Novo mesto, 8. Januarja 1954 Cena ¥0 din Stev. 1 Leto v. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek, -r Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25, — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-18L — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. lisi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Novoletne čestitke maršala Tita Tovariši in tovariši ce, držav« ljani in državljanke! Upam, da se ne motim, ko pravim, da stopamo v nastopajoče 1954. leto v razvese-ljivejšem položaju, kakor v prejšnja povojna leta. Na obzorju se čedalje bolj kažejo žarki luči, ki se sicer počasi, toda vztrajno prebijajo skozi temne oblake, viseče nad človeštvom. Zmaga miru nad vojno nevarnostjo, pred katero je ves miroljubni svet trepetal v povojnih letih, je čedalje manj ogrožena, vsaj v bližnji bodočnosti, od najbolj odgovornih ljudi na svetu pa je odvisno, ali bo ta nevarnost tudi v daljni bodočnosti odstranjena. Ni pa odvisno samo od odgovornih državnikov, marveč tudi od miroljubnih sil na svetu sploh in v vsaki deželi posebej, ali bo mir zagotovljen za daljšo dobo, če že ni možno, da bi ta Ideal človeštva dosegli za vselej. Glede tega velikega In največjega mednarodnega vprašanja, vprašanja miru, ki zdaj Se vznemirja svet, lahko zagotovim državljanom naše dežele, da bomo mi, ki smo odgovorni pred našim ljudstvom In pred zgodovino, vztrajno delali in sodelovali z vsemi miroljubnimi deželami in ljud- mi za zmago miru na svetu. Žrtve, ki smo jih doslej prispevali za to stvar, pa so do- kaz neuklonljive težnje naših narodov po miru. Mislim torej, da nisem pre- Kočevska mladina je prepuščena sama sebi 27. decembra je bila v Kočevju seja plenuma Okrajnega sindikalnga sveta, na kateri so med drugim razpravljali tudi o delu in vzgoji mladine. V Kočevju veliko mladine sodeluje v raznih društvih in organizacijah, kjer se strokovno izpopolnjuje. To pa je premalo, kajti mladina potrebuje poleg strokovne tudi politično vzgojo. V mnogih sindikalnih organiza. cijah in tudi delavskih svetih pa prevladuje napačno mišljenje, da je politična vzgoja mladine samo stvar mladinskih organizacij in njihovih vodstev. Tudi odnosi posameznih društev do mladinskih organizacij niso pravilni. Zelo resen problem je vajeniška mlad'na- V Kočevju je bil sicer ustanovljen vajeniški dom, ki pa je v kaj slabem stanju. Vajenci imajo v njem le skromen dom brez primerne opreme, brez kopalnice bi umivalnic. Ob ustanovitvi doma so posamezna podjetja veliko obljubila, ostalo pa je tamo pri obljubah. Sploh bi se bilo potrebno lotiti ekonomskega vprašanja vajencev z večjo resnostjo. Zago. toviti bi morali dotok vajencev v tiste stroke, kjer najbolj primanjkuje strokovnih in delovnih moči. V tej zvezi bi bilo potrebno spremeniti nekatera določila o vajencih, ker so že zastarela. Rešiti bi bila treba vprašanje šolanja otrok staršev, ki niso v delovnem razmerju in nimajo možnosti vzdrževati otroka za čas šolanja. V tem pogledu je treba pohvaliti odbor Zveze borcev NOV v Kočevju, ki je ob pomoči okrajnega ljudskega odbora organiziral dopolnilno šolo za partizanske sirote, drugim pa omogočil, da so napravili sprejemne izpite za uk v obrti. Ker mladina nima nikjer svo- jih prostorov za sestanke In razvedrilo, se mora pač sestajati v gostilnah. Vprašanje prostorov za mladino