Štev. 21.
V Mariboru, 10. novembra 1897.
Tečaj XVIII.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta i „ 00 četrt , — j 80 Posamezne štev.
15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo se u p ravn išt v u v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
POPOTNIK.
Grlasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Xzd.aja.telj laa. -va.rečLxil]s:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Ma rib or,
Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se neoziramo.
Nefranloma pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslano knjige se ne vračajo.
Kako je uravnati jezikovne vaje, da pospešujejo bolj pouk v materinščini, nego pa teoretično slovnico.
Matija Heric. (Dalje.)
Na srednjej in višjej stopnji naslanjaj jezikovne vaje na realije t. j. na čitanko, ki jim je podloga, torej na berilne spise, posebno pa na spisne vaje.
Berilni spis, ki ugaja individualnosti učenčevi, se najprej obravnava stvarno po formalnih stopnjah. Ko si učence tako izuril, da obravnavano snov skupno razumejo, potem navezi kot uporabo nanj slovniške vaje, pogovoreč berilni spis od stavka do stavka, odločujoč iste vaje, ki so neposredno potrebne, da učenci pojmijo vnanjo jezikovno obliko za vsebino, katero so si prisvojili pri stvarni obravnavi berilne snovi. Tukaj pa ni zadosti, da imaš v mislih samo skladnjo, marveč — in to posebno na višjej stopnji — tudi oblikoslovje, glasoslovje, besedoskladje (VVortbildungslehre), istoznačje (Synonimik), večznačje (Mehrdeutigkeit) in pomenoslovje (Onomatik), tudi to so deli slovnice, na katere se je dosehdob premalo oziralo; se ve da boš vsakokrat jemal v poštev one naštete slovniške dele, katere bo ravno nanašala potreba slovniškega pouka, opuščajoč vse one, katerih učenci lahko ne pojmijo. Za vsako tako vajo je treba temeljite priprave.
Po moji misli je dobro postopati po sledečem načrtu:
1.	Nerazumljiv izraz (besedo) a) popiši s stavkom, b) zamenjaj ga z istoznačno otrokom jasno besedo, c) nadomeščaj ga z narečjem, d) naslikaj ga nazorno s primernim izrekom, v katerem se rabi izraz v istem pomenu, e) določi ga kot člen, f) kot govorni razpol.
2.	Zamenjaj ves stavek z drugimi stavki istega pomena, določi ga glede na skladnjo, je li prost ali zložen; a ne spuščaj se na tej stopnji v podrobno razločevanje. Deleči prost stavek v goli in razširjeni nimajo za svojo razdelitev bistvenih znanstvenih razlogov.
3.	Pojasnjuj zvezo s ta vko v oziraje se na njih vsebino in jezikovno obliko, kar je posebno važno na višjej stopnji, kjer otroci že pojmijo zloženi stavek; še le na tej stopnji jim lahko pokažeš, kako tesno ste združeni slogoslovje in slovnica — tako rekoč ndružici dve ter druga brez druge hoditi ne sme". Kako si to mislim, bom pokazal v učni sliki za višjo stopnjo.
4.	Utemelji, zakaj stavki (misli) sledč drug za drugim po istem določenem redu in ne drugače. Tukaj se mora natančno razjasniti, da se v vsakem pravilno urejenem spisu ravna zaporednost povedanih mislij po časovnej zaporednosti. (Die Gedanken-folge richtet sich nach der Zeitfolge.)
Po tem premišljenem načrtu obravnavaj dosledno na srednjej in višjej stopnji be-rilne spise, uporabljaj jih potem za spisne vaje, na katere navežeš slovniške vaje. Na srednji stopnji pečaj se posebno s sklanjanjem samostalnikov in pridevnikov, s spre-ganjem glagolov in s predlogi. Voli vsakokrat iz povedanih slovniških besednih plemen one, katerih je največ na razpolago in pogovori one oblike, katere rabi večina učencev napačno, in pogreške učenčeve si zaznamuj v posebnej beležnici. Na pr. Modri škorec. (Druga Čitanka, 85. ber. spis.)
V tem ber. spisu bodeš učence opozoril na samostalnike: poletje, studenec, škorec; — v primernih stavkih boš rabil oblike: v poletji(u), v studenci(u), pri škorci (u), s poletjem, studencem, škorcem; škorcev, studencev itd., sklanjal bodeš nekatere pridevnike in spregal nahajoče se glagole; pogovoril boš jih glede na besedoskladje na pr. posušiti, sušiti, suša — stekleničen, steklenica — steklen — steklo, in vse omenjene oblike bodo učenci rabili v primernih stavkih. Ne boš tudi pozabil seznaniti učence z večznačjem: grlo v steklenici, grlo pri človeku itd. Prav dosti prilike pa imaš učencem naslikati važno nalogo, katero rešujejo predlogi v našem jeziku. In to morebiti tako-le:
Čitajte 5. stavek! V tej velikej zadregi .... Vprašajte po samostalniku zadregi I Čitajte 6. stavek ! .... v steklenico .... Vprašajte zopet po samostalniku s predlogom!
Zdaj tudi v slovniškem pouku lahko vzbujaš domišljijo učenčevo; saj tudi na slovniškem polju „vse vse miga", vse se giblje, vse se izpreminja po slovniških zakonih.
Predlog sam zase ima malo veljave, a kadar ga združujemo s samostalnikom, takrat dobiva svojo moč. Glejte, kakšna'izprememba! Predlog v je na vprašanje »kje" vrgel samostalnik „zadregau v 5. sklon, odbil mu je končnico »a", in vzrastla mu je končnica „iu ; na vprašanje „kam" je prekucnil samostalnik »steklenica" v 4. sklon; odtrgal mu je „a", in vzrastel mu je na istem mestu „o".
Kateri izmed obeh meče? Kateri pada? Kateri se izpreminja? Kateri ostaja nespremenljiv? Prava bitka na slovniškem polju!
Samostalnik je sam zase gospod, saj bi ne mogli po imenu zvati nobenega predmeta, tudi mi bi ne imeli imena svojega, ako bi jezik naš ne ustvaril samostalnikov. Kadarkoli pa si samostalnik izvoli predlog za tovariša svojega, je takoj suženj njegov, in predlog postane* njegov gospod, oni predlog, ki je sam za-se prav revna ničla v slovniškem življenju. Med združenima se vname hud boj, in kot učinek njunega boja dobi samostalnik vidno znamenje v končnici, samo to je še dobro, da nič ne občuti od rane, na katerej mu je vzrastla oteklina v obliki nove končnice.
Šest predalov, katerim pravimo skloni, je odločenih samostalnikom. Iz vsakega nam pokaže novo lice svoje v obliki nove končnice. V prvem predalu je sam za-se gospod, torej varen pred vsakim predlogom, v vseh drugih ne. Prav hudo mu zabavljajo predlogi na, ob, po, v, ki ga mečejo v 4. in 5. sklon, med, nad, pod, pred, ki ga potiskajo v 4. in 6. predal, najhuje pa ga menda draži predlog za, ki ga zabiti, če je treba, v 2., 4. ali 6. sklonu. Le poglejte v stavke, kako vam polukavajo samostalniki iz različnih predalov, v katere jih je potisnil pred njimi stoječi predlog! Ali vas ne miče, da bi povpraševali samostalnike, naj vam povedo, v kateri sklon je padel vsak posamezni, ko ga je sunil vanje predlog? Res mnogolično je življenje predlogov, ako se družijo s samostalniki, a zelo jednolično, ako se ločijo od njih; kajti predlogi za-se so samo oblike, ki se nikoli ne izpreminjajo.
Predlog in samostalnik združena v jedno celoto nam slikata v našem življenju različna razmerja, katerih bi ne mogli izražati, ako bi njiju ne imeli. In mnogokrat nas mikajo obeh sijajni boji, v katerih sodeluje in se odlikuje ž njima vred mnogo korenitih junakov na "slovniškem svetu, bistreč naš um in blažeč srce naše.
S tem nisem nameraval podati dragim gosp. tovarišem popolne učne slike, marveč navesti sem samo hotel migljaje, povdarjajoč, da se izbirajo v berilnem spisu one vaje, katere neposredno dovedejo učence do razumnosti slovniških oblik pospešujočih pravilno materinščino.
Po zgoraj označenej obravnavi berilnega spisa naj izdelajo učenci po navodu učiteljevem primerno spisno vajo, katero podpiraj z jezikovnimi vajami po določenem načrtu urejenimi.
Na podlagi omenjenega berilnega spisa morejo učenci sestaviti sledeče spisne vaje:
1.	Pripovedujte o modrem škorcu.
2.	Škorec sam pripoveduje.
3.	Spletite v pripovest kratko sliko poletnega dneva in okolice.
Sestavljajoč spisno vajo, moramo natanko opazovati, katere slovniške pogreške dela največ učencev. Zdaj še se le more izvršiti primerna vaja, v katerej se učenci uče rabiti pravilne oblike namesto prejšnih napačnih. Tako podpiramo naravnim potom spisno vajo s slovniško. Pri popravljanju spisne vaje zopet obračaj vso svojo pozornost na vse jezikovne oblike, katere so se še vrinile v njo, pogovori in popravi z učenci skupno vse pogreške, vzbujaj pa zanimanje za pravilne oblike posebno v onih učencih, katere si zaradi storjenih pogreškov njihovih zapisal v svojo beležnico. Če še pa le nisi mogel odpraviti vseh važnih hib, sestavi si končno narekovanje pogreškov (Fehlerdictat) v spisovnej obliki, v katerem si nadomestil vse napačne oblike s pravilnimi. To kratko vajo, v katerej si učenci podčrtajo dotične besede in končnice, narekuj počasi, in prepričal se bodeš, da si tako tudi najslabši učenci zapomnijo pravilne slovniške oblike in ob jednem tudi prisvojijo skrajšano vsebino prve spisne vaje v novej jezikovnej obliki, in to je tudi nekaj vredno.
