ŠT. 5
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XX.
KAMNIK, 9. MARCA 1981
5 DIN
Slabosti v kadrovski politiki
Podatki, ki nam jih ponuja analiza o uresničevanju dogovora o kadrovski politiki, ne morejo navdušiti, saj se znova pojavljajo nekatere že prav kronične bolezni kadrovske politike v občini.
Kadrovske službe, ki bi morale premišljeno snovati kratkoročne in dolgoročne kadrovske načrte, hkrati s tem pa tudi primerno štipendijsko politiko, na eni strani še vedno niso povsem pravilno vrednotene, na drugi strani pa premalo strokovno usposobljene za odgovorno delo. V združenem delu naše občine je namreč le osem samostojnih kadrovskih služb, v štirinajstih delovnih okoljih je kadrovska služba sestavni del splošnih oziroma sploš-no-kadrovskih služb, v osemnajstih delovnih organizacijah imajo ka-
drovskega delavca, ki pa običajno opravlja še druge naloge in v šestih delovnih organizacijah nimajo niti zametka kadrovske službe. Ce pogledamo še izobrazbeno strukturo ugotovimo, da je v kadrovskih službah le devet delavcev z visoko izobrazbo, 26 z višjo, 21 s srednjo in 12 z manj kot srednjo.
Ob tem se seveda ni mogoče čuditi, če kadrovski načrti še vedno niso taki, kot bi jih želeli. Nobena od delovnih organizacij, podpisnic dogovora o kadrovski politiki na primer nima dolgoročnega načrta kadrovskih virov, dolgoročni načrt štipendiranja pa ima le polovica delovnih organizacij. Posledice tega se kažejo v strukturi zaposlenih v kamniškem združenem delu, saj se
je izobrazbena struktura v zadnjih letih poslabšala. Leta 1976 je bilo-zaposlenih 2,6 odstotka delavcev z visoko izobrazbo, leta 1978 prav toliko, odstotek delavcev z višjo izobrazbo se je v enakem obdobju povečal od 2,5 na 2,8 odstotka, delavcev s srednjo izobrazbo od 14,3 na 15,6 odstotka, kvalificiranih delavcev od 26,6 na 22,1 odstotek delavcev ozkega profila se je od 54,0 povečal na 65,9.
Tudi pri kadrovanju vodilnih delavcev še niso odpravljene vse pomanjkljivosti. Dejstvo namreč je, da so nekateri vodilni delavci premalo aktivni v svojem življenjskem okolju, da se še vedno vsi ne udeležujejo šole za poslovodne delavcev v Skofji Loki - kar naj bi bilo v bodoče pogoj za ponovno imeno-
Stabilizacijska rast cen, ki so v občinski pristojnosti
Pri uresničevanju družbenega dogovora o politiki cen smo bili v naši občini tudi v preteklem letu dosledni, saj povišanje cen, ki so v pristojnosti občine, ni prekoračilo z
dogovorom opredeljene najvišje rasti.
Tako so cene v Domu upokojencev porasle za 18 odstotkov, prav toliko v vrtcu
Bogastvo samoprispevka
V zasneženem IVIotniku je bilo težko ujeti v objektiv park sredi tega kraja. Prizadevni krajani so ga delno uredili tudi s pomočjo denarja, ki smo ga v tem obdobju namenili za razvoj krajevnih skupnosti s samoprispevkom. Sicer pa v naši občini ni krajevne skupnosti, ki ne bi gospodarno obračala denarja, saj se zavedajo, da so ga delovni ljudje in občani za njihov hitrejši razvoj namenili iz svojih osebnih dohodkov. Pomembne pridobitve v krajevnih skupnostih nazorneje prikazujejo fotografije, objavljene na straneh Kamniškega občana. Fotografije so prispevali člani Foto kino kluba Kamnik.
Antona Medveda in v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. Enako je bilo povi-' šenja cen komunalnim storitvam, vendar nove cene veljajo šele od 1. janurja letos. Nekoliko več so porasle cene za dimnikarske storitve, vendar teh cen v občini nismo spreminjali od oktobra 1978 dalje. Vstopnice za kino predstave so dražje za 12 odstotkov.
Cene gostinskih storitev v družbenem in zasebnem sektorju so se po višale za 15 do 20 odstotkov, cene obrtnih storitev pa približno za 15 odstotkov.
V letošnjem letu niti izvršni svet niti pristojna služba pri komiteju za družbenoekonomski razvoj nista odobrila nobenega povišanja cen, ki so v pristojnosti občine. Pač pa so stekle priprave za ustanovitev skupnosti za cene, katere prva seja bo marca, če bo tudi medobčinska zbornica opravila vse naloge pri ustanovitvi. Naloge, ki jih ima pri ustanavljanju skupnosti za cene občina, so namreč že opravljene.
J. T.
vanje - in ne nazadnje, da je v zvezi komunistov le 67 odstotkov vodilnih delavcev.
Člani izvršnega sveta, ki so že večkrat ob obravnavanju gospodarskih, družbenih in kadrovskih zadev opozarjali na slabosti v kadrovanju, so v razpravi ob analizi omenili tudi investicijske načrte. Ti namreč skoraj po pravilu ne zajemajo načrtov potrebnih delavcev in virov, iz katerih bodo te delavce dobili. Menili so še, da smo nedosledni pri uresničevanju tistih določil zakona o združenem delu, ki govorijo o sprotnem ocenjevanju vodilnih delavcev. Takih ocen namreč skoraj ne poznamo, nastajati pa bi morale sproti ob vsakem razpravljanju o poslovnih rezultatih, ki so odvisni tudi od opravljenega dela vodilnih delavcev.
Posebej kritično so v izvršnem svetu obravnavali uresničevanje dogovora o zagotavljanju minimalnih standardov, določneje: o nemogočih življenjskih razmerah za okrog dvesto delavcev v našem Delavskem domu. Že pred letom je izvršni svet dal pobudo za ustanovitev sveta uporabnikov doma, vendar pa se delovne organizacije katerih delavci žive v domu, doslej niso znale dogovoriti o sanaciji razmer. Izjeme seveda so, saj sta Kemijska industrija in Utok poskrbela za svoje delavce, kolikor sta lahko. Vendar pa dom še vedno nima varnostne službe. Dnevni penzion v njem stane le 78 dinarjev; za tolikšno vsoto pa hrana ne more biti primerna. V domu ni skupnih prostorov, v katerih bi delavci preživljali svoj prosti čas.
Razmere še toliko bolj bodejo v oči, ker imamo v Graditelju svetal vzor, kako je mogoče poskrbeti za delavce iz drugih republik. Njihovi delavci imajo namreč ne le urejene življenjske pogoje v dveh domovih, ampak je Graditelj kupil svoj-avto-bus, s katerim vozijo delavce na delo, pa tudi enkrat ali dvakrat mesečno na obisk k domačim.
V izvršnem svetu so odločni, da bodo inšpekcijske službe dom zaprle, če se vse delovne organizacije, katerih delavci žive v njem, ne bodo zganile in pripravile kratkoročnega in dolgoročnega sanacijskega programa. Pri tem bi se morale vključiti tudi osnovne organizacije sindikata, saj je dogovor o minimalnih standardih ena tistih njihovih nalog, ki jo morajo tekoče preverjati. Hkrati so oblikovali pobudo, naj bi v občini ustanovili klub za delavce iz sosednjih republik, saj, kot so rekli v razpravi, ne moremo od delavcev, ki pridejo v našo občino iz drugih krajev, pričakovati, da bodo že po enem mesecu prisluhnili naši glasbi, naši kulturi.
JANA TAŠKAR
Novi predsednik občinske konference SZDL
Delegati občinske konference SZDL Kamnik so na tokratni seji osrednjo pozornost namenili pri-
- ^
	lil
	
pravam na referendum o novem samoprispevku, ki bo 12. aprila ter ob tem s posebno pozornostjo razpravljali o tem, kaj bo novi
samoprispevek zagotavlja! posameznim krajem in zaselkom.
Na seji so izvolili tudi novega predsednika občinske konference. Janez Prezelj se je rodil leta 1924 v Podgorju. V revolucionarno gibanje se je vključil že ob pripravah na začetek vstaje na kamniškem območju, prva leta vojne je bil v taborišču, leta 1943 se je po begu iz taborišča pridružil partizanom. Vsa povojna leta je opravljal vrsto družbenopolitičnih dolžnosti, v zadnjem mandatnem obdobju je član IS, član predsedstva SZDL, podpredsednik OO ZZB NOV. Dosedanjemu predsedniku občinske konference SZDL Nandetu Vo-detu, ki so ga že decembra izvolili za predsednika Zadružne zveze Slovenije, so se delegati na konferenci zahvalili za opravljeno delo in njegov prispevek pri razvoju na vseh področjih življenja.
Novi predsednik
družbenopolitičnega
zbora
Na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, na kateri so, tako kot na zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela, osrednjo pozornost namenili analizi vzgojnoizobraže-valnega dela v občini, so izvolili tudi novega predsednika.
Milan Logar se je rodil leta 1923 v Horjulu, član ZK je od leta 1943. Po okupaciji se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem in opravljal najrazličnejše naloge pri "organizaciji osvobodilne fronte in pri preskrbova-nju prvih partizanskih enot v Dolomitih. Leta 1942 je odšel v partizane.
Po vojni je najprej delal v JLA, kasneje je bil tajnik občine Šmartno pri Litiji, od leta 1957 do upokojitve pa je delal v občini Kamnik kot referent za gozdarstvo, gozdarski inšpektor in tajnik občinske skupščine'. Vsa povojna leta je opravljal tudi vrsto
družbenopolitičnih in družbenih nalog.
S tem so delegati družbenopolitičnega zbora razrešili doseda-
njega predsednika Kazmirja Keržiča, ki je bil že lani izvoljen za predsednika občinske konference zveze komunistov.
Kongres, ki odmeva preko meja
Nedvomno je 26. kongres KP Sovjetske zveze dogodek, ki ga s skorajda enako pozornostjo in natančnostjo analizirajo tako v socialističnih kot tudi v kapitalističnih družbah. Časi, ko je bil kongres sovjetske partije izključno dogodek za notranjo rabo, so že zdavnaj pozabljeni. Besede sovjetskega voditelja Leonida Brežnjeva so očitno v sedanjih dokaj napetih svetovnih razmerah eden izmed tistih smerokazov, ki menda napovedujejo, kakšen bo veter v svetovnih odnosih: ali bo to mrzla burja nesporazume vanj a, ali tople sape mirnega in predvsem treznega sodelovanja.
Večina pozornih analitikov odnosov med dvema supersilama je že nekaj dni po govoru Leonida Brežnjeva tako rekoč do kosti oglodala njegov govor in ocene so si skoraj enotne: SZ vendarle ponuja nekakšno spravljivo roko medsebojnega sodelovanja ZDA. Morda je sorazmerno blag in spravljiv ton prvega sovjetskega človeka vendarle manjše presenečenje, kot je bilo mogoče soditi po prvih reakcijah nove washingtonske vlade, ki svoj odnos do SZ gradi na načelu, »da je treba biti z Rusi precej trši, kot pa za časa Carterja«. Čeprav iz Bele hiše
takšnih konkretnih odgovorov še ni, pa je po nekaterih previdnih izjavah samega Reagana in njegovih sodelavcev vendarle moč sklepati, da ponujene roke ne bodo kar gladko sprejeli, še zdaleč pa je ne bodo grobo odklonili.
Za notranjo rabo in pomen Sovjetske zveze pa so seveda veliko bolj pomembne zahteve, da mora sovjetsko gospodarstvo v prihodnji petletki podvojiti kmetijsko proizvodnjo. Samo na prvi pogled je po drugi strani prsenetljiva odločitev, da naj se hitreje razvija lahka industrija. Vse doslej je bila ne samo v Sovjetski zvezi, temveč tudi v drugih socialističnih državah, splošno veljavna ekonomska teorija, da je treba hitreje razvijati težko industrijo (ali prvi oddelek, kot pravijo politični ekonomisti). Nedvomno je takšno odločitev narekovalo tudi spoznanje, da človek ne more biti popolnoma zadovoljen, pa če dela v še tako veliki železarni. Nekaterim novim zahevam, za katere je očitno dovzeten tudi sovjetski človek, se bo tako morala ukloniti tudi ekonomska teoretična teorija.
J. KOVAČIČ
Kako urejamo svobodno menjavo dela
V novih prostorih je Svilanit dobil tudi prostor, na katerega so se posebej oddelek kravat, kjer je obiskovalcu na ogled prav vse, kar v tej tovarni znajo i
Uspešno leto za Svilanit
V kamniškem Svilanitu v tem času že z vso vnemo snujejo proizvodni program za prihodnje leto - nastajajo skice, po katerih bodo do sredine leta izdelali vzorčne modele, izmed katerih bo posebna komisija izbrala kolekcijo za prihodnje leto. Torej ni čudno, da se jim v Svilanitu zdi, da je ljubljanski modni sejem že preteklost (kolekcijo zanj so pripravljali leta 1980), čeprav so na letošnjem januarskem sejmu dobili za razstavljene izdelke kar dve priznanji: Ljubljanskega zmaja za celotno kolekcijo izdelkov iz frotirja in diplomo za kolekcijo kravat.
Sicer pa so v Svilanitu tudi s poslovnimi rezultati lahko kar zadovoljni, čeprav so tudi oni že v preteklem letu občutili pomanjkanje surovin, zaradi česar so morali v posameznih enotah sem in tja tudi ustaviti proizvodnjo. Leta 1980 so ustvarili 523 milijonov celotnega prihodka ali 32 odstotkov več kot leta 1979. Ustvarjeni dohodek je znašal 235 milijonov ali 33 odstotkov
več kot leta 1979. Sredstva za poslovni sklad so v primerjalnem obdobju porasla za 70 odstotkov, akumulacija za 50 odstotkov, osebni dohodki delavcev so porasli za 19 odstotkov. Vsi ti podatki sami po sebi potrjujejo stabilizacijsko obnašanje. Še toliko bolj, če vemo, da je bilo zaposlovanje za 3 odstotke manjše od načrtovanega, da so zmanjšali število nadur in bolniških izostankov.
Lepi so tudi njihovi izvozni rezultati, saj so na tujem prodali za 2,5 milijona dolarjev oziroma 9 odstotkov več kot leta 1979. Letos načrtujejo 30 odstotno povečanje izvoza, predvsem na konvertibilni trg - če seveda ne bo prehudega pomanjkanja surovin, predvsem bombažne preje. Decembra so namreč zaradi tega dosegli komaj sto odstotno proizvodnjo, ob normalni preskrblje-nosti s surovinami bi jo lahko za nekaj odstotkov presegli.
Pomanjkanje surovin skušajo v Svilanitu premostiti s tesnejšim povezovanjem s predilnicami. Ker pa tudi tem manjka surovin,
Od vsepovsod
• Programi SZDL naj bodo odprti za ljudi
LJUBLJANA - Akcijske usmeritve republiške konference SZDL so osnovno izhodišče za delo te najširše družbenopolitične organizacije, toda njeni programi morajo biti odprti za vsakdanje, predvsem pa aktualne probleme delovnih ljudi, so poudarili na seji predsedstva RK SZDL. Ob tem so sprejeli še poročilo koordinacijske skupine za spremljanje družbenopolitične aktivnosti na področju stabilizacije, kjer je med drugim rečeno, da objektivno upravičene zahteve za povečanje cen ne morejo biti edini vzrok za njihovo skokovito naraščanje. Zato so se zavzeli, da mora sklep o višjih cenah najprej v razpravo v sami delovni organizaciji, ki višje cene predlaga in šele zatem na potrditev v skupnost za cene.
• Višje cene morajo biti utemeljene
BEOGRAD - Ugotavljanje in seveda reševanje materialnega položaja delovnih ljudi je v tem trenutku ena izmed najpomembnejših nalog sindikatov, je bilo ugotovljeno na seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Osnovne organizacije sindikata bodo zato z vso pozornostjo spremljale nadaljnje povečanje cen, še posebej pa tistih, ki ogrožajo življenjsko raven delavcev. V primeru, da podražitve ne bi bile utemeljene, bodo sindikati zahtevali, naj odgovorni organi pojasnijo, s čim tako povečanje pravzaprav utemeljujejo.
• Enotne in višje cene za kmetijska zemljišča
LJUBLJANA - Obdelovalne površine v Sloveniji so vsako leto zaradi zazidav in drugih nesmotrnih uporab prostora manjše za dobrih 1300 hektarov zemljišč. Da bi nekoliko zmanjšali ali vsaj zavrli ta proces, je zveza kmetijsko zemljiških skupnosti Slovenije predlagala, naj občinske skupščine določijo enotna odškodninska merila za zemljišča. Tako bi bilo treba odšteti za kvadratni meter različnih zemljišč od 100 do 200 dinarjev.
• Turizem v kadrovskih težavah
LJUBLJANA - Lanski devizni priliv v Sloveniji je bil večji za 19 odstotkov, vendar so Slovenijo na tem področju prekosile vse republike in pokrajina Kosovo. Kot so ugotovili na seji komiteja za turizem pri slovenskem izvršnem svetu, je eno izmed osnovnih vprašanj nadaljnjega razvoja slovenskega turizma tudi pomanjkanje ustreznih kadrov. Po sedanjih ugotovitvah namreč iz gostinskih in nekaterih turističnih šol prihaja vse manj ljudi.
svojih pogodbenih obveznosti ne morejo vedno v celoti izpolniti saj ima prednost izvoz, čeprav jim Svilanit iz lastnega deviznega dohodka prispeva primeren delež za nakup surovin na tujem trgu. V Svilanitu so razmišljali tudi o dohodkovnem povezovanju s predilnicami, vendar pa imajo te tako raznotere proizvodne programe, da bi bilo ugotavljanje skupnih stroškov in skupnega dohodka precej težavna naloga. Vsekakor pa bi bili pripravljeni sovlagati v skupno naložbo za razširitev proizvodnje.
Pa se vrnimo še nekoliko k njihovim izdelkom oziroma k modnim snovanjem. Svilanit je dobil najvišje priznanje ljubljanskega sejma za kolekcijo plaščev iz frotirja, ki jih celovito dopolnjuje kolekcija brisač. V Svilanitu pravijo, da kolekcije svojih izdelkov prilagajajo modnim smernicam (z njimi se seznanjajo na različnih sejmih, kot so pret-a-porter v Parizu), vendar pri tem vedno upoštevajo tudi želje našega potrošnika - kopalnega plašča navadno ne zamenjamo vsako sezono, torej mora biti moden vsaj za dve ali tri leta. Za prihodnjo sezono s posebno pozornostjo pripravljajo program iz valk frotirja, ki je na evropskem trgu že dobil svoje mesto, pri nas pa se vse bolj uveljavlja. Načrti so torej lepi, vendar pa so v Svilanitu nekoliko zaskrbljeni predvsem zaradi tozda Frotir, kjer se stroški proizvodnje nenehno povečujejo, zatika pa se tudi pri uvozu strojne opreme. Zlasti za barvarno, kjer bodo brez uvožene opreme težko zadostili zahtevam kupcev, ki hočejo vedno novo kvaliteto. To pa terja novo tehnologijo in novo strojno opremo. Pa tudi v tozdu Svila niso preveliki optimisti, saj se padec kupne moči že čuti tudi pri prodaji njihovih kravat.
JANA TAŠKAR
Na javni dražbi,
ki bo 20. 3. 1981 ob 10. uri, na sodišču v Kamniku, Tomšičeva ul. št. 2, v sobi št. 1, bo naprodaj do 3. faze dograjena stanovanjska hiša v Kamniku, Streliška ul št. 2, stoječa na pare. št. 352/9 ko Kamnik. Lastnik hiše ima prvico brezplačnega uživanja te parcele v izmeri 621 m2. Ogled možen vsak dan. Izklicna cena 1,129.140 din. Prometni davek plača kupec. Kavcija 10% cene. Solastnika Rakovec Marija in Rižmarič Roman to nepremičnino prodajata prostovoljno.
Zakon o združenem delu je postavil na vsebinsko nove osnove odnose med delovnimi skupnostmi skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela, za katere te opravljajo delo. Delovne skupnosti so v zakonu odpredeljene kot sestavni del samoupravno združenega dela in odnosi med delavci delovnih skapnosti temeljijo na istih družbenoekonomskih osnovah, kot odnosi med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela.
Medsebojna povezava in soodvisnost delovnih skupnosti in TOZD je takega značaja, da si ni mogoče zamišljati ekonomsko in proizvodno učinkovitega poslovanja temeljne organizacije brez njunega najtesnejšega sodelovanja. Delavci delovnih skupnosti, ki jih temeljne organizacije ustanovijo za opravljanje administra-tivno-strokovnih in drugih pomožnih del s svojim delom prav tako sodelujejo pri ustvarjanju celotnega prihodka temeljnih organizacij, katerega bistvena sestavina oz. organski del je dohodek temeljne organizacije. Kolikšen del dohodka pa zaradi njihovega dela pripada delavcem delovne skupnosti, je odvisno od vrste faktorjev, ki jih je zakon razdelil v tri glavne osnove:
- odvisno od vrste, obsega ter kakovosti opravljenega dela delavcev delovne skupnosti,
- odvisno od njihovega prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov temeljne organizacije, za katero so opravljali delo;
- odvisno od višine ustvarjenega dohodka oziroma prihodka, ki ga je temeljna organizacija ustvarila.
Zavedati se je treba, da je le obseg dejansko ustvarjenega dohodka lahko predmet delitve in to glede na dejanski prispevek pri njegovem ustvarjanju.
Tako urejeni medsebojni odnosi med delovnimi skupnost-
mi in temeljnimi organizacijami bi odpravili marsikatera nesoglasja med njimi, nudili dejanski vpogled v njihov prispevek k skupaj ustvarjenemu dohodku in brez vroče krvi omogočali razdelitev tega dohodka po dejanskih rezultatih dela.
Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela, ki je bil sprejet že maja 1979. leta in je stopil v veljavo meseca julija istega leta, je posamezna vprašanja, ki jih je ZZD le načelno opredelil, konkretno uredil in dal vsem udeležencem svobodne menjave dovolj konkretna zakonska določila za samoupravno ureditev teh razmerij, hkrati pa jim določil enoletni rok za vskla-ditev svojih dotedanjih samoupravnih sporazumov s tem zakonom.
Ob pregledu samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami združenega dela, ki naj uveljavljajo vsa medsebojna razmerja med delovnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami, predvsem pa v celoti vsa vprašanja neposredne svobodne menjave dela vseh delovnih organizacij v občini Kamnik je bilo ugotovljeno, da sistem svobodne menjave dela še ni v celoti zaživel.
Iz vsebine vseh pregledanih sporazumov je razvidno, da so vse delovne skupnosti še vedno več ali manj proračunsko financirane, saj celotni prihodek, ki ga s svojim delom za TOZD ustvarjajo, ni odvisen od njihovega dejansko opravljenega dela, njegovega obsega in kakovosti, temveč v večini primerov sloni na planiranem obsegu dela, kasneje pa ni korigiran zaradi eventuelno večjega ali manjšega obsega dejansko opravljenega dela, v celoti pa je nerešeno vprašanje kakovosti tega dela.
Zelo nedorečeno je rešeno tudi vprašanje odvisnosti dohodka delovne skupnosti od dejansko realiziranega dohodka oz. prihodka temeljnih organizacij. Večina sporazumov sicer dopušča udeležbo delovne skupnosti na večjem dohodku TOZD od planiranega, v kolikor tudi delavci TOZD namenijo del takega dohodka za osebne dohodke. Zelo nedorečeni pa so sporazumi, ko je potrebno urediti udeležbo delovne skupnosti na manjšem ustvarjenem dohodku TOZD od planiranega.
Najmanj pa imajo sporazumi pogojeno odvisnost dohodka delovne skupnosti od njenega prispevka k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov TOZD, za katere opravljajo dela.
Prav merjenje tega prispevka dela delovnim organizacijam največ preglavic, je pa pomemben pokazatelj upravičenosti dela posameznih opravil, da ne postanejo sama sebi namen, najbolj neposredno pa tudi lahko prikaže dejansko medsebojno odvisnost in povezanost delovne skupnosti in temeljnih organizacij, pri ustvarjanju dohodka oz. prihodka.
Neustrezna rešitev naštetih problemov je narekovala pobudo družbenega pravobranilca sa-j moupravljanja delavskim svetoni delovnih skupnosti, temeljnih organizacij in delovnih organizacij za vskladitev samoupravnih sporazumov z določili zakona.