je zelo pereče ne samo v Kočevju, pač pa po vsem okraju. Vsi napori mladinskih organizacij, da bi to vprašanje rešili sporazumno z oblastvenimi organi, so bili do-sedaj brez uspeha. Obljub zelo veliko, dejanske pomoči pa nobene. Več bi lahko napravila pri izobrazbi mladine Ljudska tehniKa, katere dela v Kočevju ni čutiti. Na seji so obravnavali tudi vprašanje sodelovanja mladine v organih ljudske oblasti, delavskih svetih in upravnih odborih. velik optimist, če pravim, da so lahko naši narodi v tem oziru mirni in da lahko mirno usmerjajo svoje napore na izpolnitev sv« jih teženj, na svoj vsestranski razvoj. V našem no ran jem razvoju zapuščamo leto 1953 in stopamo v leto 1954 ■ velikimi zmagami in čedalje jasnejšimi perspektivami n v5e velike in srečnejše prihodnosti. Minulo, 1953. leto, je bilo polno bujnega notranjepolitičnega, gospodarskega in iruiturnega življenja. Lice naše dežele se hitro spreminja in čedalje bolj in čedalje dljV pušča naša dežela za seboj ' »dno in nesrečno podobo minulosti. Opravili smo veliko dtio za nadaljno demokratizacijo našega družbenega življes ja sploh in u-pravljanja v gospodarstvu posebej. V prihodnjem, 1954. letu, bodo prišli do polnega izraza pozitivni sadovi vsega, kar smo začeli in štorih, če bo vsak zaveden državljan storil v smeri nadaljnjega izpopolnjevanja našega družbenega sistema vse, kar je dolžan in vse kar je od njega odvisno. Veliko odgovornost v tem oziru imajo naše družbene in politične organi« zacije: Zveza komunistov, Socialistična zv?za delovnega ljudstva, Ljudska mladina, sindikalne zveze, Zveza žena, Zveza borcev, razne kulturne in prosvetne organizacije in naposled pripadn-ki naše ljudske vojske, komandirji in borci. Z vročo željo za razcvet in srečo naše socialistične dežele pošiljam državljanom Jugoslavije prisrčne čestitke na pragu novega, 1954. leta. Cene ostanejo neizpremenjene S posebno '>d'5čbo Zveznega Izvršnega sve .a rečeno, da ostanejo v veljVi vsi predpisi, •s katerimi s6 cV: jcene etnt aii predpisani pogoji za setavljanje cen žita, kruha, moke, masti, olja, sladkorja, soli za prehrano, zdravil, petroleja, motornega bencina in tobačnih izdelkov. Sončka, česfifomol Ko se je v noči od 31. de-cembra na 1. januar precejSen del Novomeščanov veselo sukal in zaplesal v novo 1954. leto, je v mrzli noči teklo življenje kakor običajno svojo pot. Dežurni miličniki na cestah, šofer in njegov spremljevalec na rešeuaini postaji, telefonistke v centralah — in dežurni zdravniki v bolnišnicah so bili na svojih mestih. Tudi njim se je nasmejalo novo leto in jih pozdravilo sredi dela. V novomeški bolnišnici so bile sestre z mladimi mamicami vred, ki čakajo na porod, skorajda malce nervozne. Katera bo rodila prva v letu 1954? Kandidatk je bilo več — v nenapovedanem tekmovanju pa je prijokala ob četrt na peto uro 1. januarja zjutraj prva na svet mala državljanka Ivanke Boltez, učiteljice iz Gabrja, in Toneta Bolteza, matičarja iz Brusnic. Punčko, ki je bila 1. januarja prva najmlajša prebivalka novomeškega okraja, bodo klicali Tončka — mi pa ji v imenu vseh n-aših bralcev, kakor tudi srečni mamici in očku lepo čestitamo in voščimo vso srečo v letu 1954 — in v vsem življenju! Rakovnik )e slovesno praznoval občinski praznik 26. decembra lani smo v Rakovniku prvič proslavili občinski praznik. 