Na višjej stopnji se postopa tudi po zgoraj omenjenem načrtu, kadar obravnavamo berilne spise. In stavljaj zrelejim učencem vprašanja le redko in največ po vsebini, berilne spise naj pripovedujejo in ponavljajo po odstavkih in v celoti; a ne moti jih med pripovedovanjem, ampak naj popravljajo pogreške takrat, kadar so odpovedali vso vsebino.
Na tej stopnji je treba učencem pojasniti pomen in rabo dovršnih in nedovršnih glagolov, njih tvorjenje, pokazati jim na primerih, kako se pretvarjajo dovršni v nedo-vršne. Kako se tvarjajo nedovršniki iz dovršnikov, v tem se ne strinjajo niti pisatelji naši, niti sedanji slovnici Sket-ova in Šuman-ova. Kdor se hoče precej poučiti o tem važnem predmetu, kojega mora prav za prav imeti vsak učitelj v majhnem prstu, ta naj pretresuje jezikovne razprave v „Dom in Svetu", posebno pa polemiko med Len-dovšek-om in Šket-om v „Zvonu" (1889 in 1890). Jaz pa se popolnoma strinjam v tej stvari z nazori gospoda L. P., ki jih utemeljuje v „Zvonu" (1890) v svojem književnem poročilu str. 235-239.
Ne bo odveč, ako na tem mestu povdarjam, da v naših ljudskih šolah v prvi vrsti pouk o glagolu donaša otrokom učečih se materinščini največ jezikovnih oblik iz-ražajočih dogodke in okolščine, djanja in stanja, ki nas spremljajo od zibelje do groba.
Učimo torej našo mladež v ljudskej šoli pravilno rabiti glagol, spoznavati njegovo mnogovrstnost: v njem razodeva slovenski jezik, par excellence jezik glagolov, vso svojo moč in krasoto; v glagol naj polaga ljudska šola težišče, ako hoče uspešno delovati v to, da si mladina s pridobljenimi izrazi pomnoži svoje duševne in jezikovne zaklade!
A v ljudski šoli ne smemo v poštev jemati samo znanstveno stran slovniškega pouka, ne samo to, da učimo resnico o tem predmetu, marveč gledati nam je na to, da
21*
se uporabljajo pravilne slovniške oblike na važne j vsebini ter se spravlja ta vsebina v primernej obliki v harmonično celoto. Naš pouk se mora ozirati na psihologične in pedagogične zakone, tako le bodo mogli učenci na podlagi zakonito združenih predstav in pojmov izražati svobodno pridobljeno vsebino v pravilnej jezikovnej obliki.
Dalje se morajo učenci uglobiti v pravilno rabo določil odvisnih od glagolov in pridevnikov, v rabo deležnikov. V kolikej meri in kedaj se rabijo deležniki, da kračji izraz ne žali jezikovnega čuta, to ne spada v učno okrožje ljudske šole, temu se le more učiti jezikovno obražen, prebirajoč leposlovne spise.
Posebno pa povdarjajo dandanes nekateri didaktiki, da je na tej stopnji prav važno upeljevati učence ob vsakej priliki v glasoslovje in besedoskladje; kajti pojmovanje te slovniške snovi odpira učencem v našem slovstvu bogate jezikovne zaklade. In kdo more dvomiti, da so ravno v teh slovniških delih skrite velike zaloge pravih biserov našega jezika?
Tudi tu se glede na razvrstitev tvarine razlikujete zgoraj imenovani slovnici. A nas poučejoče v ljudskej šoli to nič ne briga; kajti mi ne moremo sistematično podajati učencem slovniške tvarine, marveč pojasnjevati nam je tudi tukaj ob vsakej priliki izraze omenjenih slovniških kategorij v primernih stavkih, ki vežejo te z znano vsebino ter jo še po vrhu dopolnjujejo.
Končno si dovoljujem v dopolnjevanje naše naloge na višjej stopnji navesti sledeče pripomočke, ki se dado prav lahko in uspešno uporabljati v jezikovnih vajah, kadar jih potreba nanaša, da dosežemo zaželjeni smoter :
1.	Opozarjajmo učence na tvoritev in izpeljavo besed.
Na pr. Sosed, soseda, soseden, sosedinja, sosedovati, sosestvo, soseska, soseščan.
2.	Iščimo prvotni vir izrazom v podobah ali prilikah in frazam.
Na pr. Razložimo prvotni pomen frazi: Je prišel na boben.
3.	Primerjajmo narečje s književnim jezikom.
Na pr. Erb, dedič; robača, srajca; pajdaš, tovariš itd.
4.	Razkladajmo besede po pomenu glede na njih sosednost in različnost.
Na pr. Moje čelo se poti. Njegovo čelo je mračno. Na čelu stopa vojvoda junaških trum.
5.	Dovajajmo učence v isti položaj, v katerem bodo občutili to, kar beseda pomeni.
Na pr. Lasje so mu stali po koncu.
6.	Rabimo protivje.
Na pr. Blizu, daleč, ne daleč; lahko, težko, ne težko itd.
In zdaj se mi zdi primerno, da navežem na podana pojasnila sliko, kažoč, kako na višji stopnji podpirajo slovniške vaje spisne ter povdarjajoč, da sta na tej stopnji tesno združeni slogoslovje in slovnica ter skupno pospešujete razumnost v materinščini. V dosego tega smotra si morajo učenci po navodilu učiteljevem v to svrho izvoljeno spisno vajo ubeležiti v jednej in istej obliki, če tudi so jo prej glede na slog izvršili različno po individualnosti svoji. Evo sliko!
Viljem Tel.
Jezikovne vaje v zvezi s spisjem na višji stopnji ljudskih šol.
1. Cesar Albreht I. je poslal Švicarjem dva namestnika.
1.	Učenec čita oba stavka.
2.	Koliko stavkov si prečital?
2. Posebno oblastno se je vedel jeden od njiju, nek Gessler.
3. Odiral je ljudi in zapiral jih v temne ječe.
4.	Da bi jih celo ponižal, dal je postaviti visok drog ter nataknil nanj klobuk habsburških grofov.
5.	Temu se je moral vsak mimogredoči odkriti.
6.	S tem se je švicarskim kmetom zelo zameril.
7. Zato so sklenile tri občine zvezo, ki je imela namen, upirati se takemu nasilstvu.
8. V tej zvezi je bil tudi mladi in pogumni Viljem Tel.
V kakšnem razmerju sta oba?
Kakšen veznik lahko rabimo zmes? Kakšno ločilo bi stavili potem ? Povejte prvi stavek rahlo, drugi pa glasno ! Kako doni našemu ušesu? Torej raji stavimo zmes piko, veznik „a", „ali" pa izpustimo. Pogovore se oblike: Švicarjem — oblastno — od njiju — in zveza: nek Gessler = bil je nek Gessler — raji kračji, ker lepše.
3.	V kakšnej zvezi stoji ta s prejšniua? Veznik „ kaj ti" smo izpustili, ker lepše. A pogrešek bi ne bil, ako bi ta stavek zvezali s prejšnim. Kakšno ločilo bi potem stavili? (Podpičje), A zdaj stavimo piko. Odiral — zapiral — nedovršnika kažoča tirjajoče djanje, to je bila Gessler-jeva navada.
4.	(Namera) — a zopet vzrok drugemu stavku. (Zakaj se je vedel oblastno.) Glede na zavisnik, bi lahko glavni stavek začeli z „zato", a to bi ne bilo lepo.
Pojasnjuj oblike: nanj = na njega, habsburški — Habs-buržan.
5.	Kako bi lahko 5. stavek zvezali s četrtim? (kateremu). Kakšno podredje bi potem dobili? (Podr. s pril. zavisnikom). Tako bi nam stavek preveč narastel, torej kračje lepše.
6.	S tem = da je tako ravnal; a to bi ne bilo gladko, ker smo 4. stavek tako začeli.
Opozori na besedoskladje: švicarski — Švica, na pravopis! Pravimo tudi: švajcarski — Švajca. — Pomen glede na 4. in 5. stavek! Posledica hudega ravnanja Gessler-jevega.
7.	Posledica tega tlačenja. Vezniki: zato, zategadelj itd. Kakšno ločilo bi lahko stavili med prejšnim in tem stavkom? (Podpičje.)
Tukaj pa — raji, piko, ker prejšni izraža nekaj splošnega, ta pa nekaj natančnejega. Za besedo »namen" rabimo nedo-ločnik.
8.	V kakšnej zvezi stoji s prejšnim? (V vezalni.) Kateri veznik znači to zvezo? (Tudi.)
Ravno tako se pogovore sledeči stavki, katere hočem navesti v doponljevanje tvarine naše učne slike.
9. Ko je šel nekega dne mimo Gessler-jevega klobuka, se mu ni odkril. 10. Gessler ga je poklical na odgovor. 11. Tel se je izgovarjal, da tega ni storil nalašč, marveč iz pozabljivosti. 12. Prosil je, naj se mu za zdaj prizanese ter je obljubil, da tega ne bo storil več. 13. A Gessler si je hotel jezo ohladiti nad njim rekoč: „Čul sem, da si dober strelec; zato bodeš odstrelil jabelko z glave svojega sinka; če ne pogodeš, zapade« smrti." 11. Tel se ustraši, prosi, a ker je vse zastonj, sproži — in jabelko pade skozi sredo prestreljeno z nedolžne glavice na tla. 15. Gessler pohvali Tela, vpraša ga pa, čemu je imel pripravljeni dve pušici. 16. Druga je bila pripravljena za Vas, ko bi ne bila prva prav pogodila, pravi Tel. 17. Ko je Gessler to čul, je dal Tela zvezati, vreči ga v čoln ter prepeljati prek jezera; odmenil mu je ječo do smrti. 18. Pripeljali so se že bili do srede jezera, kar nastane grozen vihar, da se je čoln topil. 19. Ker ni
bilo druge pomoči, dal je Gessler Tela razvezati, da je veslal. 20. Stopivši na breg, sune ladjo daleč nazaj v jezero ter zbeži v gore. 21. V nekej skalnatej soteski je počakal Gessler-ja ter ga ustrelil. 22. Kmalu po tej novici, ki se je kakor blisk urno raznesla po vsej deželi, so pognali Švicarji tudi drugega uamestnika in vse njegove pisarje iz dežele.
Temu še moram pripomniti, da sem v IV. razredu obravnaval zgodovinsko sliko Albreht I. dopolnjujoč jo s pravljico o Viljem Telu, katero sem uporabil za spisno vajo ter jo priredil tako in v ta namen, kakor častiti bralec razvidi iz slike, ki jo ima pred seboj. Rabil sem ob tej priložnosti tudi obrazce za one stavke, za ketere sem čutil potrebo. O bistvu in rabi obrazcev pozneje. Zdaj še imam rešiti vprašanje, zakaj se naj
podajajo jezikovne vaje v spisovni obliki.	(Konec prih.)
----
Slovniška teorija Kernova.
Piše dr. Janko Bezjak.
(Dalje.)
Začnimo s predmetom!* Kako slove navadna opredelba? Odprimo, katero slovnico koli hočemo, povsod najdemo pojem predmeta označen prilično na isti način. Ker nam je slovnica Bauer-jeva pri roki, odprimo jo na strani 133.! Tu beremo te-le besede: „Bedarf ein Verbum oder Adjectiv eine Erganzung seines Begriffes, liegt in dem Verbum oder Adjectiv eine Richtung nach einem Gegenstande hin oder von ihm weg, fragt man unwillkiirlich dabei: Wen oderwas? Wessen? so heisst die Erganzung, der Gegenstand, auf den die Thatigkeit gerichtet ist, oder der sie erleidet, der auf die bezeichneten Fragen genannt wird — das Object". Enako a kračje čitamo to opredelbo v slovnici Willomitzer-jevi (§ 114.), v Lehmann-ovi za učiteljišča (§ 215.) in za ljudske šole (4. del § 71,), v Janežič-Sketovi (§ 250.) itd. Glavna misel vseh teh opredelbje, da predmet dopolnjuje glagolov ali pridevnikov pojem. V čem pa leži to dopolnjevanje? Če hočemo to vprašanje rešiti po možnosti popolnoma, treba je premišljevati prvič o pomenu tistih sklonov, ki dopolnj ujej o glagol oziroma pridevnik, drugič o pomenu glagolov oziroma pridevnikov.
Hoteč spoznavati pomen posamnih sklonov, moramo v prvi vrsti preudarjati, čemu so sploh postali skloni. Omenili smo sicer to v 8. številki predlanskega letnika, a napisali le mimo grede nekoliko vrstic. Potrebno je torej, da reč tukaj pojasnimo natančneje.
Tam smo pripomnili, da stvari so že od nekdaj bile med seboj v raznih razmerjih. Ta razmerja so bila in so prav raznovrstna: najočividnejše je bilo v vsaki dobi človeškega mišljenja krajevno razmerje, torej tudi v pračloveški dobi. Človek pa je začel to vidno razmerje tudi izraževati in sicer na imenih dotičnih vidnih stvarij, ki so bile druga proti drugi v določenem krajevnem položaju, to je na samostalnikih : jel je izpreminjati samostalnike in jim dajati različne oblike, izrazujoče razna krajevna razmerja. Te razne oblike imenuje slovnica »sklone". Vsak sklon je torej zadobil svoje opravilo, ali kakor učenjaki pravijo, svojo »funkcijo", katera je postajala tem obširnejša, čim lepše se je z rastočo omiko razvijal jezik.
Kajti s svojo živo in bujno domišljijo pričel je človek ta krajevna razmerja rabiti za razna druga, ne samo govoreč v podobah in primerih, ampak prenašajoč krajevna razmerja rejalnih stvarij na razmerja idejalnih oziroma pojmovnih, ki po svojem bistvu ne morejo biti v nikakem krajevnem položaju med seboj. To trditev moremo dokazati
* Rabili bomo besedo predmet in ne besede »dopolnilo"; zakaj, o tem na svojem mestu.
J
na tisoč primerih. Vsak hip zasledimo v govoru ono razmerje; zadostuje pa naj sledeči primer. Če pravimo: Kolo se vrti ob osi, izrekamo rej a In o krajevno razmerje; govore pa: Njegove misli se vrte o bogastvu, izražamo pojmovno krajevno razmerje: os je rejalno sredotočje kolesovega vrtenja, bogastvo je pojmovno središče miselnega vrtenja: v tem leži prenesen krajevni pomen.
Število sklonov se je nekdaj ravnalo po raznovrstnosti omenjenih razmerij ; bilo je torej večje, nego je dandanašnji; kajti v starodavnih časih je izražal sklon sam marsikaj, kar sedaj izražamo s pomočjo predlogov oziroma prislovov. Staroindiški jezik, ki nam hrani najstarejše pismene spomenike izmed arijskih jezikov, imel je osem sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, zvalnik, mestnik, ablativ (odnosnik ga imenuje Suman) in orodnik (družilnik). Največ teh sklonov je ohranila slovenščina: izgubila je le ablativ. Že latinščina pa ni več imela mestnika in orodnika. Še bolj se je skrčilo to število v grščini in grmanščini, ki ste ohranili samo imenovalnik, rodilnik, dajalnik in tožilnik, grščina še tudi zvalnik, a ne po vsem. Današnja francoščina in angleščina pa nimate skoraj nobenih po zunanji obliki razločnih sklonov več.
Poglejmo si sedaj opravila teh posamnih sklonov! Ker smo že govorili o imeno-valniku in zvalniku, razpravljajoč o osebku, začnimo s tožilnikom!
Tožilnik izraža po svojem prvotnem, rekli bi, vidnem pomenu smoter ali cilj dejavnosti in kaže na smer glagolovega dejanja.
Tako se rabi tožilnik brez predloga v sedanjih jezikih redko, v starih se je rabil češče.
V	grščini se je nahajal tožilnik smeri redkoma v prozi, čestokrat v poeziji: koli-krat ga čitamo v Homerji: vleos oopavov lxavst (slava prihaja do nebes) (Od. XIX, 108.); 'fwvYj 01 ai&kp' otavsv (glas se mu je vzdignil v eter) (v nebesa) (II. XV. 686.) itd.
V	latinščini je bil navaden pri lastnih imenih mest in pri besedah ndomus", „rus" ; govorilo se je: ire Romam, domum, rus (iti v Rim, domu, na kmete).
A tudi slovanskim jezikom ta tožilnik ni neznan. V staroslovenščini čitamo ga večkrat na pr.: npnp XpncToct h6E6ct.kuu	(prišel je Kristus do nebeških vrat).
Pesnik narodne pesni slovenske o kralju Matjažu poje: Turčini prazni stran gredo. Taki tožilniki še so: dol, noter, gor, kraj (kte), konec. Ni torej pravilno pisati: Pojdimo doli, gori namesto pravih oblik dol, gor. Doli in gori sta mestnika (staroslovenski: flonn, ropu) in se pravilno rabita le z glagoli mirovanja: stati, ležati, biti, sedeti itd.*
Dalje znači tožilnik tudi pomikanje po prostoru in času: ta pomen se je razvil iz prvotnega. To je takozvani tožilnik raztege ali razšira. Sem spadajo izrazi: tostran, onstran, letos, danes (Abni,ch = jy>Ht—'cu dan ta), to jutro; ich fiihrc ihn diesen Weg itd.
Na ta tožilnik se naslanja tožilnik mere, teže, vrednosti: štiri sežnje visok, dva kilograma težek, tri goldinarje vreden.
Iz tega dvojnega pomena, ki znači smer dejavnosti in pomikanje po prostoru, se podaje predmetov tožilnik. Dejanje sega do predmeta kot smotra in se ob enem dalje pomika skoz predmet: neposredno učinja na predmet in ga popolnoma zmore. Ako si mislimo vsako dejanje kot gibanje ali pomikanje, moremo si tudi predmet, ki dejanje na-nj deluje, misliti kot smoter oziroma konec gibanja.
Tu pa se tudi pokaže sorodnost med tožilnikom in imenovalnikom. Med seboj sta v najožji dotiki in se ozirata"drug na drugega: imenovalnik je sklon podloga, delujoče stvari, tožilnik sklon predmeta, trpeče stvari. Oba sta najožje združena z gla-
* Naglašujemo to vzlasti zaradi tega, ker se nahaja ta napaka pri izobraženih in dobrih — da pri najboljših pisateljih, čemur se ne moremo dovolj čuditi.
golom in tvarjata, rekli bi, začetek in konec stanja, izraženega po glagolu: osebek je začetek, predmet konec njegov.
To razmerje sorodnosti uvidimo tudi, primerjaje oblike, v katerih nam kažejo ta dva sklona arijski jeziki. Znano je na pr., da sta si popolnoma enaka v srednjem spolu vseh števil; a tudi v možkem in ženskem spolu nahajamo enakost. Poglejmo si le nemščino in slovenščino!
V	takozvani „jaki sklanji" nemščine se strinjata imenovalnik in tožilnik po svoji obliki v možkem in ženskem spolu ednine in množine, „slaba sklanja" pa daje enakost imenovalniku in tožilniku, edninskemu in množinskemu ženskega spola in množinskemu možkega spola.
V	slovenščini zalotimo enakost med imenovalnikom in tožilnikom: prvič v dvojini vseh spolov in vseh sklanj; drugič v množini ženskega in srednjega spola vseh sklanj ; tretjič v ednini srednjega spola, ženskega spola i-jevih debel in možkega spola samostalnikov, zaznamujočih nežive stvari.
V	stari slovenščini je bila ta enakost še večja, ker se je tudi razširjala po ednini samostalnikov možkega spola, živa bitja poznamenjujočih. Tako še čitamo v Brizinskih spomenikih: „uueruiu u bog uzemogoki i u iega zin i u zuueti duh: veruju v Bog vsemogoči i v jega sin i v sveti duh". (Verujem v Boga vsemogočega in v njega
Sina in v svetega Duha). (Izpovedna molitev).	(Še pride.)
----
Zgodovina ljutomerske šole.
Odlomek iz ljutomerske kronike, spisal Matej Slekovec.
(Dalje od štev. 18. leta 1896.)
K i k I Matija, učitelj do maja meseca 1672. leta. Dne 29. avgusta meseca 1672. leta, je kot bivši učitelj in mežnar pričal, da je župnik Dumblič v križevem tednu šel po navadi s križem in banderom v vasi, a po končani procesiji je ostal v tej ali oni hiši do pozne noči. Ko se je pa v noči, navadno ob 10. ali 11. uri — vračal domov, morali so v farni cerkvi v Ljutomeru z vsemi zvonovi zvoniti, kar je tržane zelo vznemirilo.1
Leithner Janez, »organist vnd Schuellmeister" je bil vsled svoje prošnje z dne 29. aprila meseca 1672. leta vsprejet s prva začasno, dne 25. maja mes. 1672. 1. pa stalno. Plače je imel na leto 43 gld., ter je pobiral določeno šolnino in štolnino. Dne 10. junija mes. 1672. leta se je pritožil pri magistratu, da v šoli ni mize, ne klopij — „auch khein Spacium im Haufi". Obljubili so, da bodo potrebno spravili. Dne 3. decembra meseca 1672. leta je prosil,
1 „Kn.-šk. arhiv" v Mariboru.
Mursovič Jakop, učitelj do 1. 1668. „Von Deruetinzendorff bey St. Andree ge-btihrtig" je dne 12. junija meseca 1668. leta pričal zoper župnika Jurija Slivarja.1
Merkas Peter, učitelj in organist, je imel z župnikom Dumbličem leta 1670. tožbe in je bil odstavljen. Pozneje se imenuje „civis Luettenbergensis".2
PeyerMihael,n Schuelmeister", vsprejet dne 16. maja meseca 1670. leta. Varažki zapisnik poroča o njem: „Herr Richter stelt den Mihael Peyer der ganzen gemain fiir ainen organisten vnd Schuelmeister fiir, ob Sye ilime annemben wollen oder nit. Ist also den dato mit der vorigen besoldung also 25 fl. vnd dem Dorff Vrschendorff ybergebung der EinkhombnuC angenomben worden, worauf er auch angelobt hat".8
Že dne 21. marca mes. 1670. leta seje za službo oglasil tudi Franz Schlaginhauffer, „Schuellmeister" v Cmureku, pa je ni dobil.4
3 in 4 »Deželni arhiv" v Gradcu. s _Kn.-šk. arhiv" v Mariboru.

naj bi ga vsprejeli za tržana, katero prošnjo je ponovil še 16. decembra mes. t. 1. pa so mu jo vsakokrat odbili. Dne 6. julija meseca 1674. leta je dobil kos cerkvene njive za vrt. Kmalu potem kupil si je hišo, ter postal tržan. Dne 20. marca mes. 1677. leta se je odpovedal učiteljski službi, ter prosil magistrat, naj mu še pusti vrt pri šoli v porabo, toda prošnja se je odbila.1 WinterhackherLovro,jebil vsled svoje prošnjo z dne 13. aprila mes. 1677. 1. vsprejet za organista in učitelja. Ker mu pa ondotne razmere niso ugajale, je že maja meseca t. 1. zopet odšel.
Dne 31. maja meseca 1677. leta je za službo prosil Mihael Steinwender, katerega pa tržani niso vsprejeli, temveč so se 11. junija meseca t. 1. pogajali z Janezom Leithner-jem, ter mu 45 gld. letne plače obljubili. Ker mu je pa bilo to premalo, vsprejel je magistrat drugega učitelja.2
Hackhl Franc Vincenz, je vsled prošnje z dne 2. julija meseca 1677. leta dobil službo organista in učitelja. Dne 17. decembra meseca 1677. leta je prosil magistrat, naj bi mu priskrbeli tudi mež-narsko službo. Odgovorili so mu, naj počaka do sv. treh kraljev, da se bodo tržani pogovorili z župnikom. Isto prošnjo je 7. januarja meseca 1778. leta ponovil. Vendar so ga zopet zavrnili, naj počaka do prihodnjega cerkvenega računa, da se bodo z župnikom pogovorili.3
Khrois Janez Adam, organist in učitelj, prosi 12. februarja mes. 1683. leta magistrat, naj mu priskrbi mežnarsko službo, ali pa ga odpusti. Odgovorili so mu, naj potrpi, da se bodo z dekanom pogovorili.
Dne 8. marca mes. 1683. leta so mu k prejšnji plači dovolili še »4 Vierte Waiz neben der Collectur.4
Pekh Jurij Vilhelm, »Schuel-maister" v Ljutomeru, prosi 5. februarja mes. 1684. leta za mežnarsko službo. Magistrat mu je odgovoril, naj počaka do cerkvenega računa. Dne 22. aprila meseca
2. 3 in 4 »Deželni arhiv" v Gradcu.
1684. leta in 15. septembra mes. t. 1. je prosil za plačo. Dobil je četrt leta 10 gld.1 Hueber Jožef, organist in »Schull-maister" naveden v cerkvenih računih leta 1688., 1690. in 1692. Iz cerkvene kase je dobival na leto 40 gld. plače.2 Dne 17. aprila meseca 1690. leta je prosil, naj mu magistrat da odpust in dolžno plačo.3 Schrofl Janez Mihael, »Organist vndt Schullmaister", sprejet na Jurijevo 1690. leta. Leta 1690. marca mes. je prosil občino za plačo, ter je ob Jurijevem t. 1. odšel.1
GumpolshammerAdam, »Schuel-maister", dobi 8. januarja mes. 1695. leta tudi mežnarsko službo z opominom, »dafi er sich wachsam erzeige vnd gegen die Wetter auf das allereifrigste mit dem gebiir-licben Gelaut zeitlich befleiCen solle vnd wolle. 5
Kravagna (Khranouia, Khrabonia) Janez, »Schuellmaister", naveden v vara-ških zapisnikih leta 1701., 1707. in 1708. Dne 28. junija meseca 1701. leta se razločno imenuje »Schuellmeister alhie". Leta 1702. je postal varaški pisar, a leta 1707. ob Jurijevem je zopet prevzel službo organista in učitelja. Dne 17. junija meseca 1707. leta je kot »Organist vnd Schuellmaister" prosil »wegen ausstandiger 3 fl. 20 kr. Marktschreiberbesoldung".0
Dne 11. junija maja 1708. leta ga je tožil varaški pisar Blaž Ozmec zaradi ža-Ijenja časti.
Moz Janez Karol, učitelj od Jurijevega 1702. do Jurijevega 1707. leta. Bil je sin Janeza Moza, učitelja pri Sv. Petru na Ottersbach-u in Ane, ter si je 16. junija meseca 1692. leta vzel pri Sv. Križu pri Ljutomeru v zakon Marjeto Gumbeschoner iz Ljučen. Ta mu je pri Sv. Križu, kjer je bil od leta 1691. učitelj, porodila:
Filipa, dne 23. aprila mes. 1693. leta, Jožefa, dne 3. marca mes. 1695. leta, Mateja, dne 3. sept. mes. 1696. leta.
3, *, 6 in 8 »Deželni arhiv" v Gradcu.
2 »Župnijski arhiv" v Ljutomeru.
Leta 1698. je bil „aedituus" pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., kjer mu je soproga Marjeta rodila hčer Barbaro, dne 29. novembra meseca t. 1.
Pozneje je služboval zopet pri Sv. Križu, ker tamošna krstna knjiga našteva še sledeča njegova otroka:
Treza, rojena 19. sept. mes. 1700. leta in Regina Marija, rojena 31. avgusta mes. 1701. leta.
Koncem meseca aprila 1702. leta je odšel za učitelja v Ljutomer, kjer so ga dne 12. januarja meseca 1703. leta sprejeli za tržana.1 Služboval je ondi do Jurijevega 1707. leta, potem je prepustil službo svojemu predniku Janezu Kravanju, a leta 1711. jo je zopet prevzel, ter je učiteljeval v Ljutomeru do leta 1717. Dne 18. januarja meseca 1716. leta je kot .derzeit Schul-maister in Luettenberg" potrdil, da je prejel plačo za roženvenčke sv. maše.2 Pozneje je služil zopet pri Sv. Križu, kjer mu je druga soproga Ana, roj. Keler, porodila:
1 in 2 »Deželni arhiv" v Gradcu.
Matjaša, dne 22. febr. mes. 1718. leta.
Marijo, dne 15. febr. mes. 1720. leta.
Boštjana, dne 18. jan. mes. 1724. leta.
Jurija, dne 8. aprila mes. 1726. leta.
Kravanja Janez, učitelj od Jurije-vega 1707. do Jurijevega 1709. leta.
A m b r i n g (Amriug) Tomaž, učitelj od Jurijevega 1709. do 1710. leta. Leta 1704. je prišel k Sv. Miklavžu pri Ormožu, kjer mu je soproga Helena porodila :
Katarino, dne 26. okt. mes. 1705. leta in
Marijo, dne 14. avg. mes. 1707. leta.
Leta 1709. do 1710. bil je v Ljutomeru, ravno "tako leta 1712., ter leta 1719. do 1725. Tam sta mu bila krščena dva sina:
Jožef, dne 24. marca mes. 1710. leta in
Ignacij, dne 10. julija mes. 1712. leta
Leta 1728. pa je bil „aedituus" pri Sv. Antonu v Slov. gor.
Kampfmiiller Kristijan, učitelj 1710. do 1711. leta. Navaja se v cerkvenih računih leta 1711.	(Dalje sledi.)