Za čim ustreznejšo ured^ medsebojnih odnosov med de lovnimi skupnostmi in TOZD p* je potrebno polno angažiranje vseh samoupravnih, družbeno' političnih in strokovnih dejavnikov v vseh sredinah, kjer so pobude prejeli.
JANEZ NOV Alf Družbeni pravobranilec samoupravljanja
Osvetljeni obrtništva
problemi
Razvoj obrti je v naši občini v zadnjem času nekoliko hitrejši, kot je bil v preteklosti, pomembno mesto pa ima obrt tudi v družbenem planu za novo srednjeročno obdobje. O tem, pa tudi o nekaterih težavah obrtnikov, so februarja spregovorili na skupnem sestanku predstavniki občinske skupščine in izvršnega sveta, poslovne enote Ljubljanske enote Kamnik ter obrtnega združenja.
Govorili so o davčni politiki, pri čemer so predstavniki združenja posebej opozorili na nizko akumulativnost, ki jo z olajšavami na osnovi sedanjega zakona o davkih občanov ni mogoče izboljšati. Prav zato naj bi se obrtniki delovno vključili v oblikovanje novega odloka o davčni politiki, ki naj bi ga na osnovi novega zakona sprejeli do konca letošnjega leta. Hkrati s tem bo mogoče tudi natančneje opredeliti pavšaliste in dati prednost predvsem tistim, ki bodo izpopolnili manjkajoče panoge obrtništva. Vsekakor pa bo potreben
tudi večji red pri prostorih za obrt: tako pri uresničevanju zapisanih usmeritev, da morajo nosilci nove stanovanjske gradnje zagotoviti tudi primerne prostore za potrebno obrt, do večjega reda pri oddajanju zasebnih prostorov obrtnikom, saj tudi cene pogosto presegajo razumne meje. Take razmere veliko obrtnikov preženejo v druge občine ali v delovne organizacije. Ker bo v drugi polovici leta tudi naša občinska davčna uprava med svoje delovne naloge prevzela plačevanje oziroma izterjavo prispevnih stopenj za interesne dejavnosti, so podrobneje spregovorili tudi o tem in se domenili za posebna navodila, ki bodo obrtnikom v pomoč pri obračunavanju prispevnih stopenj.
Kritična je bila razprava o gostinstvu, pri čemer so predstavniki združevanja predlagali, naj bi bile gostilne, ki bo pri svojih storitvah bogatejše s ponudbo živil, manj obdavčene od bifejev.
Ker v občini pripravljamo karto turistične ponudbe Kamnika,
v kateri naj bi bili poleg znam« nitosti in kulturne dediščine zapi sani tudi gostinski objekti, bi treba slednje kategorizirati, s t mer bodo gostinski objekti tu< i na novo obdavčeni.
Očitno bo treba znova pregl dati tudi listo avtoprevozniko ki se, kot'so rekli na seji, spop dajo z več težavami. Ker pa 1 avtoprevoznikov v občini že k lepo število in ker prevoz tov rov vse bolj znova usmerjamo i železnico, posebnih ugodnosti i bodo mogli imeti. Tistim pos meznikom, ki se z avtoprevozni tvom že dolgo ukvarjajo in n meravajo to delo opravljati upokojitve, pa bo treba s posoj vendarle pomagati, da bodo p pravili oziroma zamenjali dotf jana vozila.
Vzpodbudna je bila razprava posojilih za razvoj obrti, ki sc zadnjem času porasla. Tudi prihodnje si obrtniki pri teme enoti Ljubljanske banke lah' obetajo posluh za nove naloži pri čemer bodo posebne pozi nosti deležne naložbe v raz' kmečkega turizma.
Obisk pri Stolovih mladincih
Delovna organizacija STOL zaposluje okrog 400 mladih, kar je skoraj ena četrtina vseh zaposlenih. Mladi v Stolu so organizirani v osnovnih organizacijah v tozdih. Šest jih je. V delovni organizaciji pa se združujejo v koordinacijskem svetu, katerega predsednik je Marta Orešnik.
Zaradi specifičnosti dela osnovnih organizacij v tozdih se je občinska konferenca ZSMS odločila, da obisk predstavnikov republiške konference sprejme v stolu. Obiska v OOZMS skupnih služb sta se udeležili članica sekretariata RK ZSMS Vera Gra-dišar in članica medobčinskega sveta ZSMS Ivana Robida.
Statistika kaže, da je v Stolovih samoupravnih organih vključeno kar 26 odstotkov mladih, v nekaterih tozdih pa ta odstotek naraste kar na 33 odstotkov (TOZD 2). Sorazmerno malo mladincev je članov ZK (okroglo 10%). Delo osnovnih organizacij v tozdih je podobno, ni pa enako. Zato mladi rešujejo probleme, ki nastajajo v glavnem v osnovnih organizacijah ter zato koordina-
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
cijski svet obravnava le tiste probleme, ki jih na nivoju tozda ne morejo rešiti. Tudi na zunaj Sto-lova mladina nastopa kot enotna organizacija preko svojega koordinacijskega sveta.
Kaj pa dela Stolova mladinska organizacija? Največ naredijo na športnem, kulturnozabavnem področju in pri MDA. Izredno dobro se povezujejo z mladinsko organizacijo v KS Duplica. Ob tem pa se ukvarjajo tudi s problemi izobraževanja, strokovnega usposabljanja, vendar pa je delo osnovnih organizacij še premalo učinkovito.
Precej pereč problem, s katerim se srečujejo v glavnem mladi, je problem mentorstva za pripravnikov. Vse preveč je primerov, da je mentor obenem pripravnik nadrejeni, kar pe pogosto negativno vpliva na vključevanje pripravnika v delovni proces. Z reformo srednjega šolstva se marsikaj spremeni v odnosu med delovno organizacijo in učenci v gospodarstvu. Leti se bodo v bodoče precej manj vključevali v proizvodno delo med samim izobraževanjem. O tem problemu bo treba tudi v osnovnih organizacijah ZSMS spregovoriti kakšno besedo. V Stolu je poskrbljeno za izobraževanje ob delu, v katerega se precej vključujejo tudi mladi. Možno pa je med samim delom pridobiti polkvalifikacijo ali kvalifikacijo. Kljub temu pa v Stolu še vedno dela okrog 40 odstotkov delavcev ozkih profilov. Opaziti je, da se interes po pridobitvi kvalifikacije veča.
Pri mladih se marsikdaj opaža vse premalo ambicioznosti, odpor do prevzemanja organizacijskih in odgovornih del.
V Stolovih osnovnih organizacijah se srečujejo s problemom neaktivnosti mladincev. To je posledica dejstva, da je precej mladih vozačev, ki jih je v prostem času nemogoče dobiti. Neaktivnost se pojavlja tudi med mladinci pred služenjem vojaškega roka, saj so marsikdaj popolnoma nezainteresirani za delo OOZSMS.
Mladinska organizacija v Stolu je za svoje prizadevno delo dobila že dve priznanji: republiško priznanje Komisije mladih delavcev za najboljšo OOZSMS v združenem delu.
JERNEJ KADUNC
Nova organiziranost zveze kulturnih organizacij v občini Kamnik
Kopica nerešenih problemov na področju ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti, želja po združenju kulturnih društev je botrovalo akcijsko naravnanost Občinske konference *SZDL Kamnik, ki je od jeseni, skupaj s kulturnimi društvi, pripravljala vse potrebno za izpeljavo volilno programske konference ZKO.
Delegati in gostje, med katerimi velja omeniti prisotnost tajnika ZKO Slovenije, predsednika ZKO Domžale, predsednika SO Kamnik in predstavnike kamniške kulturne skupnosti, so v raz-
pravi na poročilo, ki je bilo podano na seji, ocenili dosedanje delovanje kulturnih društev za uspešno in hkrati podprli težnjo po tesnejši povezanosti društev in sicer v Zvezi kulturnih organizacij. Dasi je bilo delovanje društev ocenjeno kot uspešno, ne moremo mimo ugotovitev da na nekaterih področjih kulturnega ustvarjanja, v amaterski kulturi, v preteklosti ni bilo storjenih dovolj odločnih korakov za premostitev obstoječega stanja. To velja za razmah sledečih dejavnosti:   likovno, plesno, klubsko.
filmsko in knjižničarstvo.
Še zlasti velja v novo obliko organiziranosti (princip delovanja je po odborih - področjih kulturnega ustvarjanja) pritegniti delavce, pri čemer naj odigra pomembnejšo vlogo sindikalna organizacija ter učence tako osnovnih kot srednjih šol. Šolajoča mladina naj si preko lastnih kulturnih društev, zagotovi pomembnejšo mesto v kulturni ustvarjalnosti, saj vedno znova ugotavljamo, da imamo v Kamniku za to izredne pogoje (srednješolski center, OŠ Fran
Kritična ocena opravljenega dela
»Mladinska organizacija ima tolikšno vlogo v naši druži, kakršno si s svojim delom oziroma vključevanjem vanjo zasluži«, je nedavno tega poudaril predsednik RK ZSMS Boris Bavdek. Tudi kamniški mladinci so pri obravnavi svojega poročila izhajali iz tega stališča. Ocenili so, da je bilo premalo truda vloženega v nekatera področja, kot so mladinsko prostovolno delo, ki kljub uspehom, katere zanje, v občini Kamnik nima tolikšne vloge, kakršno si zasluži. Tudi delovanje družbenih organizacij in društev, ter njihovo povezovanje z OK ZSMS ni povsem trdno, saj je, po oceni, preveč stihijsko in tako onemogoča idejno in akcijsko usmerjanje mladih, ki pa jih v kamniku ni malo. Poudarjena je bila tudi premajhna obveščenost
OO ZSMS, čeprav so se razmere izboljšale z aktivnejšim delom centra za obveščanje in propagando in rednejšim izhajanjem Viharnika. Hitreje pa morajo steči tudi priprave za izdajanje Informacij o delu konferenc, komisij in centrov, povečati je treba število obiskov članov konferenc v osnovnih sredinah.
To je problematika, ki je v akcijskem programu našla ustrezno mesto in si s tem zagotovila hitrejše reševanje. Po krajši razpravi, v kateri bi moralo bolj izpostaviti delo Kluba študentov in njegovega mesta v mladinski organizaciji, kakor tudi vprašanje organiziranja štipendistov, so delegati osnovnih organizacij sprejeli poročilo in akcijski program.
MIŠ
Albreht). A nam na drugi strani manjka želje in volje do tovrstnega aktivističnega dela, tako da nam objekti, ki bi bili z interesnimi dejavnostmi lahko zasedeni pozno v noč, samevajo.
Svojstven pristop do glasbenega izobraževanja mladih s strani naše Glasbene šole zasluži še posebno pozornost, saj prav zaradi pristopa delavcev te šole do šolanja članov kamniške pihalne godbe, iztopajo kot primer, ki ga v Sloveniji malokje zasledimo (po poduk bi morali karajoči delavci iti »samo« v sosednjo občino).
Pripravljenost ljubiteljev kulturne ustvarjalnosti, ki je bila izražena na konferenci ZKO, nam vliva upanje, da bodo kulturna društva in s tem amaterska kultura, v Kamniku našla svoje prvo mesto in to tudi z razširitvijo svojih dejavnosti.
Na volilno - programski konferenci so delegati iz društev (na seji jih je bilo od 29 prisotnih 25) izvolili vodstvo Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik. Izvoljeno je bilo 13 člansko predsedstvo, v katerem ima vsako samostojno društvo po enega delegata. Za predsednika ZKO je bil izvoljen Alojz JERMAN iz kulturnega društva Solidarnost, za podpredsednika pa Jože SEM-PRIMOŽNIK iz kulturnega društva Motnik.
Želja po delu in reševanju problematike naj bo ključ uspešnosti Zveze kulturnih organizacij, ki smo jo v naši občini vse bolj pogrešali.
STANE ZARN1K
>
Letošnji, peti povojni popis prebivalstva Jugoslavije, ki bo tekel od 1. do 15. aprila, je nedvomno ne samo izredno obsežna statistična raziskava, marveč tudi pomembna družbena naloga. Zato so še toliko bolj pomemtme pravočasne in učinkovite priprave na popis, ki hkrati z golimi statističnimi ugotovitvami prinaša tuji zanimiv prerez družbe v ekonomskem,.političnem, statusnem, premoženjskem in vrsti drugih pogledov.
Prvi popis so v predvojni Jugoslaviji opravili že leta 19-21, zatem pa še enkrat in sicer deset let kasneje. V novi Jugoslaviji so statistiki prvič opravili popis prebivalstva leta 1948 in takrat je bilo treba ob nekaterih splošnih demografskih podatkih zbrati tudi nekatere aktualne informacije.
Z letošnjim popisom pa naj bi zbrali podatke o skupnem številu prebivalstva, zatem o njegovem aktivnem delu, 0 kmečkem prebivalstvu, zaposlenem in vseh drugih kontinegentih, kot temu pravijo statistiki. Ti podatki bodo kasnje služili za oblikovanje prikazov prebivalstva po spolu, narodnosti, poklicu, starosti, zaposlitvi in
Nov popis prebivalstva
drugih znakih, ki pač prikazujejo značilnosti njegovega razvoja.
Nekaj več pozornosti bodo statistiki tokrat namenili popisu stanovanj in počitniških hišic. Tako naj bi ugotovili število stanovanj in dobili tudi osnovne podatke o njihovi velikosti, kakor tudi podatke o nenaseljenih in samo začasno uporabljenih stanovanjih. Lastnikom počitniških hišic so že poslali ustrezne obrazce na osnovi seznamov, ki so jih sestavile občinske strokovne službe. Ker pa ti podatki verjetno ne bodo točni, bodo popisovalci poskušali to pomanjkljivost odpraviti z odhodom na teren. Toda med tednom so počitniške hišice večinoma prazne, tako da brez pravega sodelovanja popis v tem pogledu ne bo mogel biti najbolj natančen.
Gospodinjstva bodo v tem popisu posebne
popisne enote in bodo ob tem hkrati zbrani podatki o številu družinskih članov. Statistike bo letos zanimala še velikost in uporaba zemljišč, število živine ter kmetijskih strojev. Vsi ti podatki naj bi kasneje služili za natančnejšo osvetlitev dnevne migracije zaposlenih, sestave stanovanjskega sklada, procesa staranja kmečkega prebivalstva in opuščanja obdelovalnih površin. V Sloveniji bo statistikam na pomoč »priskočila« še enotna matična številka (v drugih republikah je v tem popisu še ne bodo uporabili), sedanji registri podatkov in sodobna grafično tehnična dokumentacija.
Videti je, da bodo tokrat nekoliko natančneje »popisani« naši delavci na začasnem delu v tujini. Tem so ob različnih obiskih v domovini že razdelili popisne obrazce. Za pripadnik*, narodnostnih manjšin bodo ti obrazci natiskani tudi
v njihovem jeziku, hkrati pa naj bi tako govorili tudi popisovalci.
Letos se bomo popisali in še kako drugače izmerili v kraju stalnega prebivališča ali pa tam, kjer nekdo pač bo ob popisu. Da bi bilo težav čim manj, so statistiki vso Jugoslavijo razdelili na statistične in zatem še na popisne okoliše. V občinah bodo popis vodile občinske popisne komisije, med ljudi pa bo v Sloveniji odšlo okoli deset tisoč popisovalcev, kontrolorjev in inštruktorjev. In koliko bo popis stal? Po lanskih cenah in nekaterih normativih, uporabljenih v prejšnjih popisih, naj bi celotna akcija stala 158 milijonov dinarjev. Sredstva je republiški zavod za statistiko (ta je tudi glavni nosilec popisa) dobil iz republiškega proračuna. Pa še nekaj: vsi podatki, zbrani s popisom, so uradna tajnost.
J. K.
Zbor občanov na Duplici
Brez samoprispevka ne bi imeli tega, kar imamo
Še nikdar doslej ni bilo v kamniški občini na področju gradnje družbenih in komunalnih objektov toliko narejenega, kot v preteklem petletnem obdobju. To seveda velja tudi za krajevno skupnost Duplica, so poudarili občani na nedavnem zboru občanov, ko so govorili o tem, kako je bil uresničen pretekli petletni plan krajevne skupnosti in o načrtih za prihodnja leta do leta 1985. Duplica je bogatejša za osem novih učilnic, moderno šolsko telovadnico, letos bo dobila že drugi otroški vrtec, viden je tudi napredek pri urejanju cest in ulic, javne razsvetljave, avtobusnih in železniške postaje itd. Lahko rečemo, da velik del tega brez samoprispevka sploh ne bi zmogli narediti.
Krajevna skupnost Duplica ima poleg kamniške v zadnjih letih najhitrejši porast števila prebivalcev. Z dograditvijo desetih stanovanjskih blokov na Bakov-niku, sedaj je vseljenih pet, se bo število občanov v tej krajevni skupnosti povečalo najmanj za 1500. To seveda terja tudi pospešeno urejanje problemov šol-
stva, otroškega varstva, rekreacijskih površin, preskrbe in drugih storitvenih dejavnosti.
Zato je bila razprava o bodočem petletnem programu krajevne skupnosti Duplica zelo živahna. V ospredju je seveda nujna dograditev popolne osemletne osnovne šole, ki bo znatno razbremenila obe kamniški osemletki. Pomembna pridobitev bo tudi novo poštno poslopje na Ba-kovniku, nova trgovina v stano-vanjsko-trgovskem bloku, ki ga bo v sodelovanju s KOČNO gradil STOL, v starih stanovanjskih blokih bodo uredili kanalizacijo, zgradili telefonsko govorilnico na južnem delu Duplice itd.
Večjo skrb kot doslej, moramo posvetiti skrbi za ostarele in bolne občane, so poudarili na zboru. V ta okvir sodi načrtovana gradnja novega zdravstvenega doma in razvijanje sosedske pomoči v krajevni skupnosti.
Vsi, ki so sodelovali v razpravi, so poudarjali, da s sedanjo ravnijo zdravstvenih storitev v naši občini ne moremo biti zadovoljni. Čakalne dobe so predolge, še posebej v zobozdravstvu. Zato občani podpirajo zamisel o izboljšanju pogojev zdravstvenega varstva v občini. Pri tem pa so naglasih, da bi morali pred začetkom gradnje izbrati tak načrt, ki bi res ustrezal potrebam našega
zdravstva in seveda tudi našim možnostim za financiranje. Zelo stvarno bo treba oceniti, kaj potrebujemo in koliko denarja bomo morali zagotoviti za gradnjo in seveda tudi za delovanje novega zdravstvenega doma. Zagotoviti je treba materialno odgovornost projektantov, izvajalcev, nadzornih in drugih, ki bodo sodelovali pri gradnji. Sedanji stabilizacijski čas zahteva od nas, da se gospodarno obnašamo na vseh področjih in da po začetku gradnje ne smemo dovoliti raznih sprememb načrtov in dodatnih del, kar bi lahko ogrozilo dograditev objekta. Treba je misliti tudi na nove zdravstvene delavce, na njihova stanovanja in podobno.
Na vsa ta in še druga vprašanja so dobronamerno opozarjali občani na Duplici z željo, da jih razčistimo in da se potem 12. aprila res zavestno odločimo za podaljšanje sedanjega krajevnega samoprispevka za prihodnjih pet let, brez katerega si danes ne moremo zamišljati uspešnega bodočega razvoja krajevnih skupnosti in celotne občine.
F. S.
Preseženi izvozni načrti
Z izvoznimi rezultati našega gospodarstva v preteklem letu smo lahko zadovoljni - očitno prizadevanja za še večji prodor na tuji trg niso ostala brez uspeha, saj je bil izvoz za 53,7 odstotkov večji kot v letu 1979 (v republiki se je povečal za 34,6 odstotka), načrtovani izvoz za leto 1980 pa je presežen za 1,4 od* stotka. Naše tovarne so največ izvažale v razvite države, nekaj v socialistične dežele (13,5 odstotka vsega izvoza) in v nerazviti svet (8,7 odstotka izvoza).
Med najuspešnejšimi izvozniki v občini so bili Titah, Kemijska industrija Kamnik, Stol, Svilanit. Pa tudi Utok in Eta, ki sicer nista dosegla planiranega izvoza, a je bil ta kljub temu znatno večji od izvoza v letu 1979 (v Utoku za 21,4 odstotka, v Eti za 78 odstotkov). Zanimivo je, da so lepe izvozne uspehe dosegle tudi delovne organizacije, ki so doslej redkeje prodajale na tujem, na
primer Menina in tozd Svit. Pri slednjem se tako v praksi potrjuje pravilna odločitev o proizvodnem programu. Pred letom in pol so bili namreč delavci tozda Svit pred dilemo, ali naj se odločijo za novo proizvodnjo delov za avtomobilske filtre, ali naj vztrajajo pri že vpeljanem programu keramike. Odločili so se za keramiko, ki jo uspešno prodajajo tudi na tujem.
Nekoliko manj razveseljivi so uvozni rezultati, saj se je ta povečal za 59,3 odstotka; predvsem na račun večjega uvoza reprodukcijskega materiala. Vendar pa ima ta uvoz svojo prednost, saj so si s tem tovarne zagotovile skoraj nemoteno preskrbo s tem materialom in v proizvodnji ni večjih zastojev.
Sicer pa izvozno^ uspešnost najbolje potrjuje razmerje v zunanjetrgovinski menjavi: delež uvoza v izvozu je bil 61,2 odstotka.
VABILO
Vse invalide in ostale občane občine Kamnik, vabimo na svečano proslavo ob mednarodnem dnevu invalidov in na razvitje društvenega prapora pod pokroviteljstvom SZDL Kamnik, ki bo v nedeljo, 22. marca 1981 ob 10. uri v dvorani Kino Dom Kamnik.
Društvo invalidov Kamnik
Priznanje komunalcem
Čeprav je močno sneženje konec februarja domala vsakogar zelo presenetilo, saj ga po dolgi j zimi resnično nismo pričakovali, so bili nad tem dogodkom najmanj presnečeni kamniški komunalni delavci. Prav gotovo pa so bili nekoliko ogorčeni nad takim poigravanjem narave, kajti tudi njihove moči in zaloge soli so že skoraj iztrošene. Za uspešno premagovanje vseh zimskih težav naši komunalci brez dvoma tokrat zaslužijo vse priznanje, saj se lahko pohvalimo, da je bilo naše mesto vso zimo dobro očiščeno in kar je še bolj pomembno, pravočasno. Tudi v bolj prometnih in turističnih krajih Slovenije se s tako dobrim deom zimske komunalne službe ne morejo pohvaliti. Tekst in foto: MIRA JANČAR
Mladi o kulturi
• Kultura se kaže tudi v higieni, prehrani, v ureditvi stanova nja, v oblačenju.
JANA BROJAN, 7. A
• Kultura naredi vljudnega, pri jaznega, preprostega človeka, ki ljubi domovino in jezik in povsod lepo govori.
MOJCA FALATOV. 7. A
• Zanemarjamo stare stavbe, zazidali smo najlepšo zemljo z visokimi stolpnicami.
SILVA OGRINEC, 7. A
• Najbolj me prevzame dobra glasba. Kultura mi pomeni oddih in sprostitev.
MATJAŽ GREGL, 8. B
• Za nekulturne štejejo mnogi predvsem nas mlade. Zakaj? Zato, ker se številni svobodno oblačijo in obnašajo, ker premalo berejo? Tudi mladi imamo svojo kulturo, ki se obli kuje.
SUZANA BIBER, 8. B
Spregovorijo naj tudi mladi
Potrebe so očitne
Beseda samoprispevek je v zadnjem obdobju med nami vse pogostejša. O njegovem pomenu razpravljamo domala v vseh življenskih in delovnih okoljih. Pri tem ne razmišljamo zgolj o tistih dveh odstotkih, ki jih že vrsto let odvajamo od osebnega dohodka, in o tem, za kolikšen samoprispevek naj bi se občani izrekli na načrtovanem referendumu za prihodnje obdobje, ampak se vse bolj poglobljeno pogovarjamo o njegovi vsebini. Ni treba ponovno" naštevati nekaterih pomembnih pridobitev v naši občini, ki jih brez prispevka občanov še danes ne bi imeli, pa tudi o namembnosti načrtovanega samoprispevka je bilo popisanih že nešteto strani v našem glasilu.
