treba, da nas zavidate,da niste z nami. Dam vam priliko: Hitler in Mussolini sta že več let vežbala z orožjem ne samo dekleta, pač pa celo otroke, pa ata kljub temu danes že pri kraju. XI pa, čeravno si domišljujejo, da so vee uničili in povsod zagospodarili, Jim moramo pokazati, da ima slovenski narod še dovolj hrabrih fantov, katerim bodo morali, če Jim Je življenje drago - pokazati pete. Z velikim navdušenjem ae vežbamo dan za dnem in ne vidimo ure, kdaj pojdemo tja,kamor nas kliče domovina in nas naši dragi tako teško pričakujejo,- K laključku dostavljam,da je naše življenje tu zelo prijetno in da smo edini in svobodni ter vsi pri najboljšem zdravju in zadovoljstvu. Vesele in srečne božične praznike z lepo zahvalo in prisrčnimi pozdravi - SLOTENSKI FANT
aalta
Angleikl otok Malta leži nekih 85 k* J Bino od Sl čilije. Kot eden najzvestejših čuvarjev velike lmpe— rlJalne poti, ki vodi s metropolitanskega otoškega domovja Britancev, »koal Gibraltar In Sues v Indije* Je v nepretrganih bojih, ki Jih zaznamuje svetovna zgodovina, največkrat spremenil svoje gospodarJe.Kot vašen mejnik med obema deloma Sredozemskega morja,Je vedno vzbujal pohlepe raznih zavojevalcev.
T srednjem veku euja otoka domovali križarji,ki se od tod odbijali neprestane napade strašnih afriških gusarjev, la Malti-so gospodarili vse do prihoda Napoleona, ki Je na poti v Egipt,pregnal križarje ln njihove potomce s otoka ter razvil na njen angleško zastavo.Napoleonu se za petami sledili Angleži e svojimi bojnimi ladjami. Zavzeli so enega Izmed otokov ln pričeli z obl ego vonjem glavne luke La Valetta. Komaj se Je dobro razkadil dim angleških topov,že Je zaplapolala angleška zastava. To se Je zgodilo leta 1800. Od takrat Je vse otočje ostalo stalno v angleški posesti.
Angleži so otočju posvetili vso svojo pažnjo ln že davno pred svetovno vojno zgradili mogočne trdnjave,katerih naloga Je bila nuditi angleški sredozemski mornarici polno zavetja ln pomoč. Utrjevanje Malte ee Je močne povedalo med prvo svetovno vojne, ko Je otok Igral v vseh zavezniških operacijah na Sredozemskem morju samem, zlasti pa na njegovih obalah, zelo pomembno vloge, tudi po končni zmagi v prvi svetovni vojni, Angleži Malte niso zanemarjali. Prav posebne pa ee pričeli s modernizacijo trdnjavskih naprav, ko Je prišel v lemčljl Hitler do oblasti ln ee ee Se kazali prvi obrisi novega svetovnega klanja. Umevne Je samo po sebi, da so utrjevalna dela dobila novega razmaha po Izvršeni vojni napovedi.
Z vstopom Italije v sedanjo vojno ln še prev posebno po prihodu nemškega letalstva in kopnenlh sil na Sicilije, so ee mnogi spraševali,kako dolgo ee bo Malta še držala. Mnenja so bila močno deljena. Razni vojni strokovnjaki, ki so svoje zamlsleke gradili v prvi vrsti na letalstvu,so napovedovali hiter konec. Posebno vneti preroki so bili Lahi, ki so vprašanje Malte vezali z lakomnimi političnimi apetiti.Skladni-ee knjig so rasle po Italiji ln vsi "geniJalni" laški admirali ln generali so bili ene mleli, da bo namreč Malta njihov prvi plen v bodočem spopadu. Svoje predvojne letalstvo, e katerim so Lahi povzročali po vsem svetu tak strahoten pomp. Je bilo v prvi vreti namenjene za udar na Malto. Kakor vemo pa iz najno-vejše zgodovine, ee Je s italijansko Malto vred razblinile v nič tudi laško letalstvo samo.
Ko Je v letošnjem maju padla grška Kreta ee Je število ljudi, ki ee Malti prerokovali kratko angleške življenje v tej vojni, še znatne povečalo. Ko so pričele prihajati v severni Jadran nove nemške pod-Bornlee, ki eo Jih montirali v tržaških, tržlšklh ln
25ttc6n/e pllcuajiavcLZkl*.
Pojavil ee Je.kticor da Je padel z oblakov. Nihče ml vedel niti kdo Je, niti od kod Je prišel. Naselil ee Je v predmeetJu.Knpil Je malo hišo ln tu stanoval. Ulloe ni bila ravno pueta,vendar Je ostal samotar.
"Zdi ee ml,da ni vse v redu"je potožila naša gospodinja svoji sosedi.
"Ah, gotovo jV neko malovredno človeče* Je odgovorile zgovorna soseda.
"BJ,takih ljudi ee Je treba Izogibati. Po navadi dajejo samo slabe vzgledeidobro poznam podobnega tiča. Delal ee Je velikega gospode,v resnici pa Je bil čisto navadna plJandura.Po gostilnah Je pil kot žaba opil ee pa ta spak le ni, ali pa selo poredkoma. Bog obrati pa, če bi mu kdo očital pijančevanje. Kdo ve, če ni tudi to-le takšen zakrknjen pijanček."
"Gotovo bo tako" Je potrdila soseda. "Sinoči ee Je nekam sumljivo pozno vrnil domov in vse ee ml zdi da ni mogel biti trezen.V
0 vseh teh govoricah ee revežu niti sanjalo ni. Vsakega Je lepo pozdravil,Izogibal ee Je srečevanja, če Je le mogel.
Slučajno sva se spoznala. Dolžnost me Je prignala do njega.Počasi sem el pridobil njegovo zaupanje. Bil Je dokaj bister in olikan. Ko eem ga opazoval lz bližine,ee ml Je nehote javljal občutek,da ta človek mnogo trpi ln da akrlva v sebi teške spomine.
"Nič ne pijem!" mi je priznal ob neki priliki.
Glavo je podprl e komolcem, pogled uprl v nasprotno steno ln v pretrganih stavkih mi Je zaupal veliko svojo bolečino.
A^AsTLCLS
otok/
rešklh ladjedelnicah, eo uetrahovancl pred Nemci,dajali Malti svoj poslednji blagoslov.
V resnici, če pomislimo, kakšno ogromno vojaško korist bi nudila Malta osovlncem, nam Je zagonetka, kako da ta Junaški otok tako hrabro kljubuje vsem o-sovinskim napadom.če bi Imeli Germani v rokah malto, ki zapira ln odpira vrata v Sicilijanskem prelivu,bi ne bilo treba toliko mešetarjenja s Prane!Jo zaradi Izročitve pomorskih oporišč v Sredozemskem morju. Se bi Imeli Malto bi Jim bila Blzerta, ki Je zahtevale leto dni popuščanja in konferenc e Petainom ln Dar-lanom, Odgovor pa ni težak. Tee otok predstavlja eno samo trdnjavo.Na površini 111 kvadratnih milj eo natrpane močne euhozemne, pomorske ln letalske posadke Obala Je branjena na vsako ped s močnimi obalnimi baterijami. Ogromne podzemeljske votline nudiJo-idealna skrivališča podaornioam ln vodnim letalom.Ta zaklonišča ne prebije prav nobena bomba na tem svetu Vsa obala in mesta, kjer bi ee lahko izkrcal sovražnik, so minirana In prepletena z bodečo žico, po kateri kroži električni tok. Notranjost otoka in slasti glavna luka - La Valetta - Je načičkana e protiletalskim orožjem.
Pred kratkim je Malta doživela svoj tisoči letalski 'napad. Na stotine in stotine nemških in laških letalcev je našlo smrt na pustih akal&h tega otoka in v sinjih valovih, ki obljivajo ta Junaški otok.
Nekaj tednov predno eo Lahi doživeli zadnjo tragedijo njihove mornarice, so se opravili nad Malto z nič manj ko 60 hitrimi torpednimi čolni - MAS -.Angleški častnik, ki je bil priča tega laškega podviga Je pripovedoval, da eo malteški branile! pustili Lahe na primerno oddaljenost, nato pa so „z bliskovito hitrostjo počistili vodno gladino do zadnjega čolna. Niti ena edlnlca se ni rešila. Verjetno Je, da so e tem Lahi zaključili svoje napore, da ee po vodi približajo Malti. . .
Po osemindvajsetih mesecih vojne stoji Malta Junaško v čvrstih rokah angleških branilcev, in ne samo to, Malta danes že davno ni več junaški branilec, pač pa drzni napadalec. Laška poročila s bojišč morajo stalno obveščati italijansko Javnost o dnevnih napadih angleškega letalstva na njihova mesta ln luke in med njimi eo tudi častno zastopani mnogi malteški vitezi.