-----<3$s3
Slovstvo.
lTo"vosti. „Družba sv. Mohorja" v Celovcu je pred kratkim razposlala svojim udom knjige za leto 1898. Kakor vsako leto, so tudi letos dobili njeni udje bogato in lepo zbirko knjig. Izdala je družba sledeče knjige: 1. Koledar za 1. 1898. — 2. Zgodbe svetega pisma, 4. snopič. — 3. Sveti rožni venec. Poučna in nabožna knjiga za krsčansko ljudstvo. — 4. Boj za pravico. Povest. Spisal Fr. I. Milovršnik. Slovenskih Večernie 50. zvezek. — 5. Bolgarija in Srbija. Opisal Anton Bezenšek. — 6. Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk spisal Viljem Rohrman.
„Iz luči in teme". E. Gangl. — V Ljubljani. Tiskal in založil Rudolf Milic 1897. Str. 102. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld. — To lepo delce našega nadarjenega tovariša kar najtopleje priporočamo. A v podrobno oceno ličnih pesmi se radi nedostajanja prostora ne moremo spuščati, opozarjamo pa v tem oziru čast. čitatelje naše na oceno T. Doksovo v letošnjem „Zvonu" str. 701—703. Lepi zbirki želimo prav mnogo kupcev I
„Slovanska knjižnica" je prinesla v svojem 65—68 snopiču P. Pajkove roman „ Slučaj i usode" s podobo pisateljčino. Cena skupnemu zvezku 72 kr.
„Peronospora ali strupena rosa ter način, kako se tej bolezni obraniti". Govoril dne 27. maja meseca t. 1. na poučnem shodu sre-diškega bralnega društva „Edinost" Anton Kosi, učitelj in posestnik v Središču. — Maribor, 1897. — Založilo bralno društvo „Edinost". — Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — To je naslov delcu, kojega namen je gotovo blag, zato ga tudi prav toplo priporočamo. Brošurica stane samo 10 kr.; ako pa se naroči večje število iztisov, se cena še bolj zniža. — Ker je razprava pisana dokaj poljudno, služila bode izvestno dobro našim preprostim slovenskim viničarjem, kateri se hočejo natanko o navedeni trtni bolezni poučiti. Premož-neji vinogradniki, bi naj delce pridno širili med prosto ljudstvo vinorodnih krajev; bode koristilo gotovo tudi njim samim. Knjižica se dobi pri pisatelju A. Kosi-ju v Središču.
,.Skladni koledar za leto 1898". Ravnokar je izišel edini slovenski skladni koledar za leto 1898. Dobiti je pri založniku Drag. Hribar-ju v Celju in po vseh slovenskih knjigarnah, komad po 60 kr., s pošto 10 kr. več. Ce se jih naroči
več skupaj, odpade poštnina. Skladni koledar je jako okusno izdelan, zato služi poleg praktične potrebe tudi za okrasek stene. Priporočamo ga naj-topleje vsem slovenskim pisarnam, zasebnikom in podjetnikom.

Društveni vestnik.
Iz „Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Štev. 64.
V št. 16 »Popotnika" z dne 25. avgusta mes. t. 1. seje v poročilo o IX. glavni skupščini »Zaveze" vrinila pomota. Dotični odstavek poročila slove : »Kopersko učiteljsko društvo" je predlagalo: »Zaveza naj pošlje deputacijo slovenskih učiteljev, obstoječo iz nčiteljev v »Zavezi" zastopanih dežel, povodom 501etnice vladanja Njega Veličanstva pred najvišji prestol, da izroči spomenico Njegovemu Veličanstvu". — Tega predloga ni stavilo »kopersko učiteljsko društvo", ampak »učiteljsko društvo ko-tara Volosko".
Dalje opozorimo slavna učiteljska društva, da direktorij „Zaveze" ni razposlal okrožnice radi doneskov za šolski muzej, kakor je poročal zadnji »Popotnik", ampak okrožnica se je natisnila le v obeh slovenskih strokovnih listih.
Za šolski muzej nam je že poslalo »slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" in »učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj" po 10 gld.
Prosimo tudi druga društva, da nam pošljejo prej ko prej doneske za šolski muzej, da se primemo resno dela ter izvedemo soglasni sklep slavne zavezine delegacije.
Direktorij „ Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Št. Juriju pri Kranju, dne 5. novembra mes. 1897.
Drag. Česnik s. r.,	Luka Jelene s. r.,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Maribor. (Učiteljsko društvo za mariborsko okolico) je zborovalo 4. dne novembra meseca v okoliški šoli. Navzočih je bilo 20 članov.
Predsednik, gosp. tovariš Josip Lasbacher prisrčno pozdravi navzoče ter se spominja predragega tovariša in večletnega uda našega društva, gospoda F. Rošker-ja, ki je umrl 12. dne oktobra meseca v Jarenini. Navzoči vstanejo v znak sožalja.
Tajnik A. Požegar prečita zadnji zapisnik, ki se odobri.
Predsednik poroča o društvenem delovanju od zadnjega zborovanja:
aj Društvo je brzojavno pozdravilo zborovanje češke in hrvatske učiteljske zveze;
b) »Lehrerbund" je poslal znani disciplinarni red, o katerem se še bo danes razpravljalo;
cj »Pedagogiško društvo" nas vabi k pristopu ; poverjenik za naše društvo je gosp. J. Kotnik;
d)	odbor je poslal vsled sklepa v zadnjem zborovanju peticijo radi zboljšanja našega gmotnega stanja na deželni odbor;
e)	»Lehrerbundu" se je javilo, da je naše društvo še le po zboljšanju plač za obligatorično zavarovanje;
f)	mnogozasluženemu učitelju in vrlemu uredniku »Popotnika" se je po posebni deputaciji izročila častna diploma.
Poročilo o glavni skupščini »Zaveze" v Celju se je opustilo, ker poročevalec ni bil navzoč.
O zborovanju »Lehrerbunda" pa je poročal gosp. M. Lichtenvvallner. Iz poročila povzamemo, da nas je gosp. poročevalec v Ljubnem prav vrlo zastopal, da se je vršilo vse v pravem redu — tudi volitve — in, da so nas gg. tovariši dostojno sprejeli in uvaževali. Poročevalec obžaluje znani sklep mariborskega mestnega učiteljskega društva in predlaga, naj naše društvo piše »Lehrerbundu", da nam on razjasni svoje stališče napram brezmiselnemu sklepu. Se sprejme.
Končno prečita predsednik načrt disciplinarnega reda, o katerem naj izreče društvo svojo sodbo. Ze med čitanjem bral sem vsakemu poslušalcu na obrazu, da jo gosp. Monschein tukaj ni prav „pc-gruntal". Stvar je eminentnega pomena, zato jo je treba dobro premisliti. Z disciplinarnim redom, ka-koršen se nam ponuja, ne moremo biti zadovoljni. Boljše, da ostane vse pri starem, kakor, da bi sami sebi šibo pletli. Vnela se je ostra debata, stavilo se je mnogo predlogov, od katerih je obveljal ko-nečno ta-le: pooblasti se trojica tovarišev, gg. Nerat, Leskovar, Požegar, ki naj velevažno stvar dobro pretehtajo, da se zamore do novega leta »Lehrerbundu" poročati.	Davorin.
Ptuj. (Učiteljsko društvo za ptujski okraj) zborovalo je 4. dne mes. novembra. Po otvoritvi zborovanja predstavi in pozdravi gospod predsednik novo učiteljsko osobje ptujske okoliške šole: gspdč. Valentino Grošl, gg. Jož. Kosi-ja in Franca Irgoliča ter Frid. Mariniča, učitelja od Sv. Marka. Živeli!
Gospod Marschitz, marljivi ud našega društva, izjavlja pismeno svoj pozdrav in izstop, ker je premeščen iz okraja; tako tudi jemlje gosp. Jože Ceh od nas slovo. Dal jima Bog dobro na novem mestu!
„Lehrerbund" je poslal poročilo o svojem letošnjem zborovanju ; z veseljem smo posneli, da nas upošteva kot „treue Genossen im Kampfe fiir ge-meinsame Interessen". Ozira se tudi na sebično in strankarsko početje mariborskih učiteljev ter razglaša zategadel novo volitev zastopnikov. * Slovenski odposlanci, udeležite se je, da nezadovoljnežem greben še bolj ne izraste!
Temu sledi dobro premišljeno poročilo o „Na-črtu disciplinarnega zakona" gosp. Podobnika. Poročevalec je popolnoma pravega mnenja, ako pravi, da se naj izda prej našim sedanjim razmeram ustrezajoča službena pragmatika, da bodemo vedeli, kaj je prav in kaj ne. Potem se dotični načrt prečita in tako-le spremeni: (Spremembe se podajo zato, da druga društva uvidijo naše mnenje; zato pa naj tudi svoje objavijo, da se misli razjasnijo.)
§ 6. 2. naj čisto odpade. V točki 5. naj se jzpusti „Verminderung der".
§ 11. 4. Izpade „aus dem Lehrerstande", da ni deželni šolski nadzornik itd. izvzet.
§ 14. 4. Zadnji stavek se naj glasi: „Dieselbe fliesst in den Pensionsfond der steierm. Lehrer".
§ 19. 4. Dostavi se: „insbesondere aber die Einsicht in den ganzen Disciplinaract".
§ 23. 2. „Vorsitzende" se izpusti, da se potem glasi: „Der Disciplinarsenat".
§ 25. Namesto 2. odstavka in zadnjih osem besed 1. odst. bi naj bilo: „Sammtliche Disciplinar-kosten werden aus dem Landesschulfonde bestritten".
§ 28. 2. stavek bodi tako-le: „Im Ietzteren Falle ist die Strafe in eine andere zu venvandeln oder aufzuheben".
§ 31. . . . mlissen nach dreijahriger tadelloser Auffiihrung „von amtswegen" geloscht werden.
§ 37. . . . oder freigesprochen worden, „so hat die Disciplinarverhandlung ganz zu entfallen".