K tem, da damo besedo mladim, me je spodbudila pripomba starejše, odgovorne in razgledane tova-rišice, ki me je še posebno presenetila, ali bolje rečeno    »pogrela«. Izjava;
»Kako naj mladinec, ki še ni ničesar sam zaslužil z delom, odloča, ali bom plačevala samoprispevek, ali ne!« ni na mestu in spodbudna. Ali smo odgovorni za lepšo prihodnost mladih in zanamcev, ali so zanjo odgovorni sami?
braževanja, ki je ena od pomembnih pridobitev, zgrajenih s pomočjo iztekajočega se samoprispevka. Ter kaj menijo o namembnosti bodočega krajevnega samoprispevka? Čeprav še nimajo volilne pravice, imajo pa vso pravico izraziti svoje mnenje
sem vesela novega centra, kjer je veliko prostora in več možnosti za vzgojno-izobraževalno delo. Projekt ima res nekaj pomanjkljivosti, ki se jih prav gotovo da odpraviti. Ko pa bomo imeli še svojo telovadnico, bom pa sploh zadovoljna.
Tudi samoprispevek za nov zdravstveni dom se mi zdi potreben. Prostorska stiska v sedanjem zdravstvenem domu je velika, zato brez boljših delovnih pogojev ne moremo pri-
delavcih z ustrezno izobrazbo v naših okoliških delovnih organizacijah. Zdi se mi, da je prav tradicija kamniške gimnazije pri nekaterih občanih rodila odpor do usmerjenega izobraževanja.
Nov zdravstveni dom je z ozirom na obseg in ne-funkcionalnost sedanjega brez dvoma potreben.«
METKA CEVEC: »V
začetku so me motile določene pomanjkljivosti (puščanje strehe, netrden most). Nasploh pa se mi
Sonja Drovenik
Menim, da razumen človek ne potrebuje odgovora na taka vprašanja. Prav zato želim zapisati nekaj odgovorov mladih srednješolcev na vprašanje, kaj jim pomeni nov center usmerjenega izo-
Janez Štifter
o svoji, naši in prihodnosti bodočih rodov. SONJA DROVENIK:
»V osnovni šoli Fran Albreht, kjer sta prej gostovali klasična in pedagoška gimnazija, je bila stiska in slabi  učni pogoji. Zelo
Metka Cevec -
čakovati boljših zdravstvenih uslug.«
JANEZ ŠTIFTER: »Prav zaradi uvajanja usmerjenega izobraževanja nam novi šolski center veliko pomeni. Lažje bomo zadostili potrebam po
Marino Mrčela
zdi dober načrt, saj so prostori dovolj veliki, med odmori in prostimi urami se imamo kje zadrževati, dostopi v vse učilnice so prilagojeni tudi za invalide na vozičkih. Lepa in mirna je okolica. Avto-
mobilskega hrupa ni slišati.
Čeprav se ne poslužujem zdravstvenih uslug v kamniškem zdravstvenem domu, ker se vozim iz Domžal, vem iz pripovedovanja drugih, kakšne so potrebe po novem zdravstvenem domu. Lepo bi bilo, da bi bilo tudi v Kamniku več specialističnih ambulant in pogoji vsaj za manjše operativne posege.«
MARINO MRČELA:
»Srednješolski center je bil vsekakor potreben, vprašanje je le, če v tolikšni izvedbi. Morda bi se dalo zgraditi center z manj denarja za enako namembnost. Zaenkrat nas moti tudi prevelika oddaljenost od avtobusne postaje in telovadnice. Nekoliko pripomb imamo na arhitektonske pomanjkljivosti in ne dovolj prilagojen načrt našemu okolju in podnebju.
Prav zato menim, da bi morali sredstva za bodoči zdravstveni dom bolj varčno trositi. Čim bolj enostaven bi moral biti in ustrezati svojemu namenu. Brez dvoma pa nov zdravstveni dom potrebujemo.«
Mira Jančar
>Hoo-ruk< v leto 1981
ali kje bodo letos kamniški brigadirji vihteli krampe
Vse od leta 1976 ugotavljamo porast Interesa kamniških mladincev za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah (MDA), tako da bo v letošnjem leta OK ZSMS Kamnik organizator dveh brigad, ki se bosta udeležili Zvezne mladinske delovne akcije ZVORNIK '81 in republiške BRKINI '81.
Nihče ni 1976. leta pričakoval, da bo skupina kamniških brigadirjev, ki so skupaj z domžalskimi tvorili brigado na MDA Kožbana prerasla v samostojno. Pa vendar; naslednje leto je brigada Emil Orožen zabeležila velik uspeh. Nc le, da smo uspeli organizirati svojo brigado, pač pa smo osvojili tudi najvišje priznanje »Trak akcije«, ki je bil priznanje in vzpodbuda za še uspešnejše nadaljnje delo.
V 1978. letu smo podobno, kot večina ostalih brigad v Sloveniji odšli na zvezno mladinsko delovno akcijo ŠA-MAC-SARAJEVO 78. Vendar naše sposobnosti niso bile primerne zahtevnosti te velike akcije, deloma je bila kriva tudi naša neprilagodljivost, tako da s svojimi uspehi nismo bili najbo'j zadovoljni, čeprav je večina brigadirjev zaključila najrazličnejše tečaje od foto pa tja do opravljanja vozniškega izpita.
Deloma se nam je ta manjši neuspeh, recimo mu spodrsljaj, »maščeval« v letu 1979, saj je bilo precej težav pri popolnjevanju brigad. Bili smo namreč organizatorji dveh brigad in sicer KOBANSKO 79, ki je bila najboljša brigada v izmeni, druga brigada pa se je udeležila akcije BELA KRAJINA '79 in je bila najboljša brigada na akciji, s tem je osvojila najvišje republiško priznanje. Na žalost pa obe brigada zaradi premajh-njega števila brigadirjev nista uspeli pridobiti »Trak akcije«.
V letu 1980 je Center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS vsa prizadevanja usmeril v organiziranje; poleg brigade Emil Orožen še brigado Jože Pirš-Luka.V3riga-
di sta se udeležili Zvezne MDA SUHA KRAJINA in republiške MDA GORIČKO. Izkušnje, pridobljene na prejšnjih akcijah so botrovale uspehu, ki ga ni nihče pričakoval, ko so brigadirji z močno voljo, da pomagajo nerazvitim področjem naše domovine, odšli na akcije.
Obe brigadi sta namreč osvojili priznanje za svoje delo, to je »Trak akcije«.
Vsi ti uspehi niso priznanje samo Občinski konferenci ZSMS Kamnik in njenim brigadirjem, pač pa tudi delovnim organizacijam, ki so omogočile brigadirjem odhod na akcije. Hkrati je to priznanje pokroviteljem in vsem mladim KamniČanom.
V letošnjem letu bo potekalo v Sloveniji deset MDA, od tega štiri zveznega in šest republiškeg značaja. V Jugoslaviji bo preko SO mladinskih delovnih akcij, na katerih bo sodelovalo približno dva milijona mladih.
Kako bo z mladinskim prostovoljnim delom v občini Kamnik, kje bodo naši brigadirji v poletnih mesecih, kakšne objekte bodo gradili, kdo bo pokrovitelj naših brigad... to so vprašanja, ki si jih je zastavil Center za mladinske delovne akcije ob vrnitvi brigadirjev z akcije. Da bi si lahko odgovorili na ta vprašanja, je bila sprožena akcija za podpis Samoupravnega sporazuma o financiranju prostovoljnega dela, ki je podpisan že preko 60 odstotno, vendar pričakujemo, da bo ta odstotek do odhoda naših brigadirjev na akcije še veliko višii.
Kje pa bosta naši dve brigadi v letošnjem leta:
Zvezna mladinska delovna akcija ZVORNIK 81
Ta akcija v BiH poteka že tretje leto, brigadirsko naselje je na obrobju mesta Zvornik. Naselje je montažnega tipa (paviljoni), v vsakem je prostor za moško in žensko spalnico ter prostor za štab brigade. Poskrbljeno
je, da ima vsaka brigada na voljo tri tuše (mrzla, topla voda).
Naselje je asfaltirano, urejena so vsa športna igrišča, organizirani so tudi razni tečaji za pridobitev sodniških izpitov iz posameznih športnih panog. Poleg tega so organizirani tudi različni tečaj in možnosti za opravljanje vozniškega izpita.
V naselju je hkrati nastanjenih sedem brigad, to je 350 brigadirjev, ki bodo gradili plinovod (sedem do osem kilometrov za mesto Sarajevo), cesto Sarajevo-Zvornik-Bijelina-Brčko, center za splošno ljudsko obrambo (v glavnem zemeljska dela) in lokalne ceste.
Akcije se bo udeležila brigada Emil Orožen v prvi izmeni s 50 brigadirji (od 6. 6. do 27. 6. 1981).
Republiška mladinska delovna akcija BRKINI '81
Akcija bo potekala v štirih izmenah po 21 dni, brigadirsko naselje je v Tratah, kjer bodo brigadirji nastanjeni deloma v objektu brigadirskega doma, delno pa v IMV prikolicah. Verjetno bo postavljen tudi montažni objekt za izvajanje interesnih dejavnosti. Program del te akcije, ki poteka že od leta 1975, obsega: dela na cestnini, vodovodnem in PTT omrežju v občinah Sežana in Ilirska Bistrica, manjši del pa v občini Postojna. Brigadirji bodo tudi odpravljali posledice naravne ujme, predvidoma bodo opravili 31680 efektivnih ur,.vrednost opravljenih del pa bo presegala 6.500.000 din.
Te akcije se bo v času od 2. 8. do 30. 8. udeležila brigada Jože Pirš-Lu-ka s 40 brigadirji, v naselju bodo še brigade iz Novega mesta in Maribora.
Prijavnice za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah v letu 1981 bodo posredovane v vse osnovne organizacije ZSMS, vse informacije o teh akcijah pa dobite na Centru za MDA OK ZSMS Titov trg 1 ali po telefonu 831-026.
MIŠ
Krojači danes in nikoli več
Tudi v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine so že pripravljeni na prehod v usmerjeno izobraževanje, čeprav lahko trdimo, da so ga prav v tem zavodu že doslej uresničevali. Njihovo poklicno izobraževanje se ne razlikuje veliko od bodočega usmerjenega.
V tem letu se v kamniškem zavodu invalidi zadnjikrat učijo za krojaški poklic. Število učencev za ta poklic je iz leta v leto upadalo, peščica letošnje generacije se v veliki krojaški delavnici dobesedno izgublja. Sem in tja zabrni šivalni stroj in prekine delovno tišino treh učencev. To je
torej začetek slovesa od krojaškega izobraževanja v invalidnem domu.
Seveda to ni splošno slovo od krojaških poklicev, kajti v usmerjenem izobraževanju se bodo za krojače lahko izobraževali učenci v drugem kraju, kjer imajo predvideno tekstilno usmeritev.
V usmerjenem izobraževanju so poleg spremembe načina izobraževanja v veliki meri spremenjeni tudi nazivi, usmeritev ožjega profila. Tako se odslej šivilja ne bo več imenovala šivilja, temveč tekstilno obrtni tehnolog, urar bo finomehanik vzgojnoizb-
braževalnega programa (VIP), kovinar strojnik oziroma kovinsko predelovalne usmeritve in tako naprej.
Brez dvoma bo ob letošnjih razpisih upisov v 1. letnike usmerjenega izobraževanja mnogo zmede že pri samih nazivih, ki bodo marsikomu »španska vas«. Zato najbrž ne bi bilo odveč, če bi razpisi poleg poklicnih smeri v »novi embalaži« vsebovali (vsaj v oklepajih) še stare znane nazive poklicev.
Podpis k sliki: V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine ni posebnega zanimanja za krojaški poklic: (Foto: Mira Jančar)
Ob prazniku žena v premislek
Življenjska bitka iz meseca v mesec
Naj namesto uvoda še enkrat zapišem delček globokih misli ob osmem marcu, ki jih je v uvodniku pretekle številke našega glasila zapisala lovarišica Marica Brejc.
»Nič koliko napredne zakonodaje, enakopravnosti, samoupravljanja in ugodnosti smo ustoličili za ženske pri nas. Toda v marsičem smo še neučinkoviti.
O ženski sicer pogosto pišemo, toda predvsem o tisti, ki je izjemna javna delavka al umetnica. Ne pišemo pa o tisti, ki na ta vprašanja predvsem odgovarja. *
O vsakdanji delavki, uradnici, kmečki ženi, ki ravno tako dajejo svoj delež k državni Nlaoci in hkrati vse težje krpajo proračun svoje družine.«
Prav zato aaj tokrat spregovorijo delavke-neposredne proizvajalke, ki še vedno občutijo premajhno učinkovitost samoupravne družbe, katerih delo je še vedno manj vrednoteno od enakega moškega opravila in katerih življenje je težavna bitka b meieca v mesec.
Delavci ksmnIHrr tovarne Stol TOZD Ploskovno pohištvo so že umi izrazili precejšnje nezadovoljstvo zaradi nizkih osebnih pre-
jemkov za delo, ki je marsikje dosti bolje nagrajevano. Zato sem se prav v tej temeljni organizaciji pogovarjala s tremi delavkami, ki so jim v letošnjem letu osebni dohodki nekoliko porasli, pa se vedno močno zaostajajo za naglim divjanjem življenjskih stroškov.
Joži Bauman, nekvalificirana delavka v montaži, opravlja razna predmontažna dela. Njeni prejemki brez odbitkov in nadurnim delom znašajo od 500 do 600 starih tisočakov. Štiričlanska družina plačuje za dvosobno stanovanje (z ogrevanjem) okrog 200 starih tisočakov. Mož, ki je prav tako zaposlen v Stolu, zasluži nekoliko več, okrog 8.000 dinarjev, ker je mizar. Z zaslužkom se komaj prebijejo skozi mesec le za najnujnejše izdatke. Kako si pomagate, da so izdatki čim manjši?
»Z možem delava v izmenah, tako ni treba skrbeti za varstvo otrok in tudi pri gospodinjstvu dosti pri-sledimo. Avta nimamo, ker ga ne bi mogli vzdrževati. Če je le možnost, delam nadure, da dobim nekoliko več. Za večje nakupe ne moremo nič prihraniti. Zato vzamem posoji-
lo ali vzajemno pomoč, ki jo v delovni organizaciji nudi sindikat. To je brezobrestno posojilo za eno leto do 5-kratnega zneska osebnega dohodka«
V desetih letih je družina Bau-man samo enkrat letovala na morju. Čeprav jim delovna organizacija nudi ugodne pogoje letovanja, pravijo, da si ga ne morejo več privoščiti, ker se za druge stvari (hrano, pijačo, obleko, prevoz) dosti preveč zapravi. Težava je tudi v tem, ker nimajo niti koščka svoje zemlje, da bi vsaj najosnovnejšo zelenjavo lahko pridelali doma, saj je v trgovinah mnogo predraga. Tudi šolanje otrok je predrago od šolskih potrebščin, malice in obleke, ki jo takoj prerasejo.
»Zaradi obolele hrbtenice in težavnega dela sem dostikrat tudi na bolniškem dopustu, kar me dodatno prizadene,« še pove Joži Bauman in doda: »Tudi norma se je od lani povečala za 70 odstotkov in jo je zelo težko doseči; samo s trdim delom. Pa tudi zaradi tega bi lahko delala z večjim veseljem, če bi vedela, da bom več zaslužila.«
Joži Zamik, nekvalificirana delavka, ročno lepi furnir, je v Stolu 18 let. Kot invalidska upokojenka dela samo po štiri ure.
»Delo ni težko. Edini problem je, ker ves čas stojim in imam roke v vodi. Za moje kronično vnetje ledvic res ni najprimernejše delo, vendar ni lažjega dela.«
Koliko zaslužite in kako obračate denar? »Za polovični delovni čas dobim od 3.000 do 3.200 dinarjev in še vsak mesec 2.500 dinarjev invalidnine. Mož je električar in zasluži kar dobro, okrog 11 tisoč. Vendar so stroški za štiričlansko družino, za hišo, ki smo je zgradili, posojilo, kurjavo in ostalo, tako veliki, da ne moremo nič prihraniti in moramo prav skromno živeti. Pri hrani smo zelo varčni. Največ kuhamo domače jedi, mesa prav malo. Se sreča, da nihče ni zbirčen.
Nekaj stroškov je tudi z avtomobilom, čeprav ga uporabljamo samo za najnujnejše vožnje. Mož obiskuje ob delu delovodsko šolo v Kranju in nima avtobusnih zvez, 600 dinarjev damo za bencin, od 2.000 do 2.200 dinarjev za elektriko, hiša še ni povsem končana in opremljena. Lahko si mislite, koliko nam ostane.«
Katarina Kopušar, ki je že 23.
leto v Stolu, je nekoliko večji optimist. Kako ne, saj ji je prihranjena skrb za družino in tudi njen zaslužek je za spoznanje večji. Od 600 do 700 starih tisočakov prejme na mesec, loti pa se tudi težjih, »moških« da), če je treba. Vendar pa se njen delavnik ne začne in konča v
Joži Bauman
Joži Zarnik
Katarina Kopušar Fatima Erdič
Alojz Povšner
Tone Jeglič
tovarni. Vsak dan potrebuje za vožnjo z avtobusom iz Ljubnega v Savinjski dolini in nazaj približno 4 ure, ali pol »šihta«. Doma je čaka še delo na kmetiji. S tem je na primer plačano stanovanje, za hrano doda 2.000 dinarjev in samo še nekaj ostane.
»Včasih je potrebno kupiti kakšno darilce prijateljici, svojcem, pa se kar hitro .razfrčka' tisti denar. Nekaj porabim za kavo in cigarete, najnujnejšo obleko, včasih si privoščim kakšen dopust ali vsaj izlet in že je konec .veselja'. Čudim se sodelavkam. Le kako zmorejo ob teh podivjanih cenah in vedno večjih življenjskih stroških? Dosti jih je, ki ša manj zaslužijo in imajo štiri in več članske družine.«
Tudi v kamniškem vrtcu je bilo lansko povprečje osebnih dohod-. kov na nezavidljivi višini.-Znano pa je, da se za povprečjem skriva marsikaj neznanega, zato naj kar povemo, da je še lani zaslužila otroška varuhinja samo 4.000 dinarjev, snažilka pa še manj. Letos so se »plače« nekoliko zvišale, če ob tolikšnem povečanju življenjskih stroškov sploh še lahko govorimo o kakšnem povišanju osebnih dohodkov?
Fatima Erdič je kot snažilka v vrtcu na Bakovniku res zaposlena šele 3 mesece in se je razveselila prve plače (4.680 dinarjev neto). •
Brez dvoma pa bodo danes še majhne težave že jutri verjetno nepremostljive, če ne bomo kaj več storili za zaščito delavcev z najnižjimi ali bolje rečeno neživljenjskimi prejemki.
»V Mostah imamo (3-članska družina) majhno stanovanje. Plačamo samo 400 dinarjev. Otroka mi čuva soseda za skromen denar. Elektrika, hrana, obleka in ostali drobni izdatki in nič ne ostane. Mož poleti dosti zasluži kot zidarski delavec, sedaj ni dela. Tudi socialno ni zavarovan, ker je pri privatniku. Otroka bodo po meni zavarovali. V kolektivu se dobro počutim, delo ni pretežko.«
Ali varčujete za novo stanovanje?
»Sedaj še ne, ker je preslaba plača in nič ne ostane. Morda bo ka-
sneje možnost. Samo ne vem, kako bi lahko plačali večje, novo stanovanje in kurjavo. Zaenkrat ne bi mogli.«
Verjetno bo še kakšen otrok, ker sta zakonca mlada. Stanovanje bo še bolj tesno, varčevati io, niti plačevati za novega ne bodo mogli, če ne bo večjih dohodkov.
V Stolu TOZD Ploskovno pohištvo smo povprašali tudi predsednika osnovne sindikalne in partijske organizacije, kako se spoprijemajo s problematiko in zaščito delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
Alojz Povšner: »V sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom smo že lani stopili v doslednejšo akcijo. V začetku leta smo OD vsem zvišali za 3 odstotke, po posebnem kriteriju pa še po skupinah, tako da so delavci z najnižjimi OD dobili največji dodatek 7 odstotkov in navzgor vedno manjši. Za najbolj nujne primere nudimo tudi dodatno pomoč iz zagotovljenih sredstev. Urejeno imamo letovanje.
Seveda pa to še zdaleč ni vse. Se marsikaj bo potrebno storiti, da bi delavcem zagotovili najnujnejše za življenje. Po predlogu občinskega sindikalnega sveta bo potrebno pre- . verjati razpone med OD, nekatera dela bolje ovrednotiti in čim bolj uresničevati nagrajevaje po delu.«
Tone Jeglič: »Te delavce predvsem tare tudi stanovanjska problematika in vprašanje, kako plačevati novo drago solidarnostno stanovanje s prav tako drago kurjavo. Pri nas imamo posebno komisijo, ki ugotavlja potrebe po stanovanjih, posojilih za nakup stanovanj ali zasebno gradnjo.
Seveda nas pesti tudi odvisnost delavčevega zaslužka od produktivnosti in prodaje izdelkov. Omejitve uvoza, pomanjkanje repromateriala in drugi ukrepi so nam v zadnjem času povzročili še večje težave, kar se pozna tudi v delavčevi .kuverti".
Pri vsem tem ne stojimo ob strani, temveč iščemo vse možne poti, po katerih skušamo pomagati najbolj prizadetim delavcem. Vendar ničesar ni moč urediti čez noč."
MIRA JANČAR
1
Moste, 7. 2. 1981
»Luna sije, kladvo bije...i
Reflektorji so le slabo osvetljevali oder, na katerem se je tokrat bohotila nenavadno bogata scena. Leseni zaboji, ki so nas spominjali na mogočne gorenjske domačije, ob njih ležeča lestev, na kateri je sedel fant v gorenjski noši in navdušeno govoril dekletu na oknu. V ospredju velika Prešernova silhueta, pred njo gorenjski »pu-šeljc«. Scena nas sili. da jo primerjamo z našo pokrajino, pa še mi zapojmo s poetom, da
»Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'ščno ta podoba raja.«
Iz te zanesenosti nas prebudi mehak glas povezovalke in recitatorke. za katero bi pesnik takoj našel besede, polne občudovanja mlade lepote in prikupnosti.
»Da. to so pisave, ki se jim ne poznajo leta. So podobe tisočerih življenj, ki dobe vrednost, šele ko umrejo.«
Vemo. da je pesnik gojil tri vroče ljubezni: do domovine, prijateljev iti do dekleta, ki mu je grenilo že tako bridko pot kratkega življenja.
•Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi.« človeško čast in svo/kh/o je cenil nad vse. Bolje je umreti, kot hlapčevati. Človeška čast. Da, kolikokrat pa je bil sam ponižan v dno srca!
Prešernova mladostna pesem je igriva in radoživa, a vedno tudi s priokusom srčne žalosti.
Spet druga recitatorka nas popelje k prevzetnemu dekletu. Da hi pesem zvenela kar se da prepričljivo, jo ponazorita povodni mož in mlada deklica Urška. Oba končata v valovih Save. Prešernova pesem je ostala navdih vsem generacijam, tudi današnjim.
In še naprej poslušamo verze, ki smo se jih nekateri učili pred mnogo, mnogo leti. ali pa se nam tako samo zdi. Zamolkla temnordeča svetloba seva iz reflektorjev na oder. Tako skrivnostne se zazde sence postav in predmetov, kot bi nam hotele vsaj za hip prikazati tesnobo ob razpenje-nih valovih Save.
»Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.«
Še naprej odmeva po zatemnjeni dvorani pesnikova pesem, zdaj mehka in topla, zdaj trmasto odločna, spet drugič spomin in tožba nad izgubljeno mladostjo in srečo.
»O Vrba. srečna draga vas domača,...«
Besede, kakršne bi zapel popotnik, ko po dolgih letih blodenja in iskanja postoji pred svojo vasjo, seveda, ko bi mu vsaj kanček pesniške žilice plalo po žilah. Pesniška žilica...
Prešeren med
nami
Redkim je dano, da zapojo kot slavčki v gozdu. Prešernu je bilo. In razvil je ta svoj talent dtt neslutenih višav, tako da se je lahko postavil ob bok samemu Puškinu, Goetheju, Bvronu... To so bili veliki ljudje kulturnih narodov, on. France Prešern pa je izšel iz malega, skromnega ljudstva, za katerega tedaj nihče še vedel ni. Zato je njegova osebnost še večja. »Kaj pa je tebe treba bilo. dete ljubo, dete lepo. Al' te je treba bilo al' ne. vendar presrčno ljubim te.«
Bolj ko mladi materi, so bili ti verzi verjetno namenjeni njemu samemu.
Njegova govorica nam je po ISO-ih letih še vedno blizu.
»To je svetloba groba, ki poje za življenje.«
»Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan...«
Spet doživljamo veličino izjemne osebnosti. '
Kulturni praznik. Koliko jih je, ki so vložili svoje kamenčke v pisan mozaik lepote, ljubezni, domovinske zavesti. Mineva sto let od smrti našega pripovednika Josipa Jurčiča. To je pisatelj kmečkih ljudi, običajev, življenja. Prvi, ki je pisal po Levstikovem nasvetu, naj pisatelji pišejo o naših ljudeh in za naše ljudi. Deseti brat, prvi slovenski roman, je do danes ohranil vso svežino.