"Pred dvajsetimi leti eem bil zadnjikrat pijan.-Da, pred dvajsetimi leti! Redko pem ee upijanil, ali eem mnogo popival. Cele noči smo ga srkali;polne žepe denarja sem pognal za rujno Vince. Spil bi ga za tri ln ne bi bil pijan,samo noge bi mi odpovedale ln mleli bi se mi izgubljale."
Nekoč smo ga zopet pošteno kronali. Pili smo, da Je z mize teklo. Ko sem opazil,da ga imam zadosti ln da ee me že prijema zaspanost, eem Jo lepo po francosko pobral lz gostilne, naravnost domov. Ampak kako domov? Ob naši cesti eo tega dne izkopali nov Jarek,prav blizu potoka. Zato eem kolovratil enkrat po desni,drugič zopet po levi. Končno ml Je zdrenllo in naenkrat sem bil do kolen v blatu ob robu naraslega potoka. Poskušal eem se dvigniti, pa eem ee samo še bolj pogreznil v blato. Ležal eem na trebuhu ln podpiral glavo z rokama, da ee ne zadušim. In tako eem čakal...
Naenkrat ee mi je zazdelo, da slišim glas otroka toda ničesar nisem mogel razumeti. Takoj nato se Je Izvil lz teme močan otroški krik, nekaj Je padlo v vodo. KoJ nato eem slišal močan pljueek.Napenjal eem oči in opazil,da se potaplja otrok. Hotel eem zakričati v pomoč. Premaknil sem ee, ali... Samo glava mi Je Se ostala v zraku. Mali ee je pojavil na površini. V treh skokih bi bil lahko pri njem. Bulll eem, dokler ee mi ni izgubil Izpred oči.Mlellm.da me ni spoznal, čeprav ml Je bil tako blizu. Obraz ln oči Je u— plral vame... Ali bil sem pijan... Kaj ne — ah...
Ne vem kako...Zjutraj mi je povedala moja pokojna, da Je utonil najin edinec.
"Sedaj ne pijem" Jc končal z odločnim glasom.
RUŠILCI
ČUVARJI MORJA
Hrbtenica vsake vojne mornarice so njene oklopne vojne ladje.V njih je osredotočena udarna moč,na kateri sloni vsa strategija pomorskega vojevanja. Toda takih jeklenih morskih počasti je na svetu razmeroma zelo malo. Saj stane ena taka ladja nič manj ko tri milijarde dinarjev. Poleg tega pa je uporaba takega jeklenega nerodneža v pomorski, vojni precej redka. Levji delež naporov za vzdrževanje neomejene oblasti na svetovnih morjih pripada vsekakor mornarjem manjših plovnih edinic. To vzdrževanje pomeni zavarovati svetovna morja za nemoteni promet zavezniških trgovskih ladij in onemogočiti kretanje sovražnih pomorskih edinic v teh vodah.Največje in najbolj trdo delo pri tem pripada rušilcem in njihovim posadkam.
ŠTEVILNE NALOGE RUŠILCEV
Spremljanje trgovskih ladij je delo rušilcev.Lov na podmornice pripada njim. Nevarnost sovražnih upadov na lastna ozemlja je pogosta, naloga rušilcev je da preprečijo izkrcavanje. Ce bo kdaj Hitlerjeva flota izplula za invazijo angleškega otočja,bodo rušilci prvi,ki jo bodo napadli. Oni bodo s sovražnikom v najtesnejši zvezi vse dokler ne dospejo na bojišče teSke bojne ladje.In ko bodo te izvršile svoje, bodo rušilci zadnji, ki bodo zapuščali krvave valove nove pomorske tragedije.
Ko prično z gradnjo rušilca, ki stane približno 90 milijonov dinarjev, mora biti prva skrb graditeljev, da bo nova pomorska edinica vozila najmanj 35 morskih milj na urofmoreka milja=1852 metrov), poleg’ tega pa graditelji posvetijo mnogo pažnje tudi dobri oborožitvi rušilca. Rekli smo že,da so naloge rušilca številne in raznovrstne. Njegove glavne naloge so braniti teške edinioe, zasledovati, preganjati in u-ničevati sovražno ladjevje, tako nadvodnih,podvodnih in zračnih enot.K temu je treba prišteti še teška in dolgočasna patroliranja,spremijevanja, polaganja min in vse mogoče druge stvari, ki matijo spanje vsakega admirala.0 oklepu pri rušilcu skoro ni govora, kajti vsaka nepotrebna teža bi samo zmanjšala njegovo hitrost. Zadnja stvar,na katero mislijo graditelji rušilcev, je udobnost posadke.
"PROLETARIJAT” VELIKE FLOTE
Za udobnost na rušilcu sploh ni prostora. Če bi se prostor tudi na kak način našel,bi udobnosti nihče ne mogel uživati. Rušilec izvaja na morju vse mogoče in nemogoče kretnje, ziblje se enkrat na levo a drugič zopet na desno, naenkrat pa pobesni kot mlad Konj. Končno,če bi se tudi našel prostor in če bi u-ničevalno morje bilo stalno mirno kot zrcalo in bi ae rušilec ne nagibal pri vsakem obratu, bi posadka »e našla časa za kakršnokoli udobnost, ker je stalno Prezaposljena. Rušilci so pravi "proletarijat" vsake Mornarice.
Rušilec je tanka jeklena Skrinja, teška 1000 ali Pa tudi več ton. Dolg je okrog lOOm, širok 9m, natrpan z zelo občutljivimi stroji in velikimi količinami smrtonosnih razstreliv.Posadka rušilca šteje približno 200 mož. Sto devetdeset mož živi in spi v oddelkih, ki imajo skupno toliko prostora kot trije a-leksandrijeki dvonadstropni tramvajski vozovi. Tu u-dobnoet ni večja kakor pa v sami kotlarni. Osem do deset Častnikov živi v jeklenem zaboju,ki je postavljen točno nad - municijskim skladiščem. Kabine za častnike niso večje od navadnega taksija.Postelje so Pritrjene nad nadstropji predalov in stelaž. Trde so in ozke,da se človek komaj obrne. Samo poveljnik rušilca ima prostorno stanovanje s kopalnico, toda kadar je rušilec na morju, nikoli ne prestopi sVojega kraljestva. Na vožnji biva stalno na poveljniškem mostu, spi in obeduje — če more — v mali kabini pri samem mostu. Topovi, torpeda, reflektorji in najraz-novrstnejsi stroji požro ves ostali prostor.
Na razburkanem morju obolijo tudi mornarjifki so vajeni morske plovbe, na morski bolezni.Vea vrata in okna so na morju vedno brezdušno zaprta, sveži zrak prihaja samo skozi dušnike v prostore, kjer živi posadka.Pri vsakem večjem valovanju morja pa prihaja z zrakom tudi morska voda. V takih slučajih je kuhanje nemogoče. Mornarji hodijo z enega konca ladje us. nasprotni s pomočjo razpetih vrvi.Pozimi je vreme več-
krat tako neugodno, da mora častnik, predno se poda s krme na poveljniški most, telefonsko javiti služ— boječemu častniku, da pazi na njega, če bi ga morje odneslo s palube in ukrene potrebno za njegovo reševanj e.
Vendar ni tako slabega vremena, ki bi preprečilo rušilcem,da bi ne mogli izpluti na svoje delo-Rušil-ci so predhodniki moderne flote in so v zadnjih časih postali njena važna udarna sila. Ime rušilec zelo dobro označuje njegovo vlogo.Dejansko pa je to i-me ostalo iz časov, ko so take edinice bile prvič u-porabljene v pomorski vojni.
RUŠILEC NEKDAJ IN DANES
Označbo "rušilec" eo dobile ladje koncem ^.stoletja, ki so imele nalogo, da rušijo in potapljajo male torpedne čolne, ki so v tistih časih ogražali velike bojne ladje. Toda nove vrste teh ladij so se e časom same prelevile v torpedne edinice. Njihova tonaža se je povečala od prejšnjih 300 do 400 ton na 1000 ton in v svetovni vojni sta jih obe strani uporabljali za množenstvene napade. Poučen je primer u-porabe velikih rojev rušilcev za torpedne napade velike pomorske bitke pri Jutlandu s strani obeh nasprotnikov.
