Tako po ra-e več! Tako si vzdihujc danes spodnještajerski In dolenjski vinogradnik, ko bere pravil- nik o pobiranju banovinske ..'ošarine na yino (»Službeni list« dravske banovine z dne 29. decembra 1937). Ne bom se ukvar- jal s posameznimi členi pravilnika, ker so V nekaterih gotove nejasnosti. Razumljiv mi je člen 6. pravilnika, kateri razodeva, da mora plačati banovinsko trošarino tudi zasebnik, kateri kupi vino od vinogradni- ka na veliko za svojo lastno uporabo, kar do danes še ni obstojalo. • Po razpustu oblastne skupščine v Mari- boru je ostalo vinogradništvo Spodnje Šta- jerske brez zastopstva in smo morali mir- no trpeti, kako so si razne uprave iskale proračunskih sredstev s petkrat pretirano vinsko trošarino. Tako smo doživeli, da je v nekaterih letih presegala vinska troša- rina daleč prodajno ceno vina. Ko je Beo- grad vendar uvidel, <ia zna tako visoko obdavčenje vina vinorodne pokrajine go- spodarsko uničiti, je začel prvi vinski da- vek demontirati in iskati druge vire do- hodkov. Vinogradniki že dolgo čakamo tre- nutka, da bi se pojavil človek, kateri bi uvidel, da je vinski davek z ozirom na ce- no, težave in ogromne pridelovalne stroške petkrat previsok, in ki bi znal prepričati unrave, naj tudi one popustijo. To upravi- čeno upanje nas je pa iznenadilo, doživeli smo nasprotne ukrepe, na katere moramo udločno reči: Tako pa ne več! Ne zadene iukaj krivda g. finančnega ministra niti g. bana, ker v_ak pošten državnik upošte- va predloge, posebno, če vidi, da so na raznih zborih soglasno sprejeti. Vendar si tukaj dovolim staviti vprašanje, ali bi ta- kr predlogi bili tudi takrat v tem smislu '.^'asovani, če bi županska zveza zboro- vala v Ljutomeru in bi člani iz Gorenjske morali na svoje stroske v Ljutomer, ka- kor mi oddaljeni moramo v Ljubljano? Ker točasno zastopam okraj Ptuj kot naj- večji vinorodni okraj ¦" banovini in pred- sedujem njegovemu kmetijskemu odboru, se čutim dolžnega povedati sledeče: 1. Vino je kmetski pridelek, kakor je hmelj, mleko, les itd.; razen visokih pridelovalnih izdatkov in trudapolnega dela, je že vinograd kot zemlja v visokem davčnem razredu; vendar pa je ravno vino dosedaj nosilo javnim blagajnam tako visoke dohodke, kakor noben -irugi kmetijski proizvod. Kaj bi le rekla naša Savinjska dolina, katera se danes bori s sličnim težavami kakor vinorodni okraji, če bi vinogradniki soglasno vpričo g. bana predlagali obdavčenje hmelja z 20 din za kilogram? Kaj bi rekli naši Gorenjci, ako bi vsi vinorodni kraji stavili soglasen prcdlog, naj se obdavči liter mloica z 1 din? Kako bi izgledale gorenjske mlekarne pri takih dajatvah? Tudi rai jbn laMto tolrnačimo: »Saj to ne zadene kmeta, ampak konsumenta. Kdor hoče sir jesti, naj pa plača.« Kako bi izgledale lesne trgovine, če bi morale plačati 100 din na kubik meter lesa? Tudi tega bi kmet ne trpel, ampak kupec; kdor hoče les imeti, naj pa plača. Vse navedene dajatve bi bile primeroma manjše z današnjo vinsko trošarino, če se ista primerja s prodajno ceno. ¦— Noben naveden pridelek, razen hmeIja, ni navezan na take pridelovalne stroske, kakor je vinski. 2. Hcčeni pojasniti trčatve nekaterih, Žeš, vino se mora obdavčiti, da se omeji alkoholizem. Na tem bi že nekaj bilo, ako bi ravno od tistih oblastev ne prihajala povelja, da se morajo pri nas zasajati sorte, ki prinašajo vino z visoko gradacijo aJkohola. V primeru pa, da se vsled neugodne vinske letine povoljna stopnja alkohola ne doseže, dobi vinogradnik za ojačenje breztrošarinski sladkor in srae dodati še vinskemu alkohol iz pese. Dejansko je pa zadeva taka, da marsikateri kozarček vina popije rnladina v vinorodnih krajih, s katerim bi se lahko okrepčal starček iz nevinorodnega kraja. Ako že vzdržujemo vinarske šole, ako že na tisoče let raste vinska trta na hribih, katere je Stvarnik ravno za to kulturo in nobeno drugo določil, bi mogel preudaren človek priznati, da je potreben tudi pravilno razdeljen vinsM konsum. 3. Omenjeni najnovejši ukrep bo prinesel v naše revne Haloze še večjo revščino, ker sedaj ne bo mogel več vinogradnik iz trpečih Haloz zamenjati svojega vina s kakšnim poljskim posestnikom ali mu istega prodati. Ako bi n. pr. kupil kmet z Dravskega polja polovnjak (3001) vina za svoje delavce v vročem poletju, mora plačati 300 din banovinske trošarine.in ravno toliko občinske, torej 600 din, to je ravno toliko, kakor plača srednji posestnik od vsega posestva direktnega davka. Jasno je, da pri takem obdavčenju Haložan ne bo prodal, poljanec ne kupil, delavec pa pri najtežjem delu ne bo pokrepčan. Ali pa si bosta ta dva nastavila past, v katero se bosta vjela. Vsaka taka kazen pa, fcatera zadene državljana, ne da bi zakrivil kakšnega duhode.stva, ampak si je branil gospodarsko-življenjski obstoj, rahlja domoljubje. Naprošam prijatelje iz nevinorodne Gorenjske, naj mi pomagajo raoje upravičene trditve na merodajnih mestih tiveljaviti. Vino ne prenese nobene ovire v pro- metu in nobenega davka več. To stališče zastopam neprestano. Hotel sem pravočasno preprečiti ta najnovejši udarec na revne hribovske vinorodne kraje, pa ker mi drugače ni mogoče, zdaj javnosti sporočim svoje stališče. Janžekovič, član banskega sveta in predsednik okraj- nega kmetiiskega odbora. * Protestno zborovanje proti novemu pravilniku v Mariboru V prostorih Kmetijske družbe v MeljU v "Mariboru so zborovali zadnjo nedeljo popoldne številni vinogradniki iz maribor* skega okrožja in protestirali proti novemu trošarinskemu pravilniku, ki je naj-, hujši udarec za naše vinogradništvo. Kot zaključek zborovanja je bil izvoljen pose^ ben odbor, ki bo obrazložil želje in zahteve vinogradnikov v posebni resoluciji. Vj tem odboru je mariborski podžupan g. F. žebot, predsednik Kmetijske podružnice za Maribor g. dr. Kovačič ter vinogradnika Zorko s Košakov in Terčelj od Sv. Jurija ob Pesnici. H banu in finančnemu ravnatelju pojde posebna deputacija, v kateri bo predsednik Vinarskega društva za Slovenijo g. Ivan Vesenjak, podžupaa Žeboi,1 dr. Kovačič in zgoraj imenovana vinogradnika. To odposlanstvo bo predložilo na pristojni mesti resolucijo in prosilo, da se nesrečni pravilnik ukine.