Krjavelj, nosilec šaljivega, vesel v pivski družbi, sicer pa berač, na robu družbe. Na oder prikrevsa Krjavelj, raztrgan in zašit, s kosmato, zanemarjeno brado, s pipo v desni in trinožnikom v levi roki. Pa začne pripovedovati, kako je kozo ozdravil, da ni več v škodo hodila, pa kako je konju po-štatljivost ozdravil, pa... .
»Sveta mamica božja, sedem križev in težav...« in že jo odbrunda z odra upognjen dolenjski veseljak.
Nekaj minut zatem pa se že vrte mladi pari ob harmoniki. Vse je kakor v življenju, kjer se trenutki obupa in razočaranj brž umaknejo prešernosti in razigranosti. »Luna sije, kladvo bije, trudne pozne ure že, prej neznane srčne rane meni spati ne puste. Ti si kriva ljubezniva, deklica neusmiljena! Ti me raniš, ti mi braniš,
da ne morem spat' doma.«
Pevci se poslove od nas s podoknico, ki nam pozvanja v ušesih še dolgo potem, ko stopamo v mesečno noč. Lepo jc tako kulturno doživetje, ki nam »poživlja žile, srce razjasni in oko.« Ob 8. februarju skušamo popraviti grehe, ki so jih pesniku zadali neuki kritiki.
Z rastjo naše kulturne zavesti se dostojno oddolžimo našemu največjemu kulturnemu ustvarjalcu Francetu Prešernu. Svoj narod je skušal izobraziti, ga popeljati v svet večne umetnosti. Za časa njegovega življenja mu to ni uspelo. Pa mu je danes?
Polna dvorana nam da slutiti, da Prešeren živi tudi med preprostimi ljudmi.
IRENA URBANC
Dupliški brigadirji spet v akciji
Mladinci krajevne skupnosti Duplica smo bili v zadnjem času prisiljeni, da smo se umaknili v svojo mladinsko sobo in se tam pripravljali na programsko volilno konferenco osnovne organizacije ZSMS. V tem času je povsem zamrlo mladinsko prostovoljno delo. Toda v ponedeljek, 23. februarja se nam je ponudila priložnost, da v zimskem časa oživimo prostovoljno delo. K tem so nam pripomogle obilne snežne padavine. Čeprav je za čiščenje pločnikov in cest zadolžena komunalna sknžba, smo se brigadirji odločili, da jim priskočimo na pomoč, ker vsakokrat mine precej časa, predno so očiščeni vsi pločniki in avtobusni postaji na Duplici.
Po hitri akciji se je zbralo 17 brigadirjev, tako da smo lahko začeli s čiščenjem. V začetku je bilo precej težko, saj lopate, te prijateljice vsakega brigadirja, že dolgo nismo imeli v rokah. Toda kmalu smo premagali tudi to oviro. Motil nas je sneg, ki je še vedno z vso vnemo padal in kazalo je, da bo naše delo zaman. Veliko mimoidočih nas je z nezaupanjem gledalo, ko smo odmetavali težki sneg in le malo je bilo tistih, ki so se nam nasmehnili ln nas z vedro besedo spodbudili k delu. Toda omagali nismo, za nami se je vlekla črna črta očiščenega pločnika, ki se je z vsako odmetano lopato daljšala in nas vzpodbujala k nadaljnjemu delu, k še večji vnemi pa nas je vzpodbudil tudi naš sekretar OK ZSMS. Ko so zagorele obcestne luči, smo končali z delom. Čeprav premočeni in utrujeni, smo se veselili opravljenega dela.
Z obiska pri partizanskih materah
Pestotnikova mama iz Kostanja v Tuhinjski dolini
V lepem zimskem dnevu smo se pripeljali v majhno vas Kostanj v Tuhinjski dolini. Poiskali smo hišo Pestotmkovih. Vstopili smo v belo izbo, opremljeno z izrezljanim pohištvom in staro kmečko pečjo. Toplino pa so sobi dodajale še lene rože na okenskih policah. Takoj smo se spoznali s Pestotnikovo mamo in razvil se je prijeten pogovor.
Najprej nas je zanimalo, kaj se je dogajalo z njeno družino med drugo svetovno vojno, saj nam je znano, da je bil njen mož organizator vstaje v Tuhinjski dolini.
»Tamle na naši kašči,« je pokazala s prstom skozi okno, »se je februarja leta 1942 zbralo štirinajst naprednih mož - partizanov iz Tuhinja. Pogovarjali so se o vstaji. Nekaj tednov pozneje, 19. marca, pa so prišli v Kostanj Nemci. Odpeljali so mi moža in še Lovra Hribarja, ki je takrat pri nas mizaril. Odpeljali so ju v zapore v Kamnik, kasneje pa v Begunje. Od tedaj nisem nikoli več slišala za svojega moža, za nas pa se je pričelo gorje. No, tega izdajalca so partizani obsodili na smrt in končal je na svojem dvorišču. Še drugi izdajalec pa je po vojni pobegnil v Argentino, menda se sedaj želi vrniti nazaj v Jugoslavijo. Kmalu po tem, ko so mi odpeljali moža, so Nemci zopet prišli v vas. To je bilo 13. aprila 1942. Tokrat z namenom, da nas, vaščane, izselijo. Skupaj s šestimi otroki so me odpeljali v delovno taborišče, šestdeset kilometrov oddaljeno od Munchna.
Sedma hči se je rodila v taborišču. Tam nas je bilo okoli štiristo Slovencev. Ves dan sem delala pri nemških kmetih, otroci pa so bili v taborišču, v nemškem »vrtcu«. Le najstarejši, ki je takrat štel šele deset let, je hodil past krave. Bil je velikokrat tepcu.«
Hoteli smo vedeti čim več in Pestotnikova mama je v presledkih nizala spomine:
»Obleke nam v taborišču niso dajali, zato smo bili zelo slabo napravljeni. Pozimi nas je zeblo. Za kosilo smo dobili po dva krompirja ali kaj podobnega. Pozimi sem čistila prostore, lupila krompir in opravljala še ostala dela v taborišču. Od doma sem redkokdaj dobivala pošto.
Taboriščni upravniki so bili zelo kruti do nas, Slovencev. Kadar so v domovini partizani dobili bitko, ali so Nemci zaradi njih utrpeli izgube, smo to vedno »plačali mi«. In da boste vedeli, kakšne kazni smo dobivali, vam povem še tole. V taborišču so bile
tudi nune, zato je bila tam tudi majhna kapelica. Neka osemdesetletna slovenska ženica je pogledala skozi vrata vanjo in videl jo je upravnik taborišča. Za kazen je morala z vedrom peska večkrat prehoditi dvanajst stopnic. Ja, tako so ravnali z nami!« je vzdihnila in za trenutek umolknila sedeminšestdesetletna Pestotnikova mama.
Še nas je zanimalo, kako so z našimi ljudmi ravnali nemški kmetje.
»Kmet, pri katerem sem delala, ni držal z Nemci. Videl je, kako smo trpeli v taborišču, zato nam je večkrat pomagal. Po svojih močeh, seveda. Njegova žena mi je velikokrat dala kruha za otroke.«
Z rahlim nasmeškom na ustih nam je pripovedovala naprej: »Zanima vas, kako smo dočakali svobodo?« Jasno, da nas je vse zanimalo. »Nas so osvobodili Amerikanci. Še tri mesece po tem smo živeli v taborišču, 26. julija 1945 pa so nas vendarle odpeljali v domovino. Pot je bila dolga. Vozili smo se v živinskih vagonih. V Kostanj smo se vrnili vsi vaščani, a vsa vas je bila eno samo pogorišče. Najprej smo živeli pri bratu. Medtem smo na požganem domu začeli graditi novega. Kasneje sem vseskozi, s sedmimi otroki, sama vodila kmetijo. Najstarejši sin je imel 13 let. Pomagali so mi tudi sosedje,« je povedala žena organizatorja vstaje na Tuhinjskem.
Med tem pogovorom je snaha ali »ta mlada«, kot nam jo je predstavila Pestotnikova mama, na mizo prinesla same domače dobrote. Med jedjo sem opazovala zguban obraz pogumne žene. Vsaka guba posebej je dokaz o trpljenju, vsaka guba govori svojo zgodbo, trpek doživljaj. Še smo se pogovarjali o kmetiji, vasi in o drugem. Ruševine izdajalčeve hiše so na nas naredile močan vtis. Kakor da smo se v času vrnili nazaj, za 40 let.
Poslovili smo se in želeli, da bi še kdaj obiskali Pestotnikove, pogumni ženi pa želimo zdravje in srečo v njenem toplem domu.
IRENA KOŽELJ MARJAN POUANŠEK Literarno-novinarski krožek OŠ Toma Brejca Kamnik
Partizanska mama Marija Podbevšek iz Tuhinja
Prisrčno so nas sprejeti in nas povabili v prijazno urejeno sobico. Tam je na majhnem kavču sedela - naša partizanska mama. Čeprav ji bo kmalu 94 let, nas je presenetila z živahnim pozdravom. Lahkotno je vstala in nam segla v roke. Posebno vesela je bila rož, saj ima v svoji sobi vedno rada svež šopek.
Vsi smo si morali priznati, da smo si jo predstavljali veliko starejšo. Res da je njen obraz preprežen z mnogimi gubami in gubicami, vendar ji to daje nekakšen poseben pečat starostne lepote.
Povprašali smo jo, kaj ji je ostalo v spominu iz NOB. Živahno nam je pripovedovala, kako se spominja tistih dni, ko so k njim večkrat prišli partizani.
»Nekajkrat sem ravno skuhala kosilo, ko so prišli, pa sem jim pustila vse, še lonce in žlice, da so se lahko najedli,« pravi Marija. »Včasih smo bili tudi lačni zaradi tega, pa to se je vse dalo potrpeti.«
Njen obraz se je nenadoma popolnoma spremenil. Zakaj, smo kmalu' ugotovili. Pripovedovala je o svojem sinu, ki je padel v partizanih. V partizane je šel februarja 1943 in je kot borec Kamniškega bataljona padel že avgusta istega leta.
»Meni dolgo niso povedali, da je padel,« se spominja Marija. »Mislim, jia so mi prikrivali celih 6 mesecev. Ne morete si misliti, kako mi je bilo hudo.«
»Mama so takrat tako jokali, da so Nemci, ki so imeli v bližini postojanko, hoteli vedeti, kaj se je zgodilo,« jc maminemu spominu priskočila na pomoč njena hči Micka, kot jo kličejo doma. »Takrat so nas rešili sosedje, ki so natvezili Nemcem, da so mati zblazneli, drugače bi v svoji žalosti lahko kaj povedala o sinu, partizanu.«
»Ko smo zvedeli, da je sin padel na Sveti gori v Zasavju, nisem prej odnehala, da sva s hčerjo Micko odšli tja, da bi našli sina. Res sva ga našli in pokopan je na tuhinjskem pokopališču,* je spet povzela besedo babica Marija.
To nas je živo zanimalo, zato smo prosili njeno hčer, da pove kaj več o
tem, ker se mama ni spomnila nič natančnega.
»Odpravili sva se peš,« pravi Micka. »Hodili sva devet ur. Spotoma sva se ustavili v neki gostilni, da bi kaj malega pojedli. Tam pa so bili tudi Nemci, ki so hoteli vedeti, kaj iščeva tod. Mati so se nenadoma zagovorili in res hi veliko manjkalo, pa bi naju ubili. Rešila naju je krčmarica, ki je rekla, da naju pozna in da sva navadni pijanki.«
Uh, kar oddahnili smo se - tako smo tudi mi nevede doživljali tiste trenutke - ko je Micka za hip nehala s pripovedjo. In kot bi to spet doživljala, je tudi babica Marija spet prevzela besedo: »Potem sem z golimi rokami odkopavala grobove, ki so bili raztreseni po tistem gozdu, dokler nisem našla sina. Bilo je samo še okostje, vendar sem ga takoj spoznala po zobeh in čevljih. Ob njem je ležal še nekdo in oba skupaj sem hotela v rjuhi prenesti domov.« k
Toda usoda ji ni naklonila, da bi sina sama prenesla domov. Morala je bežati pred Nemci. Posmrtne ostanke njenega sina pa so naslednjo noč prinesli partizani. Pokopali so ga skupaj z neznancem, ki je ležal ob njem. »Skupaj sta umrla, pa naj še skupaj ležita!« je razsodila babica Marija in res oba ležita na tuhinjskem pokopališču.
Obe se spominjata, da nista smeli nositi čme obleke, ker Nemci niso
To je bila le majhna preizkušnja pred akcijami, ki nas čakajo v tem letu, saj smo dupliški mladinci znani po tem, da radi sodelujemo na delovnih akcijah v krajevni skupnosti, kot tudi v občinskem in republiškem merilu. Ta 'akcija nam je dokazala tudi, da smo sposobni v izredno kratkem času zbrati brigadirje in priskočiti na pomoč tam, kjer je potrebno.
J. M.
Razstava
likovnih
amaterjev
V četrtek, 12. marca ob 18. uri bodo v razstavišču Veronika v Kamniku odprli razstavo likovnih amaterjev, ki delujejo na območju občine Kamnik. Predstavilo se bo 16 avtorjev, večina je iz kamniških delovnih organizacij, sodelovali pa bodo s skupno 32 izdelki različnih slikarskih tehnik (olje, akvarel, svinčnik, oglje) in nekaj plastikami. Na otvoritvi bo v kulturnem pro-I gramu sodeloval ženski pev-I ski zbor DKD Solidarnost.
V__>
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
smeli vedeti, da je član družine pade' v partizanih.
Življenje je teklo naprej in kmaH se je tudi hči Micka vključila v dejavnosti SKOJ-a. Postala je partizanska učiteljica. Pravi, da ji je Še sedaj žal da ni šla tudi po vojni za učiteljico] Med vojno ni dolgo učila, ker so bil1 izdani in se je morala več mesecer skrivati v bunkerju.
»Medtem so jo Nemci iskali ckH ma,« se spet vključi v pogovor babic* Marija. »Oče, ki je znal nemško, jitf je dejal, da jo ima gestapo. Zato srrKl bili pomiloščeni, da nas niso živih pož gali, ampak nam je zgorel le naš dorf Hudo strah me je bilo tudi takrat, k< so Nemci sklicali vse vaščane in ji« razdelili v dve skupini. Tisti, ki snrf bili na levi, smo ostali brez domov] ker so nam jih požgali. Naša hiša f. zagorela prva in od lepega doma mi j* ostalo samo nekaj denarja, ki mi ga r nek Nemec skrivaj potisnil v žep.«
Potem se je družina selila od soroj dnika do sorodnika, dokler si ni poč? si v svobodi na pogorišču postaviK novega doma.
Kot novinarji smo bili radovedrtf zato smo hoteli zvedeti, česa se babi4 še spomni iz svoje mladosti.
Sprva je bila v zadregi, potem pa 1 povedala: »V šolo sem hodila štij leta. Učil me je tovarjš Malenšck, I mi je večkrat kaj pošepetal, če nisel znala. Potem sem hodila še v pona' Ijalno in kuharsko šolo. Naučila sel se kleklati, šivati, pa tudi plesti, kar (j je prišlo hudo prav, ker sem bila rafl lepa, pa tudi sedaj še veliko dam A svoj izgled. Jedla sem rada vse, poselt no pa kmečko hrano. Sedaj nima^ zob, imam pa velik apetit.«
Morali smo se posloviti, obljubili P smo, da bomo še prišli, saj prijazl ženica kar ni mogla verjeti, da gremo.
»Če ne prej, za vašo stoletnico mo zagotovo spet prišli,« smo ji oblj bili.
LJUBICA KADUNJ NIKA PANČUl STANKO J ANŽEVEjI OŠ TOMA BREJCA KAM NOVINARSKI KROŽE'
ni1
»ta
KAJ SMO IN KAJ BOMO GRADILI S SAMOPRISPEVKOM
DRAGOCENE PRIDOBITVE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Že prvi krajevni samoprispevek - izglasovan je bil leta 1965, je pokazal, kako dragocen je za razvoj krajevnih skupnosti prispevek delovnih ljudi in občanov. Še zlasti, ker so že takrat znali v krajevnih skupnostih gospodarno trositi denar, zbran s samoprispevkom in ker so ga skoraj po pravilu obogatili s prostovoljnim delom, z dodatnimi prispevki prebivalcev posameznih krajevnih skupnosti.
Petnajst let torej v občini izboljšujemo življenjske pogoje v krajevnih skupnostih tudi s krajevnim samoprispevkom. In ko se bomo 12. aprila odločali o novem, petem krajevnem samoprispevku, katerega polovica je spet namenjena razvoju krajevnih skupnosti, je prav, da imamo pred očmi dosežke iz zadnjih petih let, dosežke, v katerih bo ob zaključku četrtega samoprispevka udeležen prispevek občanov in delovnih ljudi iz njihovih osebnih dohodkov v višini 51.056.575 dinarjev. Rezultati niso skromni. Ponazarjajo nam jih fotografije, v katere so člani Foto kino kluba Kamnik skušali ujeti (pri delu jih je oviral sneg) najpomembnejše pridobitve v posameznih krajevnih skupnostih. Vanje je torej vgrajen krajevni samoprispevek, pa seveda tudi drugi viri financiranja razvoja krajevnih skupnosti -od sredstev, ki jih po sporazumu v ta namen združujejo delovne organizacije, do dotacije, ki jo dobivajo od občinske- skupščine za delo delegatskega sistema.
KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA - V zadnjih petih letih so v tej krajevni skupnosti za svoj razvoj porabili okrog 1,8 milijona dinarjev. Pridobitve so pomembne, saj so zgradili, obnovili ali posodobili več objektov: vodovod Praprotno, podaljšek vodovoda Žaga -Podstudenec, vodovod v Podstudencu, dogradili so vodovod Gozd, dobili so most na poti Smrečje -Krivčevo. Odločili so se za sofinanciranje trafo postaje Gozd, pomagali pri napeljavi električnega omrežja Podkrajnik, uredili cesto Kališče - Zavrh, cesto Praprotno, cesto Žaga-Pod-studenec.
KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA - skoraj ves denar, ki so ga porabili v zadnjih petih letih -6,5 milijona din - so namenili za komunalno urejanje. Denar so namreč porabili za obnavljanje, graditev oziroma posodobitev železniške postaje Duplica-Bakovnik, asfaltiranje cest v naselju Bakovnik, dvorišč stanovanjskih blokov ter pločnika od gostilne »Šofer« do Korenčkove poti, za športno igrišče, javno razsvetljavo, za ureditev spominskega parka z obeležjem ter za avtobusno postajališče na Bakovniku.
1IBB|fci>iiiiiii 11
KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ - Asfaltirana cesta od Podjelše do Brezja je le ena od pridobitev te krajevne skupnosti. V tem obdobju so za razvoj porabili okrog 1,9 milijona din, poleg omenjene ceste pa so zgradili, obnovili ali posodobili še cesto na Gmajno, odcep Jeras in odcep Podjed, del denarja pa so primaknili za električno napeljavo v Godiču.
KAJ SMO IN KAJ BOMO GRADILI S SAMOPRISPEVKOM
EP-
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK - Tudi v največji krajevni skupnosti v naši občini so večji del denarja porabili za komunalno infrastrukturo. V tem obdobju so porabili okrog 24,7 milijonov din. Preveč bi bilo naštevati vse ceste in ulice, ki so jih komunalno uredili ali popravili. Velja reči le, da niso postavili ob stran urejanja starega mestnega jedra, saj so v ta namen porabili okrog 425 tisoč dinarjev.
KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE - Tudi v krajevni skupnosti Moste so v preteklem obdobju največ pozornosti namenili cestam. Uredili so namreč ceste v novo naselje, asfaltirali cesto v Suhadolah, v Žejah, v Bičnici, uredili so pločnik ob šoli, prostor pred gasilskim domom, pa križišče in postavili tudi novo zbiralnico mleka.
KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA - Dolgoletna želja te krajevne skupnosti - nov televizijski pretvornik - še vedno ni uresničena, a ne po njihovi krivdi, saj se zapleta pri izvajalcu del. Zato pa imajo iz zadnjih petih let nekaj drugih dosežkov, saj so zgradili, obnovili ali posodobili cesto od Zgornjih Stranj do Zagorice, cesto v Spodnjih Stranjah, v Zgornjih Stranjah in v Županjih njivah ter začeli z urejanjem ceste Stolnik. Pomembna pridobitev je vodovod od Klemenčevega preko Zakala do Zabrja, pa tudi odvodnjavanje meteornih voda v Zgornjih Stranjah. V teh letih so porabili 5,3 milijona din.
KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA - Če sodimo po velikih prizadevanjih, bi danes vsak prebivalec Komende odgovoril, da je bila najpomembnejša pridobitev zadnjih let ponovna uvedba zobne in splošne ambulante. Sploh je ta krajevna skupnost v zadnjih letih najhitreje stopala po razvojnih poteh. Porabili so okrog 4,6 milijona"din, opravili nešteto prostovoljnih delovnih ur ter v teh letih asfaltirali cesto Komenda-Potok--Breg-Nasovče, cesto v vasi Gora, cesto Breg-Kranjska cesta, uredili so avtobusno postajališče, javno razsvetljavo, uredili cesto v Komendsko dobravo, kjer so obnovili tudi partizansko bolnišnico. Staro šolo so preuredili v arhivski muzej, prenovili so dvorano in uredili centralno ogrevanje. Krajevna skupnost je sodelovala tudi pri gradnji pomembnih družbenih objektov kot so vrtec, trgovina, pošta.
KRAJEVNA SKUPNOST MOTNI K - Kraj je z dograditvijo ceste skozi Tuhinjsko dolino postal precej bližji občinskemu središču, čeprav je po kilometrih še vedno med najbolj oddaljenimi. V teh letih so za svoj razvoj porabili okrog 1,4 milijona dinarjev. Dogradili so zadružni dom, obnovili most čez Boljsko v Zajasovniku, asfaltirali cesto proti osnovni šoli, uredili so park »Pod lipami« ter sofinancirali trafo postajo v Zgornjem Motniku.
KF
Tli
KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ - V petletnem obdobju so za svoj razvoj porabili dober milijon dinarjev. Asfaltirali so cesto od znamenja do razcepa pred Cvirnom, cesto pri gasilskem domu ter uredili košarkarsko igrišče. Ob tem pa so si nabirali moči -predvsem finančne - za ureditev kanalizacije.
KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE - Lani so ob občinskem prazniku v tej krajevni! skupnosti z navdušenjem odprli novo športno igrišče. Temu dosežku pa so v petih!; letih - porabili so okrog 4,2 milijona din - dodali še javno razsvetljavo na Vrhpoljah inji Nevljah, rekonstrukcijo ceste Oleševek, ceste šola - republiška cesta, urejeno pot odjl Porebri do Kavrana, vodovod Hrib-Soteska, Briše-Tučna, na Kužnem in v zaselku! Poreber, del denarja pa so prispevali za trafo postajo Oleševek, Vrhpolje (z nizkonajl petostnim omrežjem) ter Markovo.
_jr
KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA - Za majhno, odmaknjeno krajevno skupnosti Pšajnovica, v kateri so v teh letih porabili le okrog 768 tisočakov, so nove pridobitve še posebej dragocene. Na primer obnovljena cesta v Jevniku, obnovljena cesta odi Lasenega do Rakitovca. Na Pšajnovici so zgradili tudi vodovodni zbiralnik, hidrante so vgradili v Velikem in Malem Rakitovcu.
*vt, "lili
7373
KAJ SMO IN KAJ BOMO GRADILI S SAMOPRISPEVKOM
KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE - Tudi v tej krajevni skupnosti je imela v preteklih letih komunala prednost. Obnovili In asfaltirali so cesto skozi Podgorje, postavili avtobusna postajališča. Uredili so zbiralnico mleka, stekla so pripravljalna dela za kanalizacijo, uredili so si kulturni dom, kjer je prostor tudi za delo krajevne skupnosti. Za vse te naložbe so porabili okrog 2,2 milijona dinarjev.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO - Stara šola v Šmartnem ne bo umrla, saj postaja središče življenja v krajevni skupnosti - družbeni dom, prostor za dogovarjanje in delegatske odločitve. Pomembna pridobitev je tudi asfalt skozi Šmartno, pa zbiralnica mleka, cesta od Buča na Žubejevo ter obnovljen elektrovod Sidol. Krajevna skupnost je v zadnjih letih porabila za svoj razvoj okrog 2,3 milijona dinarjev.
'mm
.....lil
KRAJEVNA SKUPNOST SELA - Gradnja in vzdrževanje cest sta bili v tej krajevni skupnosti prav tako na prvem mestu pri porabljenem denarju - vsega je bilo okrog 1,9 bilijona din. Na drugem mestu je bilo sofinanciranje trato postaj Markovo, Studenca, Bela peč. Sicer pa so v krajevni skupnosti uredili tudi prosvetni dom, pripravljajo se za 9raditev gasilskega doma.
KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS - Most čez Nevljico v Podhruški je le ena od Pridobitev zadnjih let v krajevni skupnosti Srednja vas. Poleg tega so krajevno skupnost obogatili še z nekaterimi dosežki, za katere so porabili okrog 15 milijona "in: vodovod Pirševo, urejen hudournik pri Klopčiču, urejena pot proti Klopčiču, ne nazadnje delno urejena kanalizacija v Srednji vasi.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ - Majhna, a raztresena krajevna skupnost se tudi lahko pohvali z novimi pridobitvami, za katere je krajevna skupnost porabila okrog 1,1 milijona din. Denar so kot delež krajevne skupnosti namenili za trafo postaje Okrog in Jastroblje ter za novo zgrajeno elektro omrežje od Češnjic do Okroga. V Spitaliču so položili asfalt na cesto, uredili so cesto od Špitaliča do Okroga, javno razsvetljavo v Jastroblju in spitaliču ter vodovod Špitalič.
^BAjEVNA SKUPNOST ŠMARCA - Za kanalizacijo je krajevna skupnost sicer prispela le majhen delež denarja, pridobitve pa so krajani gotovo veseli. Več denarja so udi v tej krajevni skupnosti namenili komunali. Uredili, zgradili ali obnovili so javno osvetljavo, asfaltirali so več cest, uredili športno igrišče, trafo postajo Zgornji Log, ^ spomenik v krajevni skupnosti ter kulturni dom. Z vso vnemo so se lotili tudi avtobusnih postajališč ter izdelavo projektov za dom v Šmarci. Porabili so okrog 3,1 ""''•Jona din.
KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ - Komunala, komunala... ponavlja se v vsaki krajevni skupnosti. V Tuhinju so največ denarja - v zadnjih letih so ga porabili okrog 2.8 milijona din - namenili za nova zajetja in obnovo vodovodov v Tuhinju in Češnjicah. Uredili so javno razsvetljavo, prispevali svoj delež za gradnjo trafo postaje v Zgornjem Tuhinju, ter za delno ureditev telefonskega omrežja. Lotili se bodo graditve zbiralnice mleka, saj že imajo zemljišče zanjo. Pomembna novost je tudi športno igrišče.
KAJ SMO IN KAJ BOMO GRADILI S SAMOPRISPEVKOM
KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE - V tem obdobju se je prebivalcem tega dela občine uresničila dolgoletna želja - zdaj se že drugo leto vozijo po urejeni, asfaltirani cesti, na kateri ni več strmin, ki bi zaustavljale promet pozimi. Za gradnjo ceste ter za vzdrževanje komunalnih objektov, delo krajevne skupnosti, za SLO in družbeno samozaščito ter ostalo so v teh letih porabili 1,3 milijona din.
KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK - Kdor je kadarkoli zašel na slovesnost, ki so jo pripravili v tej krajevni skupnosti, ne potrebuje razlage o prizadevnosti krajanov za hitrejši razvoj. Za obnovo električnega omrežja je vsako gospodinjstvo prispevalo po približno tisoč dinarjev, za telefonsko omrežje so v krajevni skupnosti zbrali 200 tisoč din. Med pomembnejše pridobitve lahko zapišemo asfalt na cesti Volčji potok -Rudnik, rekonstrukcijo električnega omrežja v Rudniku in soudeležbo pri trafo postaji, telefonsko omrežje v Volčjem potoku, ureditev spomenika ter nakup zemljišča za gradnjo doma krajevne skupnosti. Za vse so porabili okrog 1,7 milijona din.
Najmlajši pišejo...
Samoprispevek v našem kraju
Naša krajevna skupnost je bila ustanovljena leta 1964 na zboru občanov. Obsega 10 naselij, in to: Cirkuse, Češnjice, Črni vrh, Golice, Laze, Liplje, Mali hrib. Stara Sela, Veliki hrib in Zgornji Tuhinj. V teh naseljih je 210. družinskih skupnosti z 920 prebivalci. Med temi je 24 kmečkih gospodinjstev, ostalo so mešana in delavska gospodinjstva. Glavni dohodek prebivalstva pride z zaposlitvijo, saj je zaposleno kar 340 prebivalcev. Od kmetovanja jih živi 160, ostalo pa so otroci, učenci, upokojenci, vzdrževana in obrtniki. Imamo 13 obrtnikov, medtem ko nimamo nobenih industrijskih objektov. Poleg tega imamo še nižjo osnovno šolo, trgovino, pošto in krajevni urad.
V letih, odkar je izglasovan krajevni samoprispevek, se je v naši krajevni skupnosti veliko naredilo. S pomočjo krajevnega samoprispevka smo zgradili: osem vodovodov, štiri električne trafo postaje, okrog osem kilometrov občinskih cest, modernizirana je cesta skozi Tuhinjsko dolino, zgradili smo novo pokopališče in mrliško vežico, v strnjenih naseljih napeljali javno razsvetljavo, poleg tega pa so prispevke dobila še društva in organizacije. Lahko bi naštevali še in še razna dela, ki so se izvajala s pomočjo samoprispevka.
V naši krajevni skupnosti želimo, da bi si z naslednjim samoprispevkom zgradili še mnogo stvari: dogradili športno igrišče, uredili zdravstveni dom, da bi ponovno pričela delovati zdravstvena postaja, radi bi asfaltirali občinske ceste I. in II. reda, izboljšali električno napetost v nekaterih vaseh itd. Poleg tega je še mnogo, mnogo želja za razvoj naše KS.
Največ problemov pri nas je v tem, da ni sredstev, vedno je denarja premalo.
Tudi mladi imamo v naši KS veliko vlogo. Z raznimi delovni-
mi akcijami redno pripomoremo k hitrejšemu ravoju in priskočimo na pomoč.
Vsi bi radi živeli v urejenem kraju, saj imamo domači kraj vsi radi.
HELENA IVANČIČ, 8. A OŠ Toma Brejca, Kamnik
Ob koncu srednjeročnega obdobja 1976-1980 lahko zadovoljno zremo na dosežene uspehe pri urejanju kraja. Naloge, ki smo jih izoblikovali v planih, so pretežno uresničene, mnoge pa so opravljene nad načrtovanimi.
V KS Podgorje smo v preteklem srednjeročnem obdobju asfaltirali cesto skozi vas, uredili avtobusne postaje, uredili zbiralnico mleka, kulturni dom in pripravljalna dela za kanalizacijo.
Sedaj stopamo v novo srednjeročno obdobje, z novimi in številnimi nalogami. Večina nalog je usmerjena na izboljšanje osnovnih pogojev za življenje in dela krajanov - to je, da zgradimo ali obnovimo komunalne objekte.
Pogoj, da bomo uresničili načrt pa je, da bomo kot v preteklem srednjeročnem obdobju, izvedli krajevni samoprispevek. Pri tem bomo delček prispevali tudi mi mladi, tako da se bomo udeležili pri raznih delih na mladinskih akcijah.
Za naslednje srednjeročno obdobje smo si med drugim nadeli naslednje naloge: dokončali bomo cesto skozi vas, podaljšali vodovod, uredili in povečevali bomo pretesno pokopališče, dokončali avtobusno postajo, da bomo pod streho čakali avtobus, v gozdu bomo izdelali prostor za odlaganje lesa ter uredili dva odcepa cest.
Za gradnjo kanalizacije nimamo zagotovljenih dovolj sred-
stev, vendar si bomo prizadevali da bomo rešili tudi ta problem STANKA SVETEC, 8. C OŠ Toma Brejca Kamni)
Sem krajanka Vrhpolja. Pre< desetimi leti sem se iz Kamnikf preselila na podeželje. Takrat ji res še bilo podeželje. V mestu sti bile asfaltirane ceste, urejeni razsvetljava, trgovine z vsemogo čo kramo, pločniki, šole s telova dnicami, itd. Na našem Vrhpolji pa je bilo vse drugače. Cesta tk šole in skozi vas Nevlje je bil: neasfaltirana, imeli smo majhni trgovinico z najnujnejšimi živil in pomanjkljivo razsvetljavo ol glavni cesti. Vse to je tedaj loče valo Vrhpolje od mestne ureje nosti.
In po desetih letih?
Marsikaj je bilo v tem časi urejeno. Predvsem smo veseli as falitarnih cest, igrišča in delt* urejene razsvetljave. Marsikaj pi je ostalo nespremenjeno. Tak< še vedno čakamo na obljubljen« samopostrežno trgovino, n« vrtec, kanalizacijo in večje števil lo telefonskih priključkov.
Čeprav mislim, da je življenj« v naši krajevni skupnosti zeM prijetno, si vendar želimo, da bila naša pot v šolo in iz šol varnejša. Tudi športno igrišče z razsvetljavo in dokončno uredi tvijo lahko bolje in več izkori ščali.
Želja, ki niso neuresničljive f sicer še več, toda že z uresničeva njem teh najnujnejših stvari t moj kraj veliko pridobil.
Upam, da tako razmišljajo tui di drugi krajani in da bodo glasuj vali za samoprispevek. Zavedat joč se, da ni denarja, ki bi odtej htal življenje tudi le enega kraja) na, če bi se zgodila prometna nej sreča. Pričakujem ne le uspeše* izid referenduma, ampak tudi čimprejšnjo popolno uredite! naselja.
ALICA DOBROVOUCj 8. č. os. šola Frana Albreht*
_J. I
jen
tiei
o
br
ski
dr. Pn
izv šir hit že, ter da tla sta
1
otr lis šol
bil
or.
DRAGOCENE PRIDOBITVE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ - Tudi v krajevni skupnosti Vranja peč skušali v zadnjih letih z novimi komunalnimi pridobitvami dohiteti razvitejša območj1 občine. Za svoj razvoj so v tem času porabili okrog 1,2 milijona dinarjev, in s ponosof pokažejo razširjeno in urejeno cesto od Velike Lasne proti Vasenem, cesto C Spodnjih Palovč do Kolovca, urejeno cesto v Trobelnem ter urejen vodovod Spodnjih Palovčah.
»d,
2 n<is
PRILOGA ZA DELEGATE
)
O OBLIKOVANJU CEN NAJ ODLOČAJO DELAVCI
Na skupni seji zborov Skupščine SR Slovenije, ki je bila 18. februarja, so delegati poslušali poročilo podpredsednika slovenskega izvršnega sveta, Vlada Klemenčiča, o stanju in neposrednih nalogah na področju politike cen.
Razmere na področju politike cen so v začetku leta izredno neugodne, saj so januarja v primerjavi z decembrom drobnoprodajne cene v naši republiki porasle za 8,3%, življenjski stroški pa za 9,3%. Na doseženo rast cen je sice*r vplivala rast cen nafte in drugih pomembnih surovin na svetovnem trgu, vendar pa moramo glavne vzroke zanjo iskati doma. Nenehne in skokovite spremembe cen namreč pomembno vplivajo na nestabilnost gospodarjenja. To pa je posebno nevarno za uresničevanje naših izvoznih načrtov, ki so ena od osnov za uresničevanje naših razvojnih možnosti, ogroža pa tudi socialnoekonomski položaj naših ljudi.
Le s široko družbeno akcijo, s primernimi ukrepi ekonomske politike, varčnim ravnanjem v družbi kot celoti in prizadevanjem združenega dela, da porast stroškov nadomesti z boljšim gospodarjenjem, bo moč doseči počasnejšo rast cen.
Tovariš Klemenčič je poudaril, da morajo o oblikovanju cen odločati delavci, ki morajo ob vsaki spremembi biti seznanjeni s posledicami, ki s predloženo spremembo cen nastajajo za druge, posebej je potrebno izkazati vpliv na življenjski standard ljudi.
Republiške in občinske blagovne rezerve so izredno pomembne za odpravo motenj v preskrbi in s tem tudi za onemogočanje tovrstnih pritiskov za zviševanje cen.Nujno je treba preprečiti izsiljevanje cen s »sporazumi« in devizno plačevanje v medsebojnih odnosih organiza-| cij združenega dela znotraj države. Upravni organi bodo zato budno spremljali in ukrepali ob neupravičenem zviševanju cen.
Skupnosti za cene, preko katerih bo prevzemal odgovornost za : vodenje in izvajanje politike cen širši krog družbenih dejavnikov kot doslej, bodo morale zaživeti čimprej, saj administrativno poseganje slabo vpliva na razvoj družbenoekonomskih odnosov na tem področju.
Zbori slovenske skupščine so s pripombami, ki jih bo delegacija v zboru republik in pokrajin uveljavljala v usklajevalnem postopku, j dali soglasje k osnutku družbenega plana Jugoslavije. Pripombe so se nanašale predvsem na delež investicij v družbenem proizvodu glede »a realne možnosti gospodarstva, na opredeljevanje izvoza kot pre-I dnostne naloge, ter potrebo po konkretizaciji obveznosti republik in | Pokrajin iz dogovorov o temeljih družbenega plana Jugoslavije.
Poleg drugega so delegati podprli dogovor o financiranju rekon-| strukcije in gradnje planinskih domov do leta 1985 in tako zagotovili ! vsaj skromna sredstva za 160 planinskih postojank s 5.600 ležišči in j ^ približno 7 tisoč kilometrov planinskih poti. Posebno priznanje in 1 Pohvalo so delegati izrekli planincem za njihova prizadevanja, saj so | v preteklem obdobju denar, zbran z dogovorom, oplemenitili s 300.000 urami prostovoljnega dela.
Z ZASEDANJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
Družbenopolitični zbor občinske skupščine se je sestal 23. februarja, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa na skupni seji 25. februarja.
Delegacije so pred sejo prejele obširno gradivo o stanju na področju vzgoje in izobraževanja v občini v pretkeklem šolskem letu s Predlogi sklepov, ki jih je po temeljiti obravnavi pripravil občinski l2vršni svet. Poleg teh sklepov, ki se nanašajo predvsem na nujnost širšega vključevanja šol v življenje in delo krajevnih skupnosti in hitrejši razvoj samoupravnih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja, hitrejše razreševanje kadrovskih in prostorskih težav šolstva jat dvig kvalitete vzgojnoizobraževalnega dela, so navzoči opozorili, da v Kamniku danes prejema šolsko kosilo le 34 otrok. To je izredno °ialo, saj vemo, da sta v večini primerov zaposlena oba otrokova starša.
Menili so tudi, da je treba v večji meri razvijati oblike priprave °froka na vstop v šolo in to predvsem v krajih izven mesta. Otroci, ki n'so vključeni v vrtce, so namreč deležni petkrat manj ur priprave na Solo. Velik problem so tudi interesne dejavnosti - več pozornosti bi °'lo treba posvetiti razvoju otrokovih sposobnosti na tehničnem Področju. Težave z mentorji bi naj laže reševali s sodelovanjem šol in °rganizacij združenega dela.
. Delegati so se strinjali s podpisom družbenega dogovora o načelih 1" merilih za razmeščanje vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji ter družbenega dogovora o berilih za vrednotenje storitev pravne pomoči, ki so osnova za sPorazumevanje o ceni storitve pravne pomoči v svobodni menjavi dela.
Sodelovanje pri pripravi programa dela skupščine in njenih zborov ^aj bi bilo še vedno domena izvršnega sveta oziroma upravnih °r8anov in le v manjši meri družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, bi lahko sklepali zaradi dejstva, da se kljub vabilu, naj se vključijo v programiranje dela skupščine, temeljne sredine skoraj Jjiso vključevale. V programu dela, ki so ga dopolnili z analizo delegatskega sistema in programom praznovanja 40-letnice vstaje, je "an poseben poudarek sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov občine in republike ter sprotnim ocenam izvajanja ukrepov ?* uresničevanje resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine £am.nik v letu 1981, uvedbi krajevnega samoprispevka za naslednje '"letno obdobje, obravnavi in sprejemanju odlokov, nalogam, ki jih "° potrebno reševati na osnovi ocene konkretnih družbenoekonomskih in političnih razmer v občini ter vprašanja za katera bodo delovni ljudje izrazili-poseben interes. Poleg spremljanja uresničevala politike in aktov občinske skupščine, bodo v obdobju januar-av-&>st 1981, posebno skrb posvetili tudi spremembi statuta občine in ^delovanju pri sprejemanju dopolnil k ustavi SR Slovenije.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta sprejela Predloga odlokov o pokopališkem redu in o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Kamnik. Oba odloka bomo objavili v eni °d prihodnjih številk Kamniškega občana.
Delegati so sprejeli predlog družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije Slovenije v Ljub-lani in sklenili podpisati družbeni dogovor o skupnih osnovan za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih °dnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji.
Zbori so razrešili in imenovali nove predstavnike družbene skup-**°sti v razpisni komisiji. Kot delegata Skupščine občine Kamnik v Syet Glasbene šole so delegirali Trop Vladimira, v svet Lekarne v
Kamniku Šerbel Vladimira, v svet Osnovne šole Kamniškega bataljona v Stranjah Draga Šlebirja. Namesto Jelke Tušar in Milana Razdevška, ki zaradi narave dela oziroma prevzema novih dolžnosti ne moreta več delati, so izvolili za delegata Skupščine občine Kamnik v skupino delegatov za delegiranje delegata za zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije Marjeto Kač iz Živilske industrije in Jamšek Franca iz Stola.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGATOV, ZASTAVLJENA NA SKUPNI SEJI ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 25. 2. 1981
Vprašanje delegacije skupnosti kmetov
Ali je zagotovljeno cepljenje goveje živine in drobnice proti steklini, da jo bodo kmetje lahko odpeljali na pašo? Odgovor veterinarskega inšpektorja
Glede na odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1981 bomo v občini Kamnik preventivno cepili proti steklini tudi domače živali, ki se bodo pasle brez nadzorstva. Cepljenje bo opravil Veterinarski zavod Kamnik - Domžale, o čemer bodo posestniki živali pravočasno obveščeni.
Vprašanja, ki so jih posredovale delegacije Krajevne skupnosti Špitalič, skupnosti kmetov, Krajevne skupnosti Kamnik in konferenca delegacij Borovo, Emona in drugi, smo posredovali odgovornim organizacijam združenega dela. Njihove odgovore bomo objavili v prihodnji številki Kamniškega občana.
PREGLEDATI SEZNAME ZAŠČITENIH KMETIJ
Februarja je preteklo pet let, odkar je občinska skupščina sprejela odlok o določitvi zaščitenih kmetij. Pretekel pa bo tudi čas, ki smo ga imeli za uskladitev odloka s prostorskim planom in določbami zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč.
Odlok o določitvi zaščitenih kmetij je izredno pomemben za oblikovanje zemljiške politike v občini. Kmetije, ki so z odlokom občinske skupščine opredeljene kot zaščitene, se namreč ne morejo deliti in zanje veljajo posebni predpisi o dedovanju. Tako kmetijo lahko deduje samo en dedič, drugi dobijo svoj delež v denarju, ne morejo pa dedovati kmetijskega zemljišča. Dedni delež dediča, ki ni dedoval kmetije, znaša le polovico deleža, ki bi mu pripadal sicer.
Po končani javni razpravi v krajevnih skupnostih bo na predlog krajevnih skupnosti in Kmetijske zemljiške skupnosti občinska skupščina revidirala odlok. Krajevne skupnosti naj za zaščitene kmetije predlagajo le tista kmečka gospodarstva, ki lastniku lahko zagotovijo - s kmetijsko in z njo povezano dejavnostjo, primerno preživljanje. Tako bodo položaj zaščitene kmetije najbrž izgubila tista kmetijska gospodarstva, ki so v zadnjih letih zaradi pozidave izgubila večje kmetijske površine. Upoštevati je potrebno tudi to, da zemljišča, ki se sicer še uporabljajo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, pa so z urbanističnimi dokumenti namenjena za druge namene, ne spadajo h kmetiji in zanje ne veljajo posebni predpisi o dedovanju. Na to bodo morale biti pozorne predvsem krajevne skupnosti, ki so že sprejele zazidalne načrte: Kamnik, Komenda, Nevlje.
Svetom krajevnih skupnosti preostaja le še malo časa - dopolnjene sezname zaščitenih kmetij morajo posredovati Kmetijski zemljiški skupnosti do 10. marca.
DOGOVOR O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1981 V KAMNIKU NI BIL SPREJET
Zbori Skupščine občine Kamnik so na februarskih sejah obravnavali omenjeni dogovor, ki naj bi ga sklenile slovenske občine in sprejeli obrazložitev in sklepe, ki jim jih je predlagal občinski izvršni
svet:
Skupščina občine KAMNIK za leti 1979 in 1980 ni pristopila k dogovoru o usklajevanju davčne politike, izhajajoč pri svojij odločitvi iz zaključkov iz javne razprave dokumentov o politiki razvoja občine v teh letih, med katerimi je bilo tudi dogovorjeno, da se stopnje davkov ne spreminjajo. Ne glede na to, da dogovor ni bil sprejet, pa je davčna uprava izvajala davčno politiko v skladu z določili dogovora razen določil, ki so se nanašala na obdavčevanje priložnostnih dohodkov (davek po odbitku).
Osnutek dogovora je v skladu z določilom 7. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS št. 21/74 in nadaljnje spremembe),,pripravil odbor udeleženk, ki spremlja izvajanje dogovora in se razlikuje od dogovora iz leta 1980 v naslednjih določbah:
- v 5. členu dogovora je predlagana višja 10% kompenzacijska stopnja, davka iz kmetijstva, po kateri plačujejo davek kmetje, katerim se ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov oz. tistim, ki niso zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju (kmetje kooperanti). Sedaj veljavna stopnja glede na funkcijo, ki jo ta davek ima, ne ustreza. Čeprav je predlagana višja stopnja obdavčitve pa le ta še vedno ne izenačuje oz. ne izravnava obremenitev »čistih« kmetov z ostalimi zavezanci. Sedanja stopnja tega davka, ki je zajet v odloku o davkih občanov, znaša 6%.
- osnutek dogovora zavezuje občinske skupščine, da po dejanskem dohodku obdavčijo višje dohodke od kmetijstva, ki niso oz. so le v manjšem obsegu zajete v katastrskem dohodku, ter istočasno okvirno ureja tovrstno obdavčitev. Upoštevajoč določilo 6. člena dogovora bi bili obdavčeni po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo predsem:
1. s farmarsko rejo perutnine (nad določenim številom komadov),
2. s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za takoimeno-vano industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelavo krme na kmetiji in da se tovrstna proizvodnja ne odvija na kmetiji,
3. s farmarsko rejo drugih živali kot npr. fazanov, kuncev ipd. V to kategorijo naj ne bi v prehodnem obdobju vključevali čebelarstva,
4. z drevesničarstvom, trsničarstvom in gojenjem cvetlic.
- v 9. členu je podan predlog valoriziranih davčnih osnov in stopenj davka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev. Predlog temelji na porastu dohodkov v teh dejavnostih in izhodišču, da naj bi bila začetna stopnja davka naravnana na približno takšno višino, kot znaša skupna zbirna stopnja obveznosti iz osebnega dohodka. Upoštevajoč določila zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju
družbenih dejavnosti se glede na sedanjo ne predvideva višja skupna obremenitev presežka,
- osnutek razširja oprostitev davka od dohodkov na vse izdelke domače obrti, ki se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti,
- predlagana je ustrezna valorizacija spodnje in zgornje meje razponov osnov za davek na dohodke od premoženja, upoštevajoč .pri tem ustrezne razpone davčnih osnov za dohodke iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev,
- pri davku na promet z alkoholnimi pijačami se zaradi znatnega povišanja cen naravnega vina in vina tipa »Biser« predlaga zvišanje prometnega davka za 100% (davek se ne plačuje v odstotku od vrednosti, ampak v določenem znesku od litra in ni bil spremenjen od leta 1976).
Izvršni svet je na svoji 80. seji dne 4/2-1981 obravnaval osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 in z upoštevanjem mnenj in stališč skupnosti občin ljubljanske regije, predlaga občinski skupščini, da sprejme naslednja
SKLEPA
1. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981 se v predlaganem besedilu ne sprejme.
2. Iz razlogov, ki so navedeni v teh sklepih pod št. 3, alineja
b) se ne sprejme predlagana višja kompenzacijska stopnja davka iz kmetijstva v višini najmanj 10%.
3. Iz osnutka dogovora se predlaga izločitev določil 6. in 7. člena, ki se nanašata na obdavčitev iz kmetijstva po dejanskem dohodku in sicer iz naslednjih razlogov:
a) Uvedba obdavčitve dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, kot obvezujoč pristop, se ocenjuje kot preuranjen. Že ob razpravi novega zakona o davkih občanov je bilo poudarjeno, da bi se morali skladno s spremembo davčnega sistema spremeniti tudi drugi predpisi, ki vplivajo na obveznosti, ki se plačujejo iz kmetijske dejavnosti. Prav tako tudi nedorečenost pri opredelitvi, kdo je davčni zavezanec, kako upoštevati delo družinskih članov, razmejitev posameznih vrst dohodkov, opredelitev nujno potrebnih stroškov, kaže na preuranjenost sistema.
b) Že v občinah ljubljanske regije nastajajo bistvene razlike, ki izhajajo iz prizadevanj občin za razvoj kmetijstva in povečanja proizvodnje hrane. Ta prizadevanja zavzemajo pomembna mesta v planih občin in širših družbenopolitičnih skupnostih.
c) Nujna je smotrna ureditev sistema obdavčitve po dejanskem dohodku od kmetijstva, zato je nujno postaviti temelje sistema v zakonu.
OSNUTKI ODLOKOV S PODROČJA DAVČNE POLITIKE (javna razprava traja do 25. marca)
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na seji 25. 2. obravnavala osnutke odlokov o davku na promet nepremičnin, o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov in o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Delegati so se strinjali z vsebino osnutkov, ki bodo v javni razpravi do 25. marca 1981. Predloge iz javne razprave je potrebno posredovati izvršnemu svetu.
OSNUTEK ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN
Pojasnilo
Skupščina občine KAMNIK je sedaj veljavni odlok o davku na promet nepremičnin sprejela na skupni seji vseh zborov dne 29/12-1975 z veljavnostjo od 1. januarja 1976 dalje. *
Pri oblikovanju davčnih osnov in stopenj, ki jih vsebuje priloženi osnutek dogovora se je izhajalo iz porasta cen zemljišč in objektov od leta 1976 ter iz obveznosti, ki jo nalaga zakon o davkih občanov in ki govori o usklajevanju davčnih obremenitev med občani v SR Sloveniji.
Davčne obremenitve, ki izhajajo iz predlaganih osnov in stopenj bodo predvideno nižje od sedanjih za približno 15% v poprečju.
Vsebina osnutka odloka je usklajena z teksti odlokov, ki jih bodo obravnavali na svojih sejah tudi zbori ostalih občinskih skupščin v ljubljanski regiji.
Osnutek odloka
1. člen
V občini KAMNIK se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah tega odloka.
2. člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta.
Stopnje davka so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte ter so naslednje:
1. ZA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
nad din za m2	do din za m2	znaša din		davek v %
do	5			12
5 -	10	0,60	+	18 od presežka nad 5 din
10 -	15	1,50	+	24 od presežka nad 10 din
15 -	20	2,70	+	30 od presežka nad 15 din
20 -	25	4,20	+	36 od presežka nad 20 din
25		6.00	+	42_ od presežka nad 25 din
2. ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA				
nad din	do din	znaša		davek v %
za m2	za m2	din		
do	50			15
50
70
70 - 90
90 120 150
120 150
200
200
7,50 11,70 17,10 27,30 39,60
+
'■•■:.+ . •  + ■
+
+' 63,60 200 din
21 od presežka nad 50 din 27 od presežka nad 70 din 34 od presežka nad 90 din 41 od presežka nad 120 din 48 od presežka nad 150 din + 55odpresež
C
PRILOGA ZA DELEGATE
3. ZA GRADBENE OBJEKTE
nad din      do din znaša
davek v %
do 6000
6.000 - 12.000 1.020 +
12.000 - 18.000 2.400 +
18.000 - 24.000 4.140 +
24.000 6.240 +
17
23 od presežka nad 6.000 din 29 od presežka nad 12.000 din 35 od presežka nad 18.000 din 40 od presežka nad 24.000 din
3. člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin še davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena pravna oseba, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Lastnost kmeta, razen občanov, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Če bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za nekmetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni vestnik občine KAMNIK št. 8/75 in Uradni list SRS št. 9-630/80).
OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH
IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O DAVKIH OBČANOV
OSNUTEK ODLOKA O SPREMEMBAH
IN DOPOLNITVAH ODLOKA
O OBČINSKEM POSEBNEM DAVKU
OD PROMETA PROIZVODOV
IN OD PLAČIL ZA STORITVE
Pojasnilo
Osnutka obeh odlokov sta bila pripravljena z upoštevanjem določil veljavnega zakona o davkih občanov, ter delno v skladu z osnutkom dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1981, in torej predstavljata izvedbena akta na tem področju.
V osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov se predlagajo naslednje spremembe:
- v 1. členu osnutka odloka so predlagane višje stopnje davka po odbitku, s katerim se obdavčujejo priložnostni dohodki občanov.
Veljavne stopnje znašajo sedaj:
a) za dohodke pod tč. 1 10% (t. j. stopnje ostanejo nespremenjene)
b) za dohodke pod tč. 2 10%
c) za dohodke pod tč. 3 20%
d) za dohodke pod tč. 4 25%
Pomembnejša sprememba, ki jo prinaša ta člen odloka je še oprostitev plačila davka od dohodkov od prodaje izdelkov«domače obrti (sedaj veljavna oprostitev le za določene tovrstne izdelke).
Omeniti moramo, da imajo ostale občine v SR Sloveniji predpisane višje davčne stopnje za te dohodke (npr. za dohodke pod točko d iz 3. člena odloka ima stopnjo 40% 49 občin, stopnjo 35% - 5 občin in enako stopnjo t. j. 45% - 5 občin) in pomeni to povečanje le izravnavanje davčnih obveznosti z ostalimi občinami v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike.
Finančni učinek predlaganih novih stopenj (osnova dohodki v letu 1980) približno 3.000.000 din (ta znesek vključuje tudi učinek nove stopnje iz 6. člena odloka.
- v 3. členu odloka so zajete nove valorizirane davčne osnove in stopnje za obdavčitev dohodkov iz opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Višina davčnih stopenj je usklajena z dogovorom o usklajevanju davčne politike in predstavlja spodnjo mejo razponov, ki jih le-ta vsebuje. Sprememba stopenj predvidoma ne bo prinesla višjih skupnih obremenitev dohodka, ki ga ustvarjajo občani na tem področju dejavnosti.
V tem členu se predlaga nižja stopnja obdavčitve dohodkov, ki jih ustvarjajo zavezanci, ki jim opravljanje dejavnosti ni glavni poklic in sicer po stopnji 28%, namesto prejšnjih 30%, kar bo pomenilo za 6,7% manjši dotok davkov iz tega naslova, kar predvidoma znaša 80.000 din.
- za predlog v 3. členu osnutka odloka velja enaka obrazložitev kot za 2. člen.
- obrazložitev navedena z 1. člen odloka velja tudi za 4. člen.
- predlagana povečana stopnja za obdavčitev dohodkov iz naslova avtorskih pravic 40% (sedaj 35%) pomeni 14% povečanje te stopnje in je v skladu z določili družbenega dogovora.
- kakor predhodni členi tako tudi 6. člen prinaša osnove in stopnje davkov, ki so plod usklajevanja v okviru dogovora t. j. republike kot celote, ter akt uskladitve v okviru občin ljubljanske regije. Razponi osnov za odmero davka na dohodke od premoženja (npr. dohodki od oddaje stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov, od dohodkov, ki jih pridobivajo občani iz naslova prodaje premičnin in nepremičnin ipd.) so enako kot za obdavčitev dohodkov ustrezno višje.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
prinaša naslednje spremembe na področju prometnih davkov:
- povišanje stopenj prometnih davkov od alkoholnih pijač in sicer:
a) pri naravnem vinu in vinsko sadnih pijačah vključno vino tipa Biser od sedanjih 2 din na 4 din za liter,
b) pri penečemu vinu od 4 din na 8 din za liter,
c) pri pivu od sedanjih 30% od prodajne cene na 35%,
d) pri drugih alkoholnih pijačah (domačih) od 50% na 60%,
e) od alkoholnih pijač vseh vrst proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin od 50% na 70% od prodajne cene.
Omenjene spremembe bodo vplivale na povišanje prihodkov iz tega naslova za približno 2.500.000 din pod pogojem, da bi obseg prodaje alkoholnih pijač imel trend normalne letne rasti.
- na pobudo splošnega združenja kinematografije Slovenije in z upoštevanjem dejstva, da ima šest občin v naši republiki predpisan 10% davek od kino vstopnic, predlagamo, oprostitev plačevanja omenjenega davka:
Izvršni svet je na svoji 80. seji dne 4. 2. 1981 obravnaval osnutka obeh predloženih odlokov, ter ju predlagal občinski skupščini v sprejem, z naslednjimi spremembami
1. člen
21. člen se spremeni in se glasi:
»Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah:
1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, ter od zbiranja naročil za časopise, knjige,
revije in podobno 10%
2. od prodaje srečk in vplačil pri športnih napovedih ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in
od dohodkov potujočih zabavišč 20%
3. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30%
4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge in tretje točke; od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76.
člena zakona o davkih občanov 40% Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se ne plačuje:
a) od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov domače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona,
b) od dohodkov, doseženih z zbiranjem odpadnega materiala,
c) od dohodkov občanov in zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega.«
2. člen
24. člen se spremni in se glasi:
»Občani, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljeno po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo občinski davek od presežka po naslednjih stopnjah: če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev nad do stopnja
30.000 28% 30.000 ' 60.000 33%
60.000 100.000 37%
100.000 150.000 41%
150.000 200.000 45%
200.000 300.000 49%
300.000 53%
Občani katerim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 28%.«
3. člen
26. člen se spremeni in se glasi:
»Občani, ki opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo občinski davek od presežka po naslednjih stopnjah: če znaša presežek osebnega dohodka dinarjev
nad do stopnja
30.000 28% 30.000 60.000 33%
60.000 100.000 37%
100.000 150.000 41%
150.000 200.000 45%
200.000 300.000 49%
300.000 53% Občani, ki jim opravljanje intelektualnih ali negospodarskih storitev ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 28%.«
,        4. člen
V drugem odstavku 27. člena se stopnja »25%« nadomesti s stopnjo »40%«.
5. člen
V 28. členu se spremeni drugi odstavek in se glasi:
»Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se plačuje davek po stopnji 40% od naslednjih dohodkov:
- od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih "in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varie-tejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.«
6. člen
V prvem odstavku 29. člena se davčne osnove in stopnje spremenijo in se glasijo:
če znaša davčna osnova dinarjev
nad	• do	stopnja
	30.000	30%
30.000	60.000	35%
60.000	100.000	39%
100.000	150.000	43%
150.000	200.000	47%
200.000	300.000	51%
300.000		55%
USKLADILI DENARNE POMOČI OBČANOM S POVIŠANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI
Delegati skupščine Skupnosti socialnega skrbstva so se sestali 1' februarja.
Ugotovili so, da sta bila samoupravna sporazuma o temeljih plati republiške in občinske skupnosti socialnega skrbstva do leta 198 podpisana.
Sprejeli so sklep o valorizaciji preživnin in družbenih denarni pomoči ter rejnin v letu 1981. Tako se bodo preživnine žara uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški od 1. marca povečale 1 29,8%. Povprečna višina družbene denarne pomoči kot edinega vit sredstev bo 3079 din mesečno od 1. 1. dalje, povprečna visi« dopolnilnega vira pa bo znašala polovico tega zneska.
Delegati so sklenili del rejnine, ki ima značaj materialnih stroško' uskladiti s povečanimi življenjskimi stroški, drugi del, ki predstavi, plačilo za delo rejnice, pa valorizirati skladno s povečanjem povpre nih čistih osebnih dohodkov na zaposlenega v občini, kjer je živ rejnik v preteklem letu.
S pripombo, da je potrebno več skrbi posvetiti uresničevan; njegovih določil, še posebno vključevanju samoupravne stanovati ske skupnosti v delo skupnosti, so delegati sprejeli predlog statu občinske skupnosti socialnega varstva.
Delegati so sprejeli osnutka statuta občinske skupnosti in spor zuma o ustanovitvi skupne strokovne službe samoupravnih interesu skupnosti družbenih dejavnosti. Osnutka bosta v javni razpravi ( prihodnje seje skupščine.
Pravilnik o družbenih denarnih pomočeh v socialnem skrbstvu ga je skupščina sprejela, bo objavljen v Uradnem listu SR Slovenij objavili pa ga bomo tudi v eni prihodnjih številk našega glasila.
Da bi uskladili samoupravni sporazum o ustanovitvi skupno) socialnega skrbstva z novo zakonsko osnovo, so delegati potrdili no sporazum.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU PODPISALO 88,9% PODPISNIC
Seja skupščine Skupnosti za zaposlovanje je bila 25. 2. 1981
Delegati so sprejeli zaključni račun skupnosti za leto 1980. Ugot vili so, da lani niso porabili načrtovanih sredstev za zagotavljan socialne varnosti nezaposlenim, niso pa tudi potrošili vsega denar) ki so ga bili. namenili za usposabljanje delavcev. Čeprav OZD, katerih organizirajo usposabljanje, s katerim nimajo stroškov, kaže le-te vse premalo razumevanja. Nerazporejena finančna sredst bodo uporabili v letošnjem letu.
Skupščina je sprejela ugotovitveni sklep o veljavnosti samoupra nega sporazuma o štipendiranju - podpisalo ga je 88,9% podpisnic prevzela naloge, ki izhajajo iz sporazuma. Strokovna dela bo opra ijala strokovna služba skupnosti.
Poročilo o štipendiranju je strokovna služba skupnosti pripravi skladno z novim sporazumom. Štipendije so sestavni del vlaganj! družbeno reprodukcijo. Z njimi lahko izenačujemo materialne mi nosti mladine za izobraževanje. Zato ni sprejemljivo, da je le OZD (54,4%) na osnovi plana kadrovskih potreb sprejelo tudi pl štipendiranja. Kadrovskih štipendistov je v naši občini malo -| primerjavi s številom zaposlenih komaj 1,5% (republiško povpr© 3,75). Podpisnice samoupravnega sporazuma čaka na tem podri torej še veliko dela. Večja možnost vplivanja na vzgojnoizobr; valne programe usmerjenega izobraževanja bo prav gotovo pove interes združenega dela za štipendijsko politiko.
Delegati so imenovali za tajnico Skupnosti za zaposlovanje toval šico Cvetko Cvek.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje, razen določb 1. in 4. člena, ki se uporablja od dneva veljavnosti dalje.
Izvršni svet
Skupščine občine Kamnik
izdaja na podlagi 234. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 7/78 in 27/80) ter ugotovitev in zaključkov sprejetih na sejah dne 27/1 in 28/2-1981 naslednji
SKLEP
O UKREPIH ZA PREPREČEVANJE IN
ZATIRANJE STEKLINE NA OBMOČJU
OBČINE KAMNIK
Ustanovi se štab za preprečevanje in zatiranje stekline na območju občine Kamnik v sestavi:
1. Janez Poje, veterinarski inšpektor SO Kamnik kot predsednik, ter člani
2. Matija Jenko, predsednik komisije izvršnega sveta za lovstvo, *
3. Predstavnik Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale, Kamnik,
4. Predstavnik Zavoda Kozorog Kamnik in
5. Predstavnik postaje milice Kamnik.
Štab se sestane takoj, štab o svojem delu in rezultatih akcije pri preprečevanju in zatiranju stekline poroča izvršnemu svetu.
Sprejme se predlog Komisije za lovstvo, da se osebi, ki pokonča ali odstreli lisico, prizna nadomestilo v znesku 1.000 din. Znesek se krije 500 din iz sredstev občinskega proračuna in 500 din iz prispevka lovske družine. Za kritje prispevka iz občinskega proračuna se rta podlagi določb 13. člena odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1981 uporabijo sredstva rezerv. Sredstva rezerv se koristijo na podlagi mesečnega zahtevka, katerega predloži Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Kamnik. Zahtevek mora vsebovati pregled števila pokončanih ali odstreljenih lisic po posameznih lovskih družinah, katerim bo prispevek nakazan. Prvi zahtevek se predloži za januar in februar 1981. Ponovno obvestilo o nevarnosti stekline in ukrepih za preprečevanje in zatiranje stekline, ki ga pripravi veterinarski inšpektor, se dostavi osnovnim šolam, da ga učenci razdele gospodinjstvom v občini Kamnik.
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale. Kamnik organizira potrebno dežurno službo.
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale. Kamnik je dolžan štabu za preprečevanje in zatiranje stekline na območju občine Kamnik takoj posredovati seznam cepljenih psov. Na predlog štaba za preprečevanje in zatiranje stekline na območju občine Kamnik komisija za lovstvo organizira pobijanje potepuških psov.
Veterinarski zavod Kamnik-Domžale, Kamnik mora pravočasno cepiti živino in drobnico, v kolikor se ugotovi, da j* cepljenje potrebno.
.   SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine -  Kamnik objavlja na podlagi 20. člena
Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik in Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik
JAVNI RAZPIS
o zbiranju upravičencev do delne nadomestitve stanarine v občini Kamnik.
Upravičenec do delne nadomestitve stanarine je lahko vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju.
Vsak imetnik stanovanjske pravice je dolžan ne glede na družinski dohodek in druge kriterije Pravilnika o delni nadomestitvi stanarine v občini Kamnik, prispevati najmanj 20% stanarine.
Imetnik stanovanjske pravice lahko prejema delno nadomestitev stanarine le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki lahko znaša:
- za enega družinskega člana 28 m2
- za dva družinska člana 42 m2
- za tri družinske člane 57 m2
- za štiri družinske člane 66 m2 za vsakega nadaljnjega člana družine še 10 m2. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 15% ali 7,5 m2.
Delna nadomestitev stanarine ne pripada nosilcem stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
- če nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja del stanovanja v poslovne namene
- če nosilec stanovanjske pravice oddaja stanovanje ali del stanovanja podnajemnikom
- če je nosilec stanovanjske pravice aH drug član gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali.počitniške hiše ali osebnega avtomobila.
Imetnik stanovanjske pravice uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine z zahtevkom, h kateremu mora predložiti:
- potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za preteklo koledarsko leto
- potrdilo o številu članov gospodinjstva
- veljavno stanovanjsko pogodbo
- potrdilo o premoženjskem stanju.
Delna nadomestitev stanarine se odobri za koledarsko leto. Upravičencu do delne nadomestitve stanarine bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik izplačevala subvencionirani del stanarine vsake 3 mesece za nazaj.
Vloge z zahtevanimi dokazili naj prosilci dostavijo na naslov: Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8,.v roku 15 dni od objave razpisa. Predsednica izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Danica Vinlek I. '
Skupščina občine Kamnik
je na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št, 3/73), 8. člena zakona o refeferendumu (Ur. I. SRS št. 23/77) in 174. ter 184. člena statuta občine Kamnik (Ur. list SRS, št. 7/78) in 27/80), v skladu s predlogi samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva in izobraževanja ter krajevnih skupnosti, na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1981 in skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1981 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V OBČINI KAMNIK
1. člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v >   denarju kot soprispevek k uresničitvi programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnji zdravstvenega doma in šotekih prostorov.
2. člen
Referendum se razpisuje za celotno območje občine Kamnik.
3. člen
Referendum bo v nedeljo, 12. aprila 1981, od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
4. člen
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot soprispevek:
- k uresničitvi programov razvoja krajevnih skupnosti;
- za izgradnjo programov razvoja krajevnih skupnosti;
- za gradnjo šolskih objektov: prizidka k osnovni šoli v Komendi, adaptacije šole v Mostah, Oš Toma Brejca v Kamniku, III. faze izgradnje šole na Duplici in skupne gradnje osnovne šole s prilagojenim programom z občino Domžale v Domžalah.
5. člen
Skupna predračunska vrednost programov, za katere se bodo kot soprispevek namenila sredstva, zbrana s samoprispevkom, znaša po cenah leta 1980 din 412,542.493. Od tega naj bi bilo združeno s samoprispevkom 161.430.00 din.
6. člen
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od
1. maja 1981 do 30. aprila 1986.
Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo
na območju občine Kamnik v višini 2% od naslednjih
osnov:
- občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oz. nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prejemniki pokojnin, ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov;
- občani/ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove.
Samoprispevek v višini 0,47% plačujejo občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega do-, hodka in iz dohodkov od gozda.
7. člen '
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatakom, otroških dodatkov, štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
8. člen
Samoprispevka ne plačujejo:
a) občani, katerih osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka iz preteklega leta;
b) občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega, 1.700,00 din.
9. člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programov po 4. členu tega
sklepa. Zbrala se bodo na zbiralnem računu samoprispevka in usmerjala na posebne žiro račune za določene namene po razmerju:
- 50% zbranih sredstev krajevne skupnosti,
- 50% zbranih sredstev za programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva in izobraževanja.
Udeležba samoupravnih interesnih skupnosti v samoprispevku po 2. alinei 1. odstavka bo:
- samoupravna zdravstvena skupnost 78%
- samoupravna interesna skupnost za izobraževanje
22%.
Koristila pa se bodo po prednostnem vrstnem redu, sprejetem v dogovoru o temeljih družbenega plana.
10. člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu izplačevalec.
Od ostalih dohodkov, navedenih v 6. členu tega sklepa, samoprispevek odmerja in izterjuje uprava za družbene prihodke občine Kamnik.
11. člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
12. člen
Skupščina občine, izvršni svet, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevne skupnosti in njihovi organi so odgovorni za izvajanje sprejetega programa referenduma.
13. člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Kamnik, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku, in občani občine Kamnik, ki združujejo svoje delo, pa še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in so dopolnili 15 let.
14. člen
Za postopek izvedbe referenduma in glasovanja *5e smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Referendum vodi, ugotovi in pripravi poročilo o izidu referenduma občinska volilna komisija. Izid se objavi v Uradnem listu SRS.
15. člen
Glasovanje na referendumu vodijo odbori za izvedbo glasovanja, ki jih imenujejo volilne komisije krajevnih skupnosti.
16. člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine Kamnik GLASOVNICA
za referendum dne 12: april 1981 o uvedbi samoprispevka za celotno območje občine Kamnik, v denarju, za soprispevek k izvedbi programov krajevnih skupnosti, objekta zdravstvenega doma in šolskih prostorov, za dobo pet let, t. j. od 1. 5. 1981 do 30. 4. 1986. GLASUJEM
ZA PROTI Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
17. člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Kamnik.
18. člen
Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
19. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 020-14/81 Kamnik, dne 25. 2.1981
PREDSEDNIK Skupščine občine Kamnik Slavko jlibaš. dipl, ino: i. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi določil Pravilnika o upravljanju in razpolaganju z združenimi sredstvi za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje v občini Kamnik
JAVNI RAZPIS
o zbiranju prosilcev za posojila za nakup stanovanj etažne lastnine in posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš. Na razpolago je znesek 9,000.000,00 din za dobo 15 let ins3% obrestno mero.
Upravičenec do posojila je lahko vsak občan, ki izpolnjuje naslednje pogoje razpisa:
a) Posojila za nakup stanovanj etažne lastnine:
- da kupuje stanovanje, ki ga gradbena organizacija nudi za trg v občini' Kamnik
- da predloži predkupno pogodbo
- da dobi od delovne organizacije, v kateri je zaposlen, pristanek za najetje posojila
- da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40% lastno udeležbo
- za lastno udeležbo se štejejo prosilčeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva.
b) Posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš: ,
- da gradi na območju občine Kamnik
- da je lastna udeležba prosilca s sredstvi najmanj do tretje faze ali dograjena In plačana tretja faza
- da predloži dokazilo banke, da ima zagotovljena sredstva do tretje faze
- da je za najetje posojila kreditno sposoben
- da predloži gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del ter veljaven zemljiškoknjižni izpisek
- da se zaveže dokončati gradnjo stanovanjske hiše do pogodbeno dogovorjenega roka
- da nima več kot 600.000,00 din že dosedaj odobrenih dolgoročnih posojil.
Posojilo je treba izkoristiti v roku enega leta od odobritve.
Prosilci morajo svoje prošnje vložiti v roku 30 dni od dneva razpisa z vsemi zahtevanimi dokazili na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, pod oznako »posojila na nakup stanovanj« ali »posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš«.