Najnovejši angleški rušilec tipe "Tribal" je danes nekaka mala križarka s tonažo 2000 ton. Ta rušilec je dokazal svojo moč v prvi polovici letošnjega decembra, ko eo njegovi vrstniki, brez zaslombe večjih ladij, sami napadli italijanski pomorski oddelek dveh križark v spremstvu dveh hitrih torpednih čolnov in brez lastnih izgub potopili eno križarko in oba torpedna čolna, drugo križarko pa močno poškodovali. Spomnimo se tudi slavnega "Cossacka", ki se je odlično pokazal v preganjanju "Altmarka" ob norveški obali,kakor tudi pri napadu na luko Narvik. Danes i-ma angleška mornarica čez 200 rušilcev. Poleg vrste "Tribal" sta v službi še dve vrsti. •
PETNAJST SALV V MINUTI
Oborožitev rušilcev je različna. Vrsta "Tribal" ima osem topov kal. 120 cm, ki lahko oddajo 10 do 15 strelov v minuti. Granate so teške po 26 kg. Rušilci te vrste imajo po 4 torpedne cevi.Zelo učinkovito je protiletalsko orožje. Vsak rušilec je opremljen tudi še s prislušnimi aparati za iskanje podmornic.
Življenska doba rušilca v mirnem času znaša deset let. V vojni pa se njegovo življenje znatno skrajša, ker se zakovice pri česti največji hitrosti že v 3 letih zrahljajo zaradi strahotnih tresljajev, ki jih morajo zdržati.
Pri polni hitrosti porabi moderen rušilec 250 ton nafte na dan.
DANAŠNJA VOJNA JE NJIHOVA VOJNA
Možje, ki živijo na rušilcih se morajo za ta posel roditi. Imeti morajo poseben čut za te male ladje in njihov zamotani mehanizem. Če se z rušilcem ne postopa pravilno, se obnaša kot neugnana mezga,v sigurnih rokah pa je to bitje z neomejenimi sposobnostmi. Samo mornarji z rušilcev vedo za užitke, ki jih nudi tisoč in več tonski demon,kadar drči s hitrostjo 40 milj na uro skozi razburkane valove sedmih o-ceanov. In ti mornarji se tudi zavedajo, da njihove ladje pišejo slavno zgodovino lastnega naroda. Priznati Je treba, da je današnja vojna-njihova vojna.
GLAVO PLEŠASTO SI PULI MUSSOLINCEK... CARSTVO AFRIKANSKO JE POBRAL HUDIČEK...
LJUBI PETAIM, TI BOŠ TEPEN!
ZA FANTE PLES - TA ŠPORT NI BAŠ NEVAREN ZA PUNCE - KONEC, PAČ ZNABIT’ NEMAREN!
HflLEK MR
SE MNOGO JE MOŽ V BERLINU ČELJUSTIL, AL’ STALO MU SRAJČKO SAMO JE ŠE PUSTIL,
VSE DRUGO POBRAL JE TA VRAŽJI SLOVAN;
KAJ NAJ POČNE ZDAJ UBOGI GERMAN?
TAKO NA MRZLEM SEDALU PREJASNI, PIRERČEK MISLI -OBRAZ MU SE ZJASNIj
KARTE PROROŠKE,
OJ SLAVNI MOŽJE,
NAJ POTOLAŽIJO NEMŠKO GORJE!
"BAZOVICA"
CUK™ PALCI
-8-
20.12.1941.

BOJIŠČU
hiti en ■
,CETA LASKA KANAttA AE NAPOVE V03NE
Ant Al V-', G A POŽklEA TAM3 MARUŠKO
f FRONTO I”
Kpo pravijo t
POSLALI SO NAM TO-LE:
Predragi moji vi Slovenci, ne zamerite mi,Se vam z venci uvelimi In e skrhanim tenorjem, naSo bit en’ mal’ preorjem:
Kjer v evetu dva Slovenca se najdeta na vkup, že mislita, da treba napravit * eportni klub.
Kjer trije najdejo ee z gor. že snujejo nov pevski zbor!
Kjer štirje so,ni noči brez eestanka, kjer se nujno snuje nova stranka.
Oj, mali
smrkavi Japonček, grenak bo
londonski bonbonček!
H(\ KUSKl fRONTl
Kjer pet Jih, kje drvar!, so najmanj trije časnikarji.
V Egiptu tudi ni drugače, so prišli trije, al’ bo mače in že nam pišejo domače brbljavosti - po naše.
Med njimi Ivan Učenikov ribič laških je vjetnikov, po dnevi in ponoči tenta, kaj pravi radio - trobenta.
Posluša vse in piše, včasih c*lo še kaj nariše.
Se tepe z Lahi in Germani izraze krepke nosi. kar 08 dlani. Se tepe za pravic®., bog živi "BAZOVICO"!