Če si pletemo bič, iztrebimo sami škorpijone; drugi nam jih ne bodo!**
Na prašanje Lehrerbunda: Ali se naj šola po-državi ali ne, zjedinili smo se za: „da!"
Prihodnje zborovanje vrši se meseca januarija bodočega leta.	—o.
Črešnice pri Ceyu. (O zborovanju uči-telskegadruštvazacelskiin laški okraj dne 2. novembru mes. t. L) Došlo je 36 udov,
* Ker se je volitev odbora 13. septembra meseca t. 1. po poročilih, ki so nam v tem pogledu došla, vršila popolnoma pravilno, menimo, da je nova volitva po vsem nepotrebna, da — nepravilna.
Uredn.
** Tega mnenja smo tudi mi, zato svarimo, da se učiteljstvo nikakor ne prenagli, ampak da stvar na vse strani temeljito preuči in preudari. Učit. društvo za mariborsko okolico je iz teh vzrokov stvar preložilo do prihodnje seje.	Uredn.
kot gost pa g. J. Dobnik, nadučitelj v Ponikvi. Društvu so na novo pristopili gg. tovariši: Bizjak v Vojniku, Cmerešek v Št. Petru, Koderman v Zg. Ponikvi, Škof v Hrastniku in Zupančič na Franko-lovem kot pravi ter g. Kosem, tajnik okr. odbora celjskega, č. g. J. Kršižnik, kaplan v Teharju in g. dr. J. Vrečko, odvetnik in nač. kral. šol. sveta v Celju, kot potporni udje.
Predsednik, tovariš Stukelj je v svojem nagovoru mej drugim izrazil krajnemu odboru za „Zavezino" slavnost svojo srčno zahvalo za trud in požrtovalnost, osobito njega predsedniku tovarišu Schmoranzerju in pevovodji Mundi. Tovariš Schmoranzer je poročal, da je bilo pri „Zavezinem" koncertu 207 gld. 23 kr. dohodkov in 168 gld. 3 kr. stroškov. Prebitek 39 gld. 20 kr., od-katerega se ima pa še odbiti odškodnina za zgubljene note, se izplača, kakor je bilo svoje-časno dogovorjeno, učiteljskemu konviktu.
Poročilo tovariša Schmoranzerja onačrtu novih disciplinarnih postav je vzbudilo splošno zanimanje. V živahni in precej dolgotrajni debati seje pogovorilo samo prvih 5 paragrafov, nadaljni razgovor o tej velevažni zadevi se pa sklene dati kot jedino točko na dnevni red prihodnjega zborovanja, ki se ima vršiti dne 5. decembra meseca t. 1. Potrebno je, da to postavo, katero mislimo predložiti vis. dež. zboru v potrjenje, temeljito prerešetamo, sicer se nam lahko zgodi, da v marsikaterem paragrafu kaj nasvetujemo, kar se lahko pozneje pokaže kot bič. s katerim se bo odrihalo po nas.
Nadalje je tovariš Schmoranzer poročal o letošnji glavni skupščni „Lehrerbund-a" v Ljubnem. Ker je to dobro premišljeno poročilo velikega pomena za jednotno organizacijo slovenskega učitelstva na Štajerskem, se je poročevalec odločil, da svoj govor objavi v „Popotniku."
Iz Braslovč. (Vabilo.) Savinsko učiteljsko društvo bode imelo svoje redno zborovanje na 19. dan meseca listopada t. 1. ob pol 11. uri dopoludne v šolskem poslopju na Vranskem po sledečem vsporedu : 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. O odgoji kmetskih otrok, poroča gospod Tomaž Kunstič, učitelj na Polzeli. 4. Posvetovanje o novi disciplinarni predlogi. 5. O društvu „Selbsthilfe" poroča nadučitelj gosp. J. Zotter iz Gomilskega. 6. Nasveti. Za odbor: V. J are.
Iz Gornjegagrada. (Vabilo) Gornjegraško učiteljsko društvo zboruje dne 18. novembra mes. t. 1. v šoli na Rečici. Začetek ob 10. uri. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
Konjice. (Vabilo.) Konjiško učiteljsko društvo ima 19. dne novembra meseca 1.1. ob 10. uri dopoludne v slovenski šoli v Konjicah svoje glavno zborovanje z nastopnim vsporedom: 1. Petje. („Naša zvezda" iz Mohorske pesmarice.) 2. Zapisnik.
3. Društvene zadeve. 4. Poročilo o glavni skupščini »Zaveze" in „Lehrerbunda". 5. Pogovor o načrtu novih disciplinarnih postav. 6. Poročilo o delovanju društva v minolem društvenem letu. 7. Volitev novega odbora. 8. Iz vprašalne skrinjice. 9. Nasveti.
Predsednik.
Rogatec. (Vabilo.) Šmarsko-rogačko učiteljsko društvo zboruje 19. dne novembra meseca t. 1. v Podplatu pri gospodu Kupniku po sledečem vspo-redu: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Poročilo o zborovanju »Štajerske učiteljske zaveze". 3. Volitev novega
odbora. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi	S e k i r n i k.
Sv. Peter ob sv. gori. (Vabilo.) Kozjansko učiteljsko društvo zboruje dne 19. novembra mes. 1.1. ob 11. uri dopoludne v Kozjem po sledečem vspo-redu: I. Petje. II. Zapisnik in dopisi. III. O domovinskem pouku, poroča gospod F. Cernelč. IV. O načrtu novih disciplinarnih postav, poročata gg. Šetinc in Gajšek. V. Poročilo o zborovanju »Lehrer-bunda". VI. Nasveti. K prav obilni udeležbi vabi
odbor.
------
Dopisi in razne vesti.
f Franc Rošker.
Bil je vzoren učitelj-odgojitelj, veren kristjan, iskren prijatelj, vzgleden rodoljub, kremenit značaj ! bil je — mož!
Jareninski zvonovi oznanjevali so dne 14. oktobra meseca t. 1. s tužnimi glasovi, da se odpravlja truden zemljan iz te solzne doline k večnemu počitku in od vseh stranij so se zbirali ljudje, da ga sprejmejo na zadnji poti. Zlasti je prihitelo lepo število učiteljev, da bi skazali bivšemu tovarišu in zvestemu prijatelju zadnjo čast. Da, bil je vrl tovariš, bil je blag značaj, od katerega smo se poslavljali za vselej. Kdor ga je poznal, moral ga je čislati, spoštovati, ljubiti. Franc Rošker ni bil le vzor učitelja-vzgojitelja, on bil je mož od pete do temena! In sedaj ga ni več! Izdihnil je svojo čisto dušo, njegove zemeljske ostanke pa smo položili v hladno zemljo Slovenskih goric, kjer mu je tekla zibeljka in katere je vsled tega neizmerno ljubil.
Franc Rošker se je porodil dne 10. avgusta 1825. leta ob 5. uri zjutraj pri Sv. Jakopu v Slov. gor. kot sin precej premožnih kmetskih starišev. Kot 71etni deček vstopil je v domačo šolo, a čez par let so ga poslali stariši, kakor je bilo tedaj pri vseh boljših goriških obiteljih običajno, da se privadi nemščine, v Cmurek v šolo. Ko je dovršil 14. leto, prišel je za učiteljskega praktikanta k Sv. Urbanu blizu Ptuja k tedajšnemu školniku Šmeru in čez dve leti, t. j. leta 1841. v jeseni v Maribor v tretji razred c. kr. okrožne glavne šole. Tukaj je ob jednem slušal trimesečni pouk na učiteljski pripravnici in si pridobil spričevalo, da se zamore za učiteljskega pomočnika „ganz wobl" priporočati. Na podlagi tega spričevala bil je 15. septembra mes. 1842. leta vsprejet za učiteljskega pomočnika (Ge-hilfe) v Cirkovcah, od tod je šel 13. oktobra mes. 1845. leta v Slivnico pri Mariboru, iz Slivnice pa začetkom novembra 1848. leta v Gomilico, kjer je ostal do 23. aprila meseca 1851. leta in šel potem
v Hajdin blizo Ptuja. Po priporočiti, okrožne deka-nije ptujske bil je 12. avgusta meseca 1853. leta vsprejet od mestnega starešinstva za mestnega pod-učitelja v Ptuju, katero službo je nastopil 1. novembra 1853. leta. Bil mu je tukaj izročen dekliški razred, ki se je ravno na novo osnoval pri tedanji tamošnji glavni šoli. Ce je bil dosedaj glede na službene dohodke odvisen le od predstojnega škol-nika, dobival je tukaj prvič sistemovano redno plačo 100 gld. na leto in vrh tega za kurjavo 2° drv, prosto stanovanje ter šolnino od svojih učenk. Ostal je v Ptuju le jedno leto ter bil pričetkom sol. leta 1854/5. poklican za provizoričnega učitelja na novo ustanovljeno predmestno šolo pri Dev. Mariji v Mariboru (sedaj Leitersberg-Kerčovinska šola). Tukaj je končal vrsto svojih začasnih služb. Dotična spričevala se izražajo o njegovem učiteljskem delovanju, o njegovem vedenju sploh zelo pohvalno, kar je po sodbi pisca teh vrstic, ki je bil na predmestni šoli v Mariboru njegov učenec, tudi po vsem zasluženo in torej popolnoma v redu. O istem času je bilo pač malo tako spretnih učiteljev, kakor je bil rajni Rošker!
Ker je položil usposobnostni izpit že leta 1849., bil je nameščen z dekretom graškega ordi-nariata z dne 19. septembra meseca 1855. leta za definitivnega učitelja, organista in cerkovnika pri Devici Mariji v Vurbergu. Nastopil je to službo dne 14. novembra meseca 1855. leta, a že čez dve leti jo je zamenjal z boljšo pri Sv. Janžu na dravskem polju, kjer je služboval do 1. marca meseca 1869. leta.