25. decembra zvečer je bila slavnostna akademija, ljudski odbor pa je imel svečano sejo 26. decembra dopoldne. Po seji se je razvila povorka iz Sentruperta na Dob pri Mirni, kjer je bil odkrit spomenik na kraju, kjer je 28. decembra 1942 slavna udarna Gubčeva brigada uničila fašistično postojanko. "Spomenik je postavila organizacija Zveze borcev. Povorke se je udeležilo lepo število mladine, gasilska četa in vse množične organizacije, sodelovala pa je tudi godba na pihala iz Trebnjega. Pred odkritjem spomenika so obvezniki predvojaške vzgoje prikazali vnetim^« r« postojanko, mladinke pa so nastopile z vajam! s puško. Udeležba na proslavi je bila izredno lepa, razpoloženje pa praznično in nadvse slovesno. S. Belokranjsko tkalstvo na novih poteh OP TEDNA PO TEPNA Ne gre zgolj za lepo navado, da ob Novem letu poleg preprostih ljudi tudi državniki na, najvišjih položajih spregovore o minulem in zažele uspehov za bodoče. Tako tudi letos skoraj ni prestolnice na svetu, odkoder ne bi šle v svet spravljive besede o miru, blagostanju in sreči — želje in nade, po katerih hlepi človeštvo. Čeprav je po besedah najmanj hvaležno tehtati resnični položaj in namene, državniške novoletne poslanice navadno dožive le večjo pozornost kakor pa govori in izjave ob drugih priložnostih. Kajti Novo leto je za vsakogar pomembna prelomnica, ki zahteva resnega obračuna m jasnih besed. Nič ni čudnega, da se je svet najbolj zanimal, kaj in kako bodo spregovorili v Moskvi. Zato so novoletni intervju predsednika sovjetske vlade Malcnkova preobračali na vse strani, ga vestno ocenjevali in primerjali z nekdanjimi Stalinovimi izjavami. Precej splošna ugotovitev je bila, da je bil kremcljski glas topot zmernejši in ne le to, tudi iz vsebine odgovorov Malenkova ameriškemu novinarju so sklepali, da sovjetska politika kaže na bolje. Prav tako je znani sovjetski propagandist Ehrenburg v svojem, predvsem za inozemstvo namenjenem članku zelo pomirjujoče govoril o potrebi prenehanja hladne vojne, ki da je je že vse človeštvo naveličano. Če naj navsezadnje tudi sovjetskim besedam 0? Novem letu damo več veljave kot sicer, potem nekoliko luže pričakujemo bližnjih mednarodnih dogodkov. Zlasti gre tu za berlinsko konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, ki naj se začne 26. januarja. Ta ie precej stara pobuda je zdaj končno našla milost tudi v Moskvi, ki je na zadnje zahodne note v zvezi s pripravami na Berlin razmeroma zelo hitro reagirala in ni postavljala prevelikih ovir, kakršnih smo bili vajeni doslej. V zahodnih prestolnicah sicer še vedno precej z nezaupa- njem gledajo na potek same konference in se boje, da ne bo rodila posebno uspešnih sadov. Saj se bodo tudi tokrat lotili starega trdega oreha — nemškega vprašanja, ki mu doslej še zdaleč niso bili kos. A marsikje so zadovoljni Se s tem, da se bo sovjetski zunanji minister vsedel za isto mizo s kolegi iz Washingtona, Londona in Pariza, čeŠ da bo to vsaj »uvoden* sestanek, ki bo nemara pripravil teren za poznejše odločil-nejše razgovore. To razmeroma praznično pred-berlinsko vzdušje nekoliko motijo francoske notranje zadeve. Dober teden dni pred 26. januarjem bo prevzel posle novo izvoljeni predsednik republike Rene Coty, hkrati pa je v navadi odstop vlade. Sedanji ministrski predsednik Laniel je že predlagal ostavko svoje vlade, ki pa