Obrazce za prošnje je treba dvigniti na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Steletova 8.
Predsednica izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Danica Vinšek I. r.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik ter sklepa 20. seje Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 24. 2. 1981 naslednji
JAVNI RAZPIS
za zbiranje prosilcev za posojila za revitalizacijo stanovanjskega sklada na območju starega mestnega jedra Kamnika.
Razpisuje se posojilo v višini 3,000.000,00 din pod naslednjimi pogoji: rok odplačila 15 (petnajst) let s 5% obrestno mero.
Javnega razpisa se lahko udeležijo vse družbeno-pravne osebe ter občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da obnavljajo stanovanjski sklad na območju mestnega jedra mesta Kamnika
- da navedejo opis predvidenih del (predračuni izvajalcev del)
- da sodelujejo z najmanj 40% lastno udeležbo
- da predložijo gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del ter potrdilo o lastništvu - zemljiškoknjižni izpisek.
Sredstva se morajo izkoristiti do 31. 12. 1981.
Prošnje za posojilo z vsemi zahtevanimi dokazili morajo prosilci vložiti v roku 30 dni od objave razpisa na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, z oznako na ovojnici »Posojila za revitalizacijo«.
Prosilci dobe obrazce za prošnje ter informacije na zgoraj navedenem naslovu do zaključka razpisa.
Predsednica izvršilnega odbora skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik
Danica Vinšek. I. r.
Mesečna kronika
Prometne nevarnosti
i tr-ikar se
če dogajanj iz naši kronik«. V . brmarjn smo presegli januarsko slevBo kršitev zoper javni red in ■ur. števBa prometnih nesreč, pa se je zal kar podvojilo. Edino za dolge prste je zmanjkal« dni v mciecn aB pa morda priložnosti.
JAVNI RED IN MIR
Priprave na pustno soboto so pokazale svoje rezultate, na pustni torek bo pa potrebno počakati (kar se rezultatov priprav tiče namreč). Najbolj živhano je bito tudi tokrat v tistih hramih, kjer točijo žlahtno kapljico. Od triintrideset prekrškov jih je bilo štirinajst storjenih v gostinskih lokalih, sedem doma v stanovanjih, šest na cesti ali ob cesti itd. Kar v petnajstih primerih }e prišlo do različnih oblik fizičnega ra-zračunavanja, v katerih so nekateri uporabljali pesti, drugi železne palice, tretji steklenice in še bi lahko naštevali razne rekvizite. Kot da so hoteli nekateri izdelovati maske kar v živo, pa ne na svojih glavah in obrazih. Pestro -prav zares! Pretepanju sledi razgrajanje, nedostojno vedenje, razbijanje idr. Trije občani so našli počitek za cesto, nekaj gostinskih delavcev je bilo predlaganih v postopek zaradi točenja alkohola že vinjenim osebam, dva občana pa sta do » razkadi -Ive« počaka v »treziulnici«
9-2. so se ob 18.50 uri po nedeljskem počitku in napornem ponedeljku v kavarni spoprijeli na eni strani bratje Fiko. Tufo in Umer G. (eden iz Maistrove, druga dva pa kakor kdo) in na drugi strani Saljo in Safet F. iz Suhadol. Poleg steklenic in kozarcev so pele tudi železne palice. Ni šlo sicer za snemanje we-
letošajega le- strna, Oscar pa kljub vsemu i. Žal pa, kljub sledi
13.2. je ob 17.55 uri v Stahovici pri Korlnu eden od gostov videl zvezde, pa ne zavoljo jasnega neba. Aleksandru S. s Klavčičeve se je posvetilo, ko ga je treščil s steklenico Janez U. izGodiča in ga lažje poškodoval. Janeza so peljali v Kamnik, »na hladno« -pa ne s Katro, ki je bila ta dan na koledarju.
22.2. je ob 14.50 uri doma na Trgu svobode posrkbel za nedeljsko popoldne Vinko P. Da je najmočnejši in najglasnejši pri hiši, je hotel dokazati z razbijanjem in razgrajanjem, padlo pa je tudi nekaj udarcev. Oddajo »V nedeljo zvečer« je dočakal v prostorih za pridržanje, vendar brez Marjana. Tudi koledarska Marjetica mu ni delala družbe.
Šopek mu bo splete! sodnik za prekrške.
28.2. so že ob 0.15 uri pričeli karneval pustne sobote na Duplici pri Šoferju Štefa Š. z Duplice, Boris P. iz Ljubljane in Bili T. z Matije Blejca. Šlo je za prijateljsko prepričevanje z mahanjem rok, malo je pa tudi bolelo. Sodnik za prekrške jih bo udaril po žepu, vendar ne v zgodnjih jutranjih urah.
TATVINE IN VLOMI
Ne samo tatvine in vlome, tudi rop smo zabeležili v prejšnjem mesecu, vendar smo o njem pisali v zadnji številki našega glasila. Med osemnajstimi kaznivimi dejanji je bilo med drugim zaslediti tudi šest vlomov v avtomobile, en vlom v stanovanje, tri tativne treh parov smuči, dva odvzema osebnega avtomobila, en odvzem motornega kolesa itd. Pri vlomih v štiri osebne avtomobile na Matije Blejca so neznanci odnesli avtoradio, prevleke, orodje in še kaj. Iz avtomobila izpred disca v Komendi so zmanjkali dokumenti, cigarete in kasete. Avto na Kranjski je ostal s praznim rezervoarjem itd.
5.2. je bilo ponoči vlomljeno v osebni avto v Tunjkah. Zmanj-
KDO BO VZTRAJNEJŠI?
Kljub dovolj trga, ki mestu še vedi
novemu prometnemu znaku na Titovem ustavljanje in parkiranje vozil, se nam na tem tak pogled, kot je na naši sliki. Miličniki
pogosto
voznike pagoJto opozarjajo in kaznujejo, vendar še ni znano, kdo bo dlje vztrajat, lastniki jeklenih konjičkov pri plačevanju kazni, aH možje postave pri opravljanja svoje dolžnosti. Večjo vztrajnost priporočamo tir trnja«, kajti očitno imajo nekateri vozniki pretrde glave!
MJ.
Kako lahko pomagamo pri gašenju?
Zadnja dva velika požara, prvi na Vrhniki in drugi v Ljubljani, nam dajeta veliko misliti. Prvi primer, ki je nastal na stanovanjski hrS na Vrhniki (videli smo ga na TV zaslonih), je terjal veliko materialno škodo. Ob takem primeru se da lahko misliti. Stavba je gorela Pridrvela so gasilci raznih društev. Ker je bila huda zima in veliko snega, gasilci niso mogli najti hidrantov, ker so bih Se-ti pod snegom zasuti. Takšno je bilo poročilo. Ogenj pa ne čaka ne podnevi in ne ponoči.
Pa se še malo ozrimo na naš Kamnik in njegovo okolico. Zamislimo si. kako bi ravnali, če bi prišlo do česa takega tudi pri nas. V jeseni 1980 so bili po dolgem času označeni s tablicami pozemni hidranti, kar je bilo za Kamnik velika potreba in pridobitev. Saj vemo, da na vodo iz reke Bistrice ne moremo dosti računati, če gori v središču mesta ali njegovi okolici. Zato nam v takih primerih služi vodovod s svojimi hidranti. Lahko pa priznamo, da te oznake, ki so standardne oblike, niso vse na najbolj vidnem mestu, kot so v drugih občinah, oz. kot je potrebno. Zato bi bilo zelo razveseljivo in tudi v duhu samozaščite, da bi za ta obeležja in morda tudi za hidrante vedeli tudi stanovalci, ki živijo v neposredni bližini hidrantov.
Koliko dragocenih minut, posebno v nočnem času bi bilo prihranjenih ob takih nesrečah. Saj vemo, da so tudi gasilci ljudje in da v nočni akciji nismo popolnoma zbrani in nam stvari, kot so obeležja, ki jih ne potrebujemo vsak dan, niso natančno do metra v spominu. Zato ne bi bilo narobe, če bi morda šel sosed sosedu pomagat ob žaru rdečega petelina; če ne drugače, vsaj s tem, da bi hitro odkril, kje je hidrant. Tako bi nekoliko pomagali k hitrejši gasilski akciji. Tudi to je samozaščita.
ALOJZ KLADNIK
kal je kasetofon in akulumator. Dejanja je osumljen Alojz P. iz Zakala, ki so ga miličniki kmalu po dejanju povprašali, kje je bil ponoči.
8.2. so ob 21.45 uri zginile smuči s parkiranega avtomobila na dvorišču gostilne Bunder. Še istega večera so jih miličniki našli pri mladoletnem P.Ž:
Ukraden osebni avto na Gmajnici so našliiv v Tunjicah, pa tudi »izposojen« avto v Črni se je našel.
Miličniki so imeli prejšnji mesec precej dela, vendar so bili tudi dokaj uspešni pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj.
PROMETNE NESREČE
Prometna varnost je bila v februarju neprimerno slabša od januarske, vsaj sodeč po številu prometnih nesreč. V januarju se je na Kamniškem pripetilo devet prometnih nesreč, v februarju pa kar osemnajst (18). Žal smo v preteklem mesecu zabeležili tudi prvo smrtno žrtev prometa v letošnjem letu in kar je še bolj žalostno je žrtev po nekaj letih OTROK.
V prometnih nesrečah je bilo huje poškodovanih pet, lažje pa deset oseb, v osmih primerih pa je nastala le materialna škoda. Med udeleženci so kot vedno na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov (24), sledijo vozniki tovornjakov (2), kolesarji (2),
pešci (2), itd. ALKOHOL je bil soudeležen v petih prometnih nesrečah, sledi izsiljevanje prednosti (3), neprimerna hitrost (2) itd.
Tri prometne nesreče so se pripetile med 15. in 17. uro, po dve prometni nesreči med 7. in 9. uro, 9. in 11. uro, 11. in 13. uro, 13. in 15. uro, 17. in 19. uro, 19. in 21. uro, po ena prometna nesreča pa med 01. in 5. uro, 5-. in 7. uro ter 21. in 23. uro. Med 23. in 01. uro ni bilo prometnih nesreč.
Najbolj črn je bil torek, ko se je pripetilo šest (6) prometnih nesreč. Torku sledijo sreda (5), petek (3), sobota (2) in četrtek ter nedelja (po 1). Na ponedeljek ni bilo prometnih nesreč.
Po kraju tokrat lahko izpostavimo regionalno cesto Mengeš-Brnik, novo križišče v Šmarci in relacijo Kamnik-Strahovica. Za novo križišče v Šmarci je semafor naročen, plačan in dobavljen, izvajalec pa menda čaka ugodnih vremenskih razmer. Čudno zares - sneg, sonce, sedaj pa še deževje in spet sneg - Morda pa čakajo na ošiljene fižolovke! Morda pa na najhujše!
4.2. je ob 8,30 uri voznica osebnega avtomobila Valerija P. s Tunjiške v Buču trčila v odbojno ograjo. Voznica je bila težje, sopotnica pa lažje poškodovana. Menda je po sredi neprimerna hitrost.
6.2 je ob 13.20 uri voznik kombija Alojz Š. iz Volčjega potoka izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Antunu L. iz Varaždina v kriščišču ceste iz Volčjega potoka na obvoznico. Posledica - šest oseb poškodovanih.
Tega dne je ob 15.55 uri v križišču v Šmarci voznik osebnega avtomobila Nace P. iz Ljubljane izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Jožku O. iz Mozirja. Jožko O. je bil težje poškodovan.
18.2 je ob 18.25 uri v Srednji vasi voznik osebnega avtomobila Branko P. iz Cirkus pri prehitevanju zadel kolesarja Franca Š. iz Podhruške, ki je bil ob nesreči težje poškodovan.
V torek 24.2. je ob 15.30 uri voznik osebnega avtomobila Ivan F. iz Maribora na regionalni cesti Brnik - Mengeš v naselju Nasovče zadel osemletnega Petra Č. iz Nasovč, ki je pritekel na cestišče. Otrok je v bolnišnici po-škodobam podlegel.
POSEBEJ
Steklina se je tudi na Kamniškem znatno razpasla. Skoraj ni dneva, da ne bi občani opozarjali na lisice, ki napadajo zlasti pse. Kljub nevarnosti nekateri še vedno ne upoštevajo opozoril, puščajo pse odvezane, nočejo vedeti, da morajo biti psi cepljeni itd. Zato je izvršni svet imenoval štab za zatiranje stekline in sprejel določene sklepe. Tudi lovske družine že nekaj časa izvajajo poostrene ukrepe za iztrebitev lisic. O tem več na drugem mestu. Opozorilo pa kljub vsemu velja.
POHVALNO
Denarnice s 3.670,00 dinarji ter dokumenti, moška ura, torbice in še kaj se je znašlo na Postaji milice kot najdeni predmeti. Pošteni najditelji so tokrat: Jože Savinšek - Neveljska pot, Peter Prešeren - Godič, Franc Trojan-šek - Kidričeva, Mirsada Mulalič - Japljeva, Jože Mali - Trg talcev, Franc Kodra - Laze, Brane Stare, Matije Blejca, Dragica Kotnik - Markovo in Janez Pod-bevšek - Klavčičeva.
MAJ
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi 16. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih iz sredstev družbene pomoči naslednji JAVNI NATEČAJ
o zbiranju prosilcev - upravičencev za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
1. Upravičenci za dodelitev stanovanj so:
a) starejši občani, borci, upokojenci, vojaški in vojni invalidi ter delovni invalidi
b) mlade družine
c) družine in občani z nižjimi dohodki.
2 Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci:
a) starejši občani, borci, upokojenci, vojaški in vojni invalidi ter delovni invalidi
- da prosilec ali ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na posameznem stanovanju
- da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik primernega stanovanja, primerne stanovanjske hiše ali počitniške hišice
- da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Kamnik
- da prosilec prispeva finančno soudeležbo
- da prosilec predloži mnenje Društva upokojencev oz. Društva invalidov ali ZZB NOV o rešitvi stanovanjskega vprašanja.
Prednost pri pridobitvi stanovanjske pravice ima prosilec, ki ima povprečni oz. nižji dohodek in slabše stanovanjske razmere.
b) Mlada družina:
- če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje ni preteklo več kot 5 let
- če nobeden izmed zakoncev ni starejši od 35 let
- matere samohranilke, če otrok živi pri njej in ga vzdržuje iz opravičenih razlogov
- da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju
- da nobeden od zakoncev ni lastnik oz. solastnik primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice,
- da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Kamnik
- da eden od zakoncev redno namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja najmanj 20% skupnega dohodka družine vsaj 6 mesecev pred natečajem ali enkratnim pologom v tej višini
- da skupni dohodek prosilca in članov družine presega na člana družine mesečno 30% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS
- da je zagotovljena administrativna prepoved na OD za dogovorjeni znesek za varčevanje pri poslovni banki, kar mora potrditi tudi delovna organizacija, v kateri je prosilec zaposlen
- da OZD, pri kateri sta zakonca zapčslena jamči, da bo skupaj z njima rešila najpozneje v 7 letih njun stanovanjski problem.
Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade družine, ki imajo povprečne oz. nižje dohodke, večje število otrok In slabše stanovanjske razmere. Stanovanjska pravica se dodeljuje mladi družini za največ 7 let.
c) Družine in občani z nižjimi dohodki:
- če skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega mesečno 45% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu
- če skupni dohodek samskega prosilca ne presega 70% povprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto
- da prosilec ali ožji član družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju
- da prosilec ali ožji član družine ni lastnik ali solastnik stanovanja ali stanovanjske hiše ali počitniške hišice
- da ima prosilec stalno bivališče na območju občine Kamnik
- da prosilec prispeva finančno soudeležbo.
3. Prosilci morajo k vlogi za natečaj predložiti:
- potrdilo o višini osebnega dohodka
- potrdilo o višini osebnega dohodka ostalih članov gospodinjstva
- potrdilo o stalnem bivališču na območju občine Kamnik
- pogodbo o namenskem varčevanju pri poslovni banki
- potrdilo o zagotovljeni administrativni prepovedi na osebni dohodek (potrdilo DO, v kateri je prosilec zaposlen)
- pogodbo o načinu rešitve stanovanjskega problema mlade družine (sklenjeno z delovno organizacijo, v kateri je prosilec zaposlen).
4. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu z ustreznimi dokazili in potrdili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Obrazec dobe prosilci na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG Kamnik, Steletova 8. Prosilec mora svojo vlogo poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik z upoštevanjem svojega statusa preko.OZD, KS, Društva upokojencev ali Skupnosti za socialno varstvo.
5. Upravičencem bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik v letu 1981 dodelila 52 stanovanj v stanovanjskih blokih v stanovanjski soseski Bakovnik jug, ki bodo vseljiva predvidoma v mesecu maju - prvi del, drugi del pa v mesecu septembru 1981 in sicer:
- 2 trosobni stanovanji,
- 1 dvoinpolsobno stanovanje, ,
- 21 dvosobnih stanovanj,
- 12 enoinpolsobnih stanovanj,
- 10 enosobnih stanovanj in
- 6 garsonjer.
6. Prosilci morajo vložiti prošnje na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8 v roku 30 dni od dneva objave razpisa. Predsednica izvršilnega
odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Danica Vinšek I. r.
Odbojka rji pred drugim delom prvenstva
Kamniški odbojkarji tekmujejo tudi letos v II. zvezni odbojkarski ligi - zahod, skupaj s še petimi slovenskimi in štirimi hrvaškimi vrstami. Že 28. februarja so odigrali prvo tekmo spomladanskega dela sezone 1980/81. V Mislinji so premagali istoimensko moštvo s 3:2 in tako po 10. kolu obdržali peto mesto iz prve polovice prvenstva. V soboto 7. 3. je na sporedu prva tekma v Kamniku in to s prvouvrščeno vrsto, Mežico.
V nadaljevanju tega tekmovanja, to je do 25. aprila bodo odbojkarji Kamnika še trikrat nastopili doma, vedno v športni dvorani ob 17. uri in sicer (v oklepajih je naveden rezultat iz prvega dela prvenstva):
v soboto 31. marca Kamnik : Pakrac (0:3) v soboto 11. aprila Kamnik : Uljanik-Pula (3:1)
v soboto 25. aprila Kamnik : Salonit-Kanal ob Soči (1:3) V gosteh pa bodo igrali na tekmah: .
14. 3. Novi Zagreb : Kamnik v Zagrebu (3:1)
28. 3. INA-Rijeka : Kamnik na Reki (3:2) 4. 4. Bovec : Kamnik v Bovcu (1:3) 18. 4. Šempeter : Kamnik v Šempetru (1:3)
V drugem delu prvenstva bodo barve OK Kamnika zastopali naslednji igralci: Štrajhar France, Ing. Tadič Ante, Novak Marjan, Kajzer Primož, Zupan Niko, Logar Bogo, Drolc Lojze, Vomergar Jernej, Frontini Gorazd, Matjan Mitja in morda še trenutno poškodovani Gole Božidar.
Ekipo bosta vodila trenerja Koncilja Jernej in Ing. Tadič. Zaradi slabega finančnega stanja v klubu si vrsta ni mogla omisliti sicer običajnih skupinskih priprav. Kljub temu pa so se z mar-
ljivim treningom doma skušali v tem dvomesečnem premoru kar najbolje pripraviti.
V okviru priprav so odigrali vrsto prijateljskih tekem. Že 10. jan. so se pomerili na mednarodnem turnirju na Bledu, kjer so dvakrat tesno izgubili z 2:1 in sicer s tretjeuvrščenim klubom avstrijske I. zvezne lige A. Tvrolia iz Dunaja in domačim Bledom, članom prve B-zvezne lige. Odigrali so tudi trening tekme s Savo-Črnuče (poraz z 2:3), z Brezovico (zmaga 3:2) in Bledom (poraz 3:0). 7. in 8. februarja pa so na zimskem pokalnem prvenstvu Slovenije v Novem mestu dosegli izreden uspeh. Med 19 ekipami, nastopile so razen Stavbarja in Salonita vse najboljše slovenske vrste, so zasedli odlično četrto mesto za Fužinarjem, Bledom in Pionir-jem-Novo mesto. Najpomembnejšo zmago so izbojevali nad Mežico 2:1, tesno pa so izgubili s Fužinarjem, članom I B zvezne lige (2:1).
Kot že omenjeno so bili Kamničani po desetih kolih na sredini lestvice II. zvezne lige, za Mežico (18 točk), Pakracem - krajem 10 km oddaljenem od Daruvarja (16), Salonitom 14, INO 12, in pred Novim Zagrebom 8, Uljanikom 8, Bovcem 6, Šempetrom 6 in Mislinjo z 2 točkama.
Seveda bodo tekme v naslednjih osmih kolih vse prej kot lahke. Prvouvrščeni se silovito borijo za vstop v I. B zvezno ligo, uvrščeni za našimi pa za obstoj, saj se kaj lahko zgodi, da bodo kar trije zadnji morali oditi nazaj v 1. republiško ligo.
Kljub vsemu so kamniški odbojkarji optimisti in upajo, da bodo z veliko borbenostjo in ne nazadnje z bučno podporo zvestih navijačev, dosegli dober končni uspeh.
- AN
Pregled letne plezalne sezone
Kmalu bo konec zimske sezone in je že res skrajni čas, da poravnamo dolg za preteklo letno sezono. Tako bomo naredili nek zaključni račun za vzpone, ki so našli prostor in občudovanje v vsej alpinistični javnosti. To so kvalitetni vzponi, ki so jih opravili naši alpinisti v tujih in domačih gorah in s tem pokazali mesto, ki jim gre v slovenskem oziroma jugoslovanskem alpinizmu. Pa ne gre samo za vzpone! Lani smo pridobili dva nova gorska vodnika, kar je visok naziv alpinistu, ki je predhodno opravil izpit za inštruktorja, ki jih imamo v kamniškem alpinističnem odseku največ v celi Sloveniji in s tem najbrž tudi v Jugoslaviji. Naziv Gorski vodnik sta dobila Janez Ažman in Marjan Kregar.
Drugo veliko priznanje je bila selekcija za himalajsko odpravo na Lhotse, ki bo krenila na pot v začetku marca. Vanjo sta bila izbrana tudi dva naša alpinista: Janez Benkovič in Marjan Kregar.
Zdaj pa k vzponom!
Vseh skupaj se je nabralo od 1. maja do 29. novembra 412 in 13 turnih smukov. Kvalitetna razvrstitev pa je taka:
L stopnja 25 vzponov
II. stopnja 33 vzponov
III. stopnja 92 vzponov
IV. stopnja 99 vzponov
V. stopnja 87 vzponov
VI. stopnja 76 vzponov Najbolj so priljubljeni srednje
težki vzponi, to so tisti, ki so ocenjeni s tretjo in četrto težavnostno stopnjo, ne manjka pa tudi zelo kvalitetnih »šestič«. Teh je toliko, da jih ne bi naštevali, še enkrat pa se bomo spomnili naših številnih uspehov v tujini.
Himalaja: tu se je kot inštruktor v plezalni šoli za šerpe mudil Bojan Pollak in opravil nekaj vzponov: 2 prvenstvena Das Ba-tos (v Das Dutse) 5100 m in Somma Bato (kota 4500) in prvi pristop na koto 5730 po južnem grebenu.
Italija, Dolomiti: Toffana di Roses smer »Julija«, plezala Dušan Podbevšek in Franc Vetorac 900 m - VI, V, v isti steni je bila
t-:-t"—:-:     z-:-:-; Trim pohod — dan
SAH SAH SAH ŠAH SAH ŠAH ŠAH SAH § varstva pred plazovi
Slovensko prvenstvo invalidov
Letošnje republiško prvenstvo invalidov v šahu je organiziralo DVZ Ponikve. Na Prvenstvu je sodelovalo trinajst ekip. V vsaki so nastopili štirje člani. Najboljše se j* odrezala ekipa Maribora, *i je zasedla prvo mesto. Pr-v°uvršcena ekipa je prejela Prehodni pokal ZRŠIS, diplome pa so prejele prvotno Uyrščene ekipe in člani teh **ip. Po tekmovanju je bilo Ofganizirano skupno kosilo, katerem so poročali o izi-fju tekmovanja in podelili po-**1 in priznanja.
DVZ Ponikve 33 točk, 5. mesto Koper 32 točk, 6. mesto Zveza paraplegikov 30,5 točk, 7. mesto Lj.-Šiška 23,5 točk, 8. mesto izola 22 točk,  9. mesto  Ravne 19
točk, 10. mesto Idrija 12 točk, 11. mesto Slov, Bistrica 11,5 točk, 12. mesto Sevnica 10 točk in 13. mesto ZUIM Kamnik 7,5 točk.
IVICA VUKADIN
Tudi Kamničani so se ude-ežili prvenstva, na žalost pa s° tekmovalci velikokrat okusili gorčico poraza, saj so Zasedlt zadnje mesto. Za kamniško ekipo so nastopili £aJko Zupančič, Marjan ^ernenčič, Roman Horozo-* V'Č in Silvo Horvat. Najboljši Posameznik ekipe je bil Zu-P^nčič, ki je zamenjal Obdarja. Obolnar ni nastopil na Prvenstvu zaradi bolezni ven-clar je Zupančič zelo dobro °Pravil njegovo delo. Po tekmovanju je najboljši posameznik izjavil: »Mislim, da so Vžroki tako slabe uvrstitve Vsekakor slaba pripravljenost, velik vzrok pa je tudi to, Qa naša ekipa na treningih ne ''Porablja šahovskih ur (jih jPloh nima). To se pozna na
ekmovanjih, kot je bilo to ^ePubliško prvenstvo, saj smo ?e na začetku izgubljali veli-
o časa, kar je v končnici vča-s'h bilo usodno. Predvidevali Srtio, da turnir ne bo hitro ^otežen, zato se tudi na tre-Plr>gih nismo ukvarjali s tako
8ro, kar nas je na tekmova-
Ju močno zmedlo«. Končni 'rstni red:
j 1. mesto Maribor 40 točk,
Prvenstvo v košarki
Tudi letos je športno društvo v invalidnem domu organiziralo košarkarsko prvenstvo invalidov našega zavoda za šolsko leto 1980/81. Tekme smo lahko spremljali v večernih urah v telovadnici ZUIM. Dobra organizacija je pripomogla k temu, da se je prvenstvo v lepem in športnem vzdušju, brez večjih incidentov, odvijalo prav do konca. Ekipe so bile več ali manj enakovredno sestavljne, v njih pa so igrali tudi telesno zdravi fantje, ki se šolajo v našem zavodu. Na nekoliko duhovit način so imena ekip izbrali fantje sami, zato so le-ta nekoliko nenavadna. Po zajključenem prvenstvu so najboljšim ekipam
invalidov
in posameznim strelcem podelili priznanja.
Poglejmo končni izid tekmovanja: Profesionalci
4 4 0 182 : 111 8 (+71) Luftarji
4 3 1 128 : 97 6 6 (+31) Rekreatorji
4 2 2 135 : 128 4 (+ 7) Gladiatorji
4 1 3 152 : 181 2 (-29) Zobotrebci
4 13   70 : 150 2 (-89) Najboljši strelci pa so: Miroslav Kepec 74 košev, Marjan Žavski 71 košev, Franjo Izlakar 61 košev.
IVICA VUKADIN
Sivi oblaki so zagrinjali vrhove in iz njih so leno in počasi naleta-vale bele zvezdice, ko se je v nedeljo, prvega marca zjutraj ustavil avtobus v Kamniški Bistrici. Toda to ni motilo udeležencev letošnjega prvega trim pohoda in akcije »DAN VARSTVA PRED PLAZOVI«, da ne bi prišli v velikem številu.
Najprej so se zbrali v planinskem domu, kjer je bilo kratko predavanje o plazovih, o nevarnostih, o krajih, ki so najbolj ogroženi pred plazovi, o ravnanju v plazu in tudi o nesrečah, ki so se zgodile v pretekli zimi pri nas. Predavanje je bilo spremljano z barvnimi diapozitivi.
Po končanem predavanju je dolga kolona krenila po ozki gazi skozi zasneženi gozd. Dobra ura zložne hoje je bila potrebna do večjega plazu, ki se je ustavil med drevjem že pred dnevi. Tu so kamniški gorski reševalci in pripadnika postaje milice iz Kamnika prikazali več stvari in sicer: pravilno prečenje plazovitih terenov, prvo ukrepanje ob za-sutju, iskanje ponesrečenca v
plazu s psi, s pomočjo radijskih postaj (»PIPS«) in s pomočjo sondiranja. Nato je zdravnik spregovoril še o prvi pomoči, prikazana so bila še improvizirana transportna sredstva in pa prerezi snega, tako da so lahko vsi udeleženci, ki jih je bilo okoli 100, dobili dokaj pregledno sliko o plazovih, kakor tudi o reševanju izpod njih.
Dan varstva pred plazovi, združen s trim pohodom, je organizirala postaja GRS Kamnik in se tako kot prva vključila v akcijo »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«.
B. POLLAK
OBČNI ZBOR
Minilo je zopet leto dni in prišel je čas, ko planinci v Kamniku običajno pregledajo svoje preteklo delo in si zastavijo naloge za naprej. Tudi letos bodo to storili in sicer 20. marca ob 18. uri v dvorani nad kavarno Veronika. Da bo vsa stvar še bolj zanimiva, bodo alpinisti pokazali nekaj barvnih diapozitivov s svojih tur
J&5 točk, 3. mesto Slovenj ^radec 34,5 točk, 4. mesto
mesto Ljubljana-Moste
Zahvala
Ob smrti naše drage mame^stare mame in babice
Katarine Petek
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Še enkrat hvala vsem.
hčerka, vnuki in pravnuki
preplezana tudi smer Constantini ApoBomo VI A2. plezala sta jo Janko Plevel in Franc Vetorac.
Švica: L iger. S stena- klasična smer. plezal Janez Benkovič s so-piezalcem iz Ljubljane.
Francija: Les Curtes (Avstrijska smer - V), Les Droitcs (smer Bo* vin-Gab^rrou VI) 1. jugoslovanska ponovitev in Cournuu-Davailie v isti steni plezali Marjan Kregar s soplezalri.
Grami Pilier du Angie smer Cedrincl-Nornene 5-6, 1. Ju P., plezala Cene Berač in Milan Gladek.
Nova Zelandija: najkvalitetnejši vzponi Mount Cook V stena, plezala Janez Benkovič in Janko Plevel, Couloir Mt Dik-son I. ponovitev, plezal Janko Plevel s soplezalccm. ML Cook smer »Carolina«. plezal Benkovič s soplezalccm.
V Jugoslaviji so bile razen Kamniških alp obiskane še Julijske, potem stene kanjona Paklcnice. Ospa, in celo stene na Pelješcu.
v tujini in doma. Torej, kogar zanimajo delo, uspehi in problemi najstarejše športne organizacije v Kamniku in lepi barvni posnetki, naj le pride predzadnji petek tega meseca v dvorano nad kavarno.
PLANINSKA ŠOLA
Dolgo časa smo molčali o Planinski šoli, vendar s tem še ni rečeno, da je delo v njej zamrlo. Kljub raznim težavam smo jo uspeli pripeljati do konca. Vsi udeleženci so slišali kar precej predavanj iz najrazličnejših tem. Vodji Planinske šole so pridno pomagali pri predavanjih nekateri alpinisti, ki so udeležencem z veseljem pokazali tudi diapozitive iz svojih potepanj po domačih in tujih gorah, iz sten, vrhov in grebenov. Skoraj vsako predavanje je bilo tako obogateno in je popestrilo večer redkim udeležencem Planinske šole. Pa tudi tistim, ki so PŠ opravili že lani.
Na pustni torek pa so obiskovalci PŠ opravljali izpite. Čeprav je bil izpit zelo obsežen, so ga vsi uspešno opravili.
Veleslalom obrtnikov
Letošnja zima je dovolj naklonjena s snegom tudi v nižjih predelih. Zato smo tudi kamniški obrtniki lahko pripravili (kot vsako leto) januarja veleslalom po katerogrijah na Poljanah nad Kamnikom.
Najboljši so bili:
»A« ktg: 1. Suzana Lanišek, 2. Boris Krmavnar, 3. Peter Tomšič.
»B« ktg: 1. Irena Makovec, 2. Slavka Krmavnar.
»D« ktg: 1. Rudi Bič, 2. Franc Zamik, 3. Matjaž Janša, 3. Franc Kosirnik.
»C« ktg: 1. Silvo Cevka, 2. Zlato Kovač, 3. Drago Potokar.
V nedeljo, 8. februarja, je bil na Starem vrhu nad Škofjo Loko 5. veleslalom obrtnikov Gorenjske 1981, katerega je pripravilo Obrtno združenje Škofja Loka. Sodelovalo je še šest obrtnih združenj: Jesenice, Kranj, Radovljica, Tržič, Kamnik in Domžale. Tako smo prijavili iz Kamnika 25 tekmovalcev.
Najboljši od Kamničanov je bil Silvo Cevka, ki je s štartno štev. 116 zasedel 3. mesto in tako prejel tudi pokal. Na 18. mestu je bil Srečko Berlec, 20. mesto Franc Zarnik, 22. mesto Franc Perne, 30. mesto Kosirnik, 34. mesto Marjan Kosirnik, 36. mesto Rudi Bič, 39. mesto Matjaž Janša, 40. mesto Janez Makovec, 46. Vojko Cverle, 47. mesto Lojze Zobavnik in 50. mesto Danilo Bauman. V moški skupini I. je bil najboljši Zlatko Kovač, ki je zasedel 10. mesto.
V ženski skupini II. je bila najboljša Slavka Krmavnar, ki je zasedla 6. mesto.
Naslednji 6. veleslalom obrtnikov Gorenjske 1982 bo organiziralo Obrtno združenje Domžale.
28. februarja 1981 pa je bil 4. veleslalom obrtnikov in delavcev Slovenije na smučišču Zatrnik pri Bledu, ki se gaje udeležcilo-7 najboljših tekmovalcev. Najboljše 8. mesto je zasedel Silvo Cevka pri moških do 25 let.   K. S.
Kategorizirani športniki v Kamniku za leto 1981
Za leto 1981 imamo v Kamniku na osnovi uspehov v preteklem tekmovalnem obdobju kategoriziranih brez smučanja (pri teh tekmovalna sezona'letos še ni zaključena) 8 športnikov v 3 športnih panogah. V mednarodnem razredu sta dva alpinista in sicer Dušan Podbevšek in Bojan Pollak, zvezni razred pa so dosegli v konjeništvu Maja Čerček, v strelstvu Bojan Burja in Marjan Repič in v alpinizmu Janez Benkovič, Marjan Kregar in Janko Plevel. Poleg tega pa imajo priznan razred perspektivnega športnika še v nogometu Smajo Be-krič in Rajko Modrijan, v strelstvu Andrej Flerin in Brigita Ra-dej, pri smučarjih pa velja do zaključka sezone še lanski razred, v katerem so Andrej Lani-
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
šek, Tatjana Smolnikar in Ivan Sušnik.
Tako je torej tudi v tem obdobju kvalitetni vrh kamniškega športa ostal skoraj nespremenjen. Med najboljšimi so še vedno alpinisti, strelci, pa tudi smučarji. Na novo so se pojavili konjeniki in tudi nogometaši. Če se primerjamo z ostalimi slovenskimi občinami, je Kamnik po številu kategoriziranih in perspektivnih športnikov med 42 občinami na solidnem 14 mestu pred Trbovljami, Koprom, Ajdovščino^ Slovenj Gradcem, Tržičcm, Domžalami, Krškim itd. s svojimi 15 kategoriziranimi športniki od skupno 887.
B. POLLAK
Cicibani so tekmovali
V soboto smo se z našo skupino pridružili šolarjem, ki so imeli športni dan. S cicibani so prišli tudi starši. Zelo hitro so se pripravili na start. Komaj so čakali, da se je tekmovanje začelo. Vsakdo je želel čimprej priti do cilja - tudi po drugi strani vratic. Ob progi so jih bodrili šolarji in straši. Tekmovanje je uspešno zaključilo 24 smučarjev in 2 san-kačici, ki sta tekmovali s šolarji.
Zmagovalca  sta  bila: Tina
Žlindra in Anže Hribar, ki sta
bila najhitrejša. Uspelo jima je
za las, ker sta imela zelo dobre
nasprotnike.     ...  ,   „ .
Žlindra Snežana
in Mateja Golob
Prvi zmaji nad Kamnikom
V nedeljo so se Kamničani začudeno ozirali v nebo, kjer so se na sončnem nebu pojavile čudne prikazni. Zmajarske prikazni so ena za drugo prijadrale nekje iz neba in s svojimi širokimi krili za trenutek prekrili sonce, nato pa pristale na travniku pri šolskem centru. Tu se je že kar trlo radovednežev.
Pogumni fantje so bili člani na novo ustanovljenega odseka pri PD Kamnik. Odsek, ki je posvoji dejavnosti morda nenavaden, zato pa toliko bolj atraktiven, je Odsek za prosto letenje, bolj znan pod imenom »Zmajarski odsek«.
Pa'predstavimo te junake! Prvi je poletel Franci Osolin iz Sp. Stranj, drugi Vili Osterman in tretji Bojan Kiselak, oba iz Mengša, vendar člana kamniškega odseka. Vili je letel z zmajem znamke »Griphom« medtem ko sta druga dva letela z doma izdelanima zmajema, konstruktor obeh je Vili.
Ta športna zvrst se je začela v ZDA. V Novi Zelandiji so zmaje s človekom vlekli motorni čolni.
S časom so se tudi zmaji izpopolnili, bambusove palice so zamenjale aluminijaste, tudi oblika se je iz klasične delte počasi razvijala v bolj popolno odprto obliko. Sedaj delajo že zmaje, ki so zelo vitki in imajo velik razpon kril, okrog deset metrov.
Višinski svetovni rekord poletov z zmajem je 10.000 m, vendar pa je bil dosežen tako, da so zmajarja dvignili z balonom, seveda je imel s seboj dihalni aparat. Najdaljši polet je bil dolg 110 milj, časovni rekord pa je sedemnajst ur neprekinjenega letenja. Vsi rekordi so doseženi v ZDA.
Pri nas so ti rekordi seveda manjši, saj so tudi začetki "pri nas kasnejši. Časovni rekord v ne-
prekinjenem letenju je pet ur trideset minut.
Rojstvo našega zmajarskega odseka je bilo lansko leto, 24. decembra. Ideja se je rodila v pogovoru Franca Vetoraca z Mirkom Štirnom. Danes šteje odsek sedem članov:
Vili Osterman je njihov inštruktor, ima naziv pilota zmaja in je tudi konstruktor več zmajev. Letel je že po vsej Sloveniji, velikokrat s Krvavca, pa tudi v tujini. Je tudi eden najboljših teoretikov letenja pri nas. Opravil je preko 400 startov, zato je velika pridobitev za kamniške zmajarje.
Naslednji trije člani: Franci Osolin, Bojan Kiselak in Lojze Rems bodo letos spomladi opravljali izpite za pilote prostega letenja. Franci Osolin je naš prvi zmajar, saj je letel že pred štirimi leti, prvi s Kamniškega vrha z zmajem, ki ga je naredil sam.
Zadnji trije člani Franci Veto-rac, Dušan Podbevšek in Dušan Kregar so začeli leteti lani in so vsi člani alpinističnega odseka.
Zmajarji imajo redne sestanke vsak ponedeljek. Zgradili so tudi odskočno ploščad na »Špici« nad Kamnikom, seveda v soglasju z gozdnim gospodarstvom. Pri tem so opravili preko 110 ur prostovoljnega dela.
Imeli so tudi predavanje s filmi o letenju. Predavatelj je bil Tine Kos, državni rekorder v trajanju poleta, ki stanuje v Kamniku, drugače pa je član društva Let iz Škofje Loke.
Sedaj se bomo počasi privadili, da bodo nad Kamnikom večkrat krožile nenavadne ptice, ki jih bodo krmarili spretni jadralci. Občudovali bomo drzne pilote in jim ob vsakem poletu želeli srečo.
IRENA M.
Periodični zdravstveni pregledi obrtnik in delavcev
Dispanzer za medicino delo TOZD zdravstveno varstvo Kamnik je lani pozval obrtno združenje Kamnik, da zaradi boljše organizacije dela sporoči dela in naloge oz. delovna mesta pri obrtnikih, ki so po določilih pravilnika o načinu in postopku za opravljanje preventivnih pregledov podvržena periodičnim zdravniškim pregledom.
Obrtniki morajo tako sebi, ko bo sprejeta nova kolektivna pogodba pa tudi svojim delavcem, zagotoviti te preglede.
Iz določil 72. člena predloga kolektivne pogodbe je razvidno, da periodične preglede za delav-
ce zaposlene pri obrtnikih orj nizirajo občinska obrtna zdnii nja.
Obrtno združenje Kamnik dispanzerju že dalo zagotovi da se bodo obrtniki in dela' prijavljali na preglede enak merno skozi vse letošnje leto. tem je razpravljal tudi izvršni o bor združenja Kamnik dne 19 1981.
Glede na gospodarske deja nosti po obrtnem zakonu in p goje, vjtaterih se delo odvija obrtniki dolžni upoštevati slednje podatke in temu prime no naročati zdravniške pregled pogoji dela:
	značilni poklici:	pogostost pregledov:
1. delo na višini:	monterji, zidarji, pleskarji, čistilci stekla, monterji stropov	B
	tesarji, kleparji, krovci	A
2. delo s stroji:	šivilje (hiter ritem dela)	B
	graver, strojnik težke gradb. mehan.	A ali B
3. delo s sevalnimi napravami:		A
4. delo z nevarnimi materiali:	dimnikar, galvanizer, livar, kemični čistilec, impregnator,	A
5. dela v prometu:	poklicni šoferji A, B, C, D. E, D ktg. notranji transport, nakladanje	A B C ali D
6. predelava hrane:	vodja gostilne, natakar, kuhar,	A
7. dela kjer so stresi:	• organizacijska in vodstvena dela	C
Pogostost pregledov pomeni za: A: periodične preglede v rokih, kot jih določa pravilnik (običajno na 1 leto),
B: periodične preglede v rokih kot jih določa kolektivna pogodba (najmanj na vsaki 2 leti), C:  periodične preglede samo pred zaposlitvijo, po nesreči, obolenjih, znakih psihomatskih motenj (stresi, socialne težave) v primerih, ugotovljenih na zdravniških pregledih, D: periodične preglede kot pri C, vendar naj bi obrtnik in delavec po 40 letu starosti opravljala preglede kot je to določeno za A, Periodične preglede sta pripravljena opravljati: dr. A. Doplihar
ponedeljek od 13.-19. ure
torek od 7.-13. ure
sreda \ a
četrtek od 7.-13. ure
petek od 7.-13. ure
dr. Julka Šuštar
ponedeljek od 7.-13. ure
torek od 7.-13. ure
sreda od 7.-13. ure
četrtek od 7.-13. U
petek od 7.-13. u
Obrtnik priglasi dispanzet potrebe po periodičnih zdra stvenih pregledih svojih delavo z naročilnico, v kateri mora n vesti tudi opis del. oz. delovne;1 mesta. O točnem dnevu preglei naj se dogovori telefonično osebno.
Delavec mora biti o doloi nem dnevu in uri, ko naj oprt pregled, pravočasno obveščt (vsaj 2 dni prej), in ga mo opraviti.
Današnje cene zdravstven pregledov brez pregleda psihol ga znašajo med 500 do 900 ' narjev, s pregledom psihologa 1 1.000 do 1.300 dinarjev.
Stroški periodičnih zdravstvi nih pregledov sodijo med strošl obratovalnice.
Izpolnjevanje določil pravilu ka oz. zakona spremlja občins inšpektor za delo in tržni inšpel tor. Predsedfl Obrtnega združenja Kamni Srečo Krmavnar 1-
d t;
U. z< i'< Pi P h te V
/e
Vj s/ d;
i<)
"J k(
l'C
ni
"J vr dr dt sa
hi Stl
ir. sit ta.
ve
od
st; ko Po mi
nu dr,
en,
no
h/7
tie
vaj
ni
Prt
Po
"to
Lep sončen dan se je počasi umikal in Bistriška dolina je tonila v mrzlo senco fe-• bruarskega večera. Najvišje vrhove Kamniških so zadnji sončni žarki obarvali škrlatno rdeče. Kakšna lepota! Mnogi smo se ob tem času šele vračali z gora, bogatejši za lepa doživetja. Še zadnji pogled in vrhovi bodo ostali le silhueta na neskončnem nebesnem svodu, in kdo bi lahko pomislil, da tudi beli grob mladega človeka, ki je morda preveč tvegal za dosego svojega cilja.
Mrak je že bil, ko sem prišel domov. Tudi hčerka je bila ta dan s prijatelji v hribih -na Brani.
»Le kako, da je še ni«, sem pomislil. Nehote sem odšel okrog hiše. Za vhodnimi vrati je bil zataknjen košček belega papirja z napisom: »V Brani se je zgodila nesreča, pridi takoj na postajo milir ce«. Nisem upal verjeti prebranim besedam, ne slut-
njam. Zgrabil sem pravkar odloženi nahrbtnik z opremo in odhitel.
»Skupina sedemnajstih reševalcev je že odšla v reševalno akcijo,« mi je povedal dežurni miličnik.
Če je nesreča v Brani, je potrebno več reševalcev. Kmalu smo se zbrali in počakali na obvestilo reševalcev, ki so med tem že šli proti Kamniškemu sedlu. Končno! Brezžična zveza je vzpostavljena. Zvemo le, da je eden težko, drugi pa lažje poškodovan, več nismo slišali in zveza je bila prekinjena. Vprašanj je bilo vedno več, odgovora pa nobenega. Kaj se je na Brani pravzaprav zgodilo? Zakaj...? Hitro je treba pomagati, to je pomembno.
Pobrali smo še dodatno reševalno opremo in odšli v Kamniško Bistrico ter naprej proti Kamniškemu sedlu.
Žalostne novice so vedno prezgodnje. Preživeli pone-
srečenec Emil iz Domžal, ki so mu zelo uspešno in hitro pomagali po nesreči zagrebški reševalci, tega dne slučaj-
tudi dereze. Nisva pomislila, da pot za naju utegne biti prezahtevna in prenevarna. Prišla sva na zasneženo strmi-
Usodni koraki na zasneženi
Brani
ni obiskovalci Brane, mi je v Kamniški Bistrici pozno zvečer pripovedoval...
»S prijateljem Edom, mojim sosedom, sva se odločila, da iz Kamniškega sedla greva tudi na Brano po smeri običajne markirane poti. Odšla sva okrog dvanajste ure. Pozimi tod nisva hodila, poleti pa že. Imela sva cepine in Edi
no severnega pobočja Brane. Edi je hodil nekaj metrov pred menoj. Cepine sva imela v rokah. Derez nisem imel. Hodil sem po Edijevih stopinjah in tedaj...«
Emil je nekaj časa molčal, potem pa nadaljeval svojo zgodbo. »Spodrsnilo mi je. Vem, da me je obrnilo na hrbet in z glavo navzdol sem
padal..., padal po poledenelem pobočju. Trenutki so postali večnost.
Izgubil sem cepin in ničesar več se ne spominjam. Kasneje sem kot v sanjah razmišljal, da se je nekaj strašnega zgodilo in počasi se mi je vračala zavest. Nad seboj v snegu sem zagledal Edija. Ležal je v snegu. Nisem imel moči, da mu pomagam. Zakaj je padel Edi? Zakaj leži tam v snegu? Kaj se je z nama zgodilo? Ediii! Ni se oglasil. Postalo je mraz in čutil sem, kako mi sili v telo in kosti. Začel sem klicati na pomoč. Bil sem brez opreme in nisem se upal premikati, da ne bi ponovno zdrsel.«
Iz Brane so se v času nesreče slučajno vračali zagrebški reševalci in alpinisti. Padce obeh so nekateri celo videli, toda niso mogli povedati, kaj se je zgodilo in zakaj je padel Edi. Odšli so jima takoj na pomoč in opravili so veliko delo, Emilu so zagotovo rešili
življenje. Vse kar so mogli, so takoj storili tudi za Edija, saj je bil med njimi tudi zdravnik. Toda Brana je na tem mestu zahtevala še eno, deveto žrtev. Ediju je vzela vse. Življenje. Več mu ni mogla vzeti.
Ko sem to mrzlo noč okrog tretje ure zjutraj šel proti Kamniškemu sedlu, v razmišljanju nisem našel odgovora, zakaj prav tu toliko planincev umira. Mogoče bližina sedla, mogoče kratek in poleti lahek pristop do vrha. Kdo ve? Kdor ima izkušnje, opremo, ki jo zna uporabljati, pot ni nevarna. Drugače pa je pozimi in to si velja zapomniti. Edija smo naslednji dan rešili iz severnega pobočja Brane in prinesli v Kamniško Bistrico.
Ko sem stal ob njem, sem se spomnil belega koščka papirja in krute resnice, ko jo človek mora prevzeti nase ali jo povedati drugim.
CENE GRIUC