0 tem času je namreč z dovoljenjem šolskih oblastij in dostojnih konkurenčnih odborov menjal službo s tačasnim lembaškim učiteljem Antonom Kos i-j e m , ter se preselil v Lembah, kjer ga je po 22letnem plodonosnem službovanju v jeseni 1891. leta zadela nesreča bolezni (kap), radi katere je dobil najpreje polletni dopust, potem pa bil na lastno prošnjo koncem maja 1892. leta umirovljen,
ter se kmalu potem preselil v Jarenino, kjer je 12. oktobra t. 1. o polnoči po 61etni mučni bolezni udan v božjo voljo mirno v Bogu zaspal.
Pogreb bil je sijajen. Po običajnih cerkvenih obredih za mrtve, stopil je preč. gosp. Jožef Flek, dekan jareninski, na propovednico ter se rajnega spominjal v toplih besedah. Položil je na pokojnikovo krsto štiri duhovne vence. Prvega v imenu šolske mladine, katero je pokojnik res lepo učil in izgledno odgojeval. Drugega v imenu matere sv. katoliške cerkve, katere zvesti sin je bil vso svoje življenje. Tretji venec v imenu Slovenije, katero je kot zvesti sin iskreno ljubil celo življenje, s katero se je veselil ali žaloval ob veselih in žalostnih dogodkih, četrti venec pa je položil gospod dekan v imenu prijateljev pokojnikovih in nam govoril prav od srca, ko je po-vdarjal, da je bil učiteljem vsak čas ljubezniv in zvest tovariš, duhovnikom pa odkritosrčni prijatelj. Zares naš stan moral bi uživati neomejen ugled, ko bi štel med svoje člane same take ali vsaj mnogo takih izglednih značajev, kakor je bil Franc Rošker!
Od cerkve smo sprejmili njegovo truplo na pokopališče ter je položili k večnemu počitku, pevci pa so mu zapeli kot zadnji pozdrav z ginjenimi glasovi „Blagor mu" !
Rajni Rošker ni zapustil niti žene niti obitelji. Ko je služboval v Vurbergu si je sicer nameraval ustanoviti lastno ognjišče ter si izbral milo nevesto. A božja previdnost hotela je drugače. Vzela mu je izvoljenko po kratki bolezni in on je potrtim srcem sklenil ostati samec vso življenje. Ko se je preselil k Sv. Janžu na dravskem polju, vzel je k sebi 4 leta starejo sestro Mičiko, ki mu je izborno gospodinjila in mu tudi v bolezni požrtvovalno stregla, dokler ga Bog ni rešil težav tega sveta.
Pokojnik bil je mož čedne zunanjnosti, prijaznega in prikupljivega vedenja ter vsled tega v obče čislan in spoštovan. Učencem bil je pravi, skrbni oče, starišem pa modri svetovalec. Sam izvrsten gospodar in umen kmetovalec je s svojim delovanjem tudi zunaj šole plodonosno vplival na razširjanje blagostanja med soseščani. Radi tega je dobil dokaj odlikovanj in pohvalnih dekretov, katerih pa ni nikdar omenjal. Našli so se še le med zapuščino.
Ker sta s sestro izgledno gospodarila, blagoslovil ju je Bog tudi s posvetnim blagom, s katerim pa ni nikdar skoparil. Sam ni imel po-sebuih potreb, zato pa je bila v njegovi hiši za tovariše in prijatelje miza vselej pokrita. Tako iz-borna slovanska gostoljubnost, kakor je bila doma pri njem, nahaja se res redko kje. Pomagal pa je tudi rad v sili marsikomu, če je le mogel, in celo ko je bil v svoji dobrohotnosti že večkrat prevaran, ni to predrugačilo njegovega ravnanja.
Stanovska čast in stanovski ponos zavzemala sta pri njem visoko stopnjo. To je pokazal prav
pogosto v raznih okolščinah. Da je bil marljiv ud in odbornik učiteljskega društva, bodi le mimogrede povedano. Povdarjati nam pa je, da ni iz lahka nikoli izpustil katerega društvenega shoda, dokler mu ni to zabranila za vselej mučeča ga bolezen. Naj bi ga v tem posnemali tovariši!
Rošker pa je bil tudi vnet Slovenec in zvest Avstrijan. Narodne težnje je podpiral z veseljem in z odprto roko. Bil je član vseh važnih narodnih društev, za katere je tudi med ljudstvom deloval, kakor je to vsakega pravega narodnjaka sveta dolžnost. Njegovo narodno prepričanje bilo je neomah-ljivo in trpeti je moral radi tega marsikatero britkost. Zastavljena beseda bila mu je vselej sveta in ne bi je prelomil, ko bi moral trpeti celo izdatno gmotno škodo! Tak je bil rajni naš tovariš Rošker! In mi ?
»Pomnik postavimo mu tak,
Da slednji skuša biti mu enak!"
Iz goriškega okraja. Na poročilo v 19. št. »Popotnika" o zborovanju učiteljskega društva za goriški okraj je treba dati nekoliko pojasnila. Poročevalec mora imeti kaj čudne nazore o „zavednih učiteljih, katerim je pri srcu društveni razvoj in stanovska organizacija", ako trdi, da se je vršilo zborovanje v popolno njih zadovoljnost. Na papirju šteje to društvo v resnici veliko število udov, s katerimi se ponaša; iz blagajnikovega poročila pa se je razvidelo, da je razmeroma preveliko število takih udov (?), ki ne plačujejo letnih doneskov, se ne udeležujejo zborovanj in sploh ne kolegijalnega življenja.
Ako se odštejejo vsi taki društveniki, kateri po pravilih niti niso več društveniki, pokaže se, da društvo mogočno — nazaduje. Kdo in kaj je temu žalostnemu pojavu kriv ? Odgovor bi najložeje podal odbor; najtežje pa poročevalec Vekoslav, kateremu razmere nikakor niso znane, kajti teh ni mogoče od danes do jutri spoznati tako, da bi za-mogel sesti na sodni stol in pravično soditi. Enostranska sodba pa je povsem krivična.
Pripovedovanje o »resnem posvetovanju pravega napredka" pri našem društvu je — le prazna fraza za one, katerim je znano dosedanje delovanje, ki nam priča, da se je posvetovalo in sklepalo že o mnogih prekoristnih in prevažnih zadevah ; ostalo pa je .vedno le pri besedah in sklepih, kateri se niso izvršili, niti se ni poskusilo, da bi se jih izvršilo. Tako delovanje ni resno! Ako se spominjamo sklepov iz preteklosti, omenjamo samo teh, kateri so znani tudi Vekoslavu: Kako je na pr. se zadevo »Pons asinorum" in Ebenhoch-ovein predlogu? Ali ni oblila rudečica srama zastopnike našega društva pri zborovanju v Celju, ko je »Zaveza" tako moško stopila na noge proti šolskemu predlogu, — med tem ko je naše društvo — spalo.
čestitamo na prav svetopisemskem veselju našega društva, da je zopet pristopil društvu ud, ki je bil izstopil lanskega leta. Nikakor pa n i r e s-nična trditev, da je bil omenjeni ud zopet pristopil društvu zato, ker se je prepričal, da društvo uspešno deluje. Tega ni izjavil on. ampak to je le navadna domišljija poročevalčeva. Nezaupanje do društva raste med učiteljstvom nenavadno; najjasneje govori o tem blagajnikovo poročilo, katero je tudi vas užalostilo. Sirenski glasovi o zopetnem pristopu izstopivših društvenikov ne omamijo nikogar, kajti povrnitev v očetovo (?) hišo omogoči vse kaj druzega, nego taki glasovi.
Poroštva manjka, d ase ne bode tudi v prihodnje tako samovoljno postopalo s sklepi občnih zborov, kakor seje; kdo jamči, da se ne bode ponavljal prizor, ko je živahni tajnik žalil pri občnem zboru navzočega bivšega mnogoletnega uda in tajnika na način, kateri bi pristojal mogoče le v kaki zloglasni b ez n i ci ?!
Vaš klic: »Pokažimo svetu svojo medsebojno ljubav in nesovraštvo" velja Vam, nikakor pa ne namišljeni »trojici", katera ne pozna sovraštva, pač pa sveto ogorčenost nad takim postopanjem, ki ni vredno, da so ji deležni učitelji — vzgojitelji naroda. Časi »sloge in ljubezni" pa se povrnejo le takrat, kadar se odstranijo vzroki, kateri so jo razdrli in o teh razpolagajo pač vsi drugi, le »trojica" ne; zato naprej!
S Tolminskega, 3. novembra meseca 1897. Učiteljske in šolske razmere na Tolminskem opisujejo skoraj vsi slovenski listi, le v učiteljski in šolski list, cenjeni ,Popotnik" ne poroča nobeden. Ni čuda! Učiteljstvu ni varno doma svoje misli izraževati, kaj pa še le iste v časnike pisati. Zato tudi jaz navedem v nastopnem le nekaj golih dejanj brez komentara.
Pisar v okrajnem šolskem svetu, gosp. H. plem. Zierfeld je psoval dne 22. julija meseca v javnem lokalu učitelje s »pantaloni". Odbor učiteljskega društva" je sklenil soglasno vložiti po dr. Triller-ju proti gospodu H. plem. Zierfeldu tožbo radi raz-žaljenja.
Društveni predsednik gosp. Rakovšček in tajnik gosp. Miklavič sta bila dolžna izvršiti dotični odborov sklep. Razprava se je imela vršiti pri okr. sodišču v Tolminu dne 1. septembra meseca t. 1. Toženca je zastopal dr. Tonkli. Predno so bile priče zaslišane, je dal zatoženec na zapisnik sledečo izjavo : »Jaz iskreno obžalujem, da sem spregovoril inkrimovane besede, za katere nisem imel niti najmanjšega povoda. Vsled tega iste s tem iz dolžnega spoštovanja do učit. stanu izrečno preklicujem".
V Tolminu, dne 1. septembra meseca 1897.
H. pl. Zierfeld 1. r.
Sedaj pa toži državni upravitelj (? Uredn.) g. Rakovščeka in g. Miklaviča radi nekega malenkostnega in običajnega prestopka društvenih pravil. Razprava pri okrajnem sodišču v Tolminu se vrši dne 5. t. m. Toženca zastopa dr. Triller. Državni upravitelj je namestniški koncipist baron Baum.
(Izpiti učne usposobljenosti) pred mariborsko izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole so bili včeraj končani. Oglasilo se je 12 kandidatov in 6 kandidatinj za ljudske šole ter 1 kandidat in 1 kandidatinja za meščanske šole. Od teh je kandidat za meščanske šole po praktičnem nastopu odstopil, jeden kandidat za ljudske šole pa je bil reprobiran. Izpit pa so dostali a) Za meščanske šole I. skupino z nemškim učnim jezikom: gdč. Iza-bela S i e b e r e r iz Maribora, b) za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, gospodične: Viktorija K a u t z n e r-jeva od Št. Ilja v Slov. gor. Marica Vučnik-ova iz Jarenine in Izabela Sark-ova od Sv. Lenarta v Slov. gor. ter gospodje: Henrik H r i b e r n i k iz Lokavca pri Loki, Valentin Kajnih iz Vurberga, Friderik Ko žu h od Št. Ilja pri Turjaku, Karol K veder iz Rač, Jakob P r e i n d 1 iz Hoč, Štefan R a t a j iz Slivnice pri Celju in Leopold Viher od Sv. Jakoba v Slov. gor. c) za ljudske šole z nemškim učnim jezikom, gg.: Ign. Kotschnigg iz Neumarkta, Franc P oseh iz Voraua, Josip Roschker iz Grafendorfa in Alojzij \Veixler od Sv. Ožbalta, ter gospodične: Marija Graschitz od Sv. Duha v Ločah, Pavla S c h n a u-be 11 iz Gnasa in Marija Wressnigg iz Mute.
(Društvo »Selbsthilfe") štajersk. učiteljstva izdalo je prvo poročilo o svojem delovanju, iz katerega povzamemo, daje društvo štelo konc. avgusta meseca 1897. 1. 421 članov in izplačalo od svojega obstanka: 21. marca mes. 1896.1. do konca avgusta mes. 1897. 1. po šestih umrlih udih podpore, in sicer: 185 gld., 400gld., 399gld., 405 gld., 404gld. in 410 gld., skupaj torej 2203 gld. — Gotovo lep uspeh mladega društva! — Društvenikom se daje ob jednem na znanje, da se je vsled sklepa pri glavnem zboru v Ljubnem tudi zaostalim po članu Aigner-ju v Weil5enbachu, ki je 23. marca mes. 1896.1. urnrl, izplačala društvena podpora, in da je vsled tega po § 5 izvršev. določb, članom za prihodnji slučaj smrti uplačati zopet 2 K.
(Stroški za srednje in visoke šole.) Stroški za nemško gimnazijo v Celju znašajo 26.645 gld. Mariborska gimnazija stane 35.474 gold., v Celovcu 36.612 gld., v Beljaku 24.546 gld., v Ljubljani 49.704 gld., v Novem Mestu 24.175 gld. itd. Slovensko-nemška gimnazija v Celju bi stala le 12.500 gld. Prva gimnazija v Gradcu 51.262 gld., druga ondi 39.654 gld. itd. — Vseučilišče dunajsko stane nad 1 milijon gld. vsako leto, vseučilišče v Inomostu 346.780 gld., v Gradcu 473.853 gld., vseučilišče v
Pragi (nemško) 294.248 gld., vseučilišče v Pragi (češko) 482.166 gld., v Lvovu 263.103 gld., v Kra-kovu 415.600 gld., v Černovicah 145.100 gld., tehnična šola na Dunaju 319.800 gld., tehnična šola v Gradcu 115.100 gld., nemška tehnična šola v Pragi 116.341 gld., češka tehnična šola v Pragi 129.652 gld. itd. Vse visoke šole stanejo 4,128.597 gld., tri katoliške bogoslovne šole v Solnemgradu, Olo-mucu in na Dunaju 58.000 gld. Vse srednje šole (gimnazije in realke) 7,115.531 gld.
(Car Nikolaj II. o važnosti pouka.) Iz Petrograda javljajo: Ko so se predlagale Nikolaju potrebne naredbe proti verskim sektam, je odgovoril mladi car: Verske zmote je možno premagati s povzdigo splošne kulture. Blodnje verskih sekt so le opomin, da treba uvesti splošno obvezo za obiskovanje šole.
(Natlačene živali) — ponajveč ptice — lastnoročno delo, prodaja po primernej ceni Val. Pulko, podučitelj pri Sv. Marjeti, pošta Možganjci.
Preraembe v učiteljstvu. Učitelja-voditelja gosp. Franc Kovač v Zatičini in gosp. Janko Wresitz v Ribnem sta imenovana nadučiteljema na svojih mestih. Dalje so imenovani: gdč. Angela D i v j a k v Štrekljecu za Zatičino, gdč. Frančiška Pogačnik v Cerkljah za Ribno, gosp. Teodor Čampa v Zagorju za D. M. v Polju, gdč. Marija Schescharg v Dobrovi za Vače in gosp. Franc Č u k na Ostrožnem brdu za Senožeče. — Premeščeni so podučitelji oziroma podučiteljice: gosp. Ivan V rabi od Sv. Antona v Slov. gor. k Sv. Jurju, gdč. Marija Škerjanč-eva od Sv. Jurja k Sv. Antona; gdč. Ivanka Škerjanč-eva od Sv. Jurija v Slov. gor. v Laporje, gdč. Marija Vučnik-
ova od Sv. Jurija ob Pesnici v Jarenino, gdč. E I-vira Vipavč-eva pa iz Jarenine k Sv. Juriju ob Pesnici; gdč. Viktorija K au t z n er-jeva od D. M. v Brezju k Št. llju v Slov. gor., gosp. S i 1-vester Košutnik pa od tod k D. M. v Brezju. — Pomožna učiteljica v Kamnici, gdč. L u d o v i k a Jan a ch je šla v Razvanje, suplent gosp. Anton Šebat v Laporju pa v Crešnjevec; gosp. A v g. A c h i t s c h, bivši podučitelj kamniški, (dosedaj pri vojakih) je nameščen za podučitelja pri Sv. Martinu blizu Vurberga. — Na novo so nameščeni abitu-rijenti oziroma abiturijentinje in sicer gdč.: M a-rija Trampuš za podučiteljico pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, gdč. Anka Vauda za suplentinjo v Slov. Bistrici, gdč. Gabrijela Fisolitsch za suplentinjo v Tinjah, gdč. Pavla pl. Ziernfeld pa za suplentinjo v Središču, dalje gg.: Franc Čepe za podučitelja v Kamnici, Jožef Peitler za suplenta v Št. Jerneju blizu Loč, Jožef S1 e-kovec za podučitelja pri Spodnji Sv. Kunigoti, Oskar Žolnir pa za podučitelja v Makolah. — Okrajni pomožDi učitelj, g. Alojzij Schaup pri-deljen je šoli v Kamnici, formalno usposobljena učiteljica ženskih ročnih del, gospa Marija Pe č ar-Vasle pa je nameščena za suplentinjo in učiteljico ženskih ročnih del pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.
Poslano.
Učiteljska zastopnika v okr. šol. svetu v Gorici se uljudno prosita, da dopošljeta kateremu listu spremembe med učiteljstvom zadnjih treh mesecev. To je zdaj toliko potrebneje, ker letos ne dobimo »Koledarja" za prih. leto; spremembe, ki so se že izvržile, mendo nisa več »uradna tajnost" katero je treba varovati?!
Stev. 1472.
Razglas.
V	politiškem okraju Ptuj je popolniti ta-le učna mesta definitivno, eventuelno tudi provizorično:
1.	Nadučiteljsko mesto pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, III. plač. razred;
2.	učiteljsko mesto pri Sv. Andraži v Slov. goricah in v Kostrivnici, III. plač. razred;
3.	podučiteljsko mesto pri Sv. Marjeti poleg Ptuja, III. plač. razred in prosto stanovanje
Prošnjiki in prošnjice naj vložijo svoje redno opremljene in z ozirom na službo nadučitelja tudi z dokazom usposobljenosti za subsidiarični pouk katoliškega veronauka obložene prošnje, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 12. decembra meseca 1897. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
V	Ptuju, dne 2. novembra meseca 1897. 1.
Predsednik okrajnega Šolskega sveta v Ptuju in
Rogatcu: Scherer vi. p.
„Slovanska knjižnica"
izhaja vsak mesec v 5 do 6 pol obsežnih snopičih. Cena za celo leto 1 gld. 80 kr., v razprodaji pa po 18 kr. snopič. — Doslej je izšlo že 68 snopičev.
»Knjižnica za mladino".
Doslej sta izšla dva letnika po 12 snopičev, torej skupaj 24 snopičev. Cena letniku je 2 gld. 40 kr., posameznim snopičem pa 25 kr. — Naročila sprejema „Gori5ka tiskarna A. Gabriček" v Gorici. —
V Mariboru se pa dobe v prodajalnici Marije Pristernik, Tegetthoffstrasse št. 13.
H
iglj. c. kr. priv. šolske klopi in dovoljenje za njih ponarejanje priporoča po nizki ceni in tudi na obroke.
V Mariboru.	Iv. Weixl, nadul v pok.
Vsebina. I. Kako je uravnati jezikovne vaje, da pospešujejo bolj pouk v materinščini, nego pa teoretično slovnico. (II.) (Matija Heric.) — II. Slovniška teorija Kernova. (Dr. Bezjak.) (XX.) — III. Zgodovina ljutomerske šole. (M. Slekovec.j — IV. Slovstvo. (Novosti.) — V. Društveni vestnik. VI. Dopisi in razne vesti. — VII. Natečaj in inserat.
Lastnik in založnik: „Zaveza'i
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.