je niso sprejeli. Tako umetno podaljšanje življenja seveda ni zdravo in vprašanje je, če bo sedanja vlada le vzdržala toliko časa, da bo poslala svojega zastopnika v Berlin, kajti sicer bi se sestanek štirih zunanjih ministrov spet zavlekel in kolikor poznamo francoske razmere ob vladnih krizah, bi znala taka od-goditev kar nekaj časa trajati. Tudi glasovanje o zaupnici Lani-elovi vladi v francoski skupščini ne more bistveno spremeniti majavega položaja. Francoska soseda in po notranjih krizah niei zelo sorodna Italija je spet doživela padec vlade. Pella ni mogel več kljubovati vsem razprtijam znotraj demokrščanske stranke in silovitemu pritisku ostalih političnih skupin. Kakor se je hotel z iredentistično slavo ta Trst ovenčati, tako je klavrno propadal ob notranjepolitičnih pretresih, ki so v Italiji ovrvle ie vrsto vlad in tudi ne obetajo postno hitrega rbaljšania. Od Pn>ega tedna v letu /954 oležen delovni človek v času stiske ali bolezni in ka-kršnir mu kapitalistični sistem ie bi nikdar priznal. V zdravstveno socialna narnene daje raša družba težke milijarde, ss.no v Sloveniji več kot 15 miljard dinarjev letno! Pra\ zato, ker je ta zakon velikaiska pridobitev delovnih ljidi pri nas in že sedaj, ko grfilimo naše gospodarstvo kot osiovo višje življenjske ravni, jamči delovnim ljudem pravice do naštetih ugodnosti, pa mo'arao toliko bolj obsoditi vsko izigravanje in kršitev teh dragocenih pravic delovnega človeka. Izigravanje predpis»v zakona o socialnem Zavarovanju ni samo odrekanje z zakonom zajamčenih nravic človeku, ki mu jih daje družba v času njegove delovne nesposobnosti, 'ampak je tudi roganje naši socialistični zakonodaji in grobo iz.koriščanie naše socialistične demokracije. 28. decembra lani je bila v Novem mestu redna letna skupščina socialnega zavarovanja za okraj Novo mesto. V smislu decentralizacije organov ljudske oblasti in ustanov je bil decentraliziran tudi Zavod za socialno zavarovanje. V mejah vsakega okraja je postal ustanova s samostojnim financiranjem, vsi socialni zavarovanci pa so na tajnih volitvah izvolili v najvišji okrajni organ, to je v okrajno skupščino socialnega zavarovanja svoje zastopnike. Ti zastopniki so se ob koncu leta zbrali v Novem mestu, da premotre dosedanje delo Zavoda in določijo smernice za naprej. Nepravilnosti In kršitev pravic je Se vedno veliko Nekateri privatni obrtniki so nepoboljšljivi kršilci predpisov zakona o socialnem zavarovanju, pa tudi posamezna državna podjetja in zadruge um delajo v tem oziru nečedno družbo. Mizarja Matjaža Kocjana iz Biča pri Velikem Gabru »likajo« na vsaki skupščini obrtne zbornice, saj ne spoštuje niti najosnovnejših predpisov o vajencih in zaposlitvi delovne sile. Da se pri tem izogne tudi predpi- som zakona o socialnem zavarovanju v delo sprejetih oseb. I je za človeka take sorte čisto j razumljivo. Mnogo manj ra-! zumljivo pa je to, kako da lahko tak obrtnik toliko časa izigrava zakonita določila! Njemu podobni so še Franc Saje, mizar na Veliki Loki, Alojz Gore, Breza pri Trebnjem, Ignac Oblak, čevljar na Brezovici pri Šentjerneju, 7iRsti pa zidarski mojster Jakopič iz Ambusa. Neredno prijavljajo v delo Epre-jete osebe, prijavljajo jih manj, kot jih imajo na delu in še za prijavljene ne plačujejo redno prispevkov socialnega zavarovanja. Tako jim ta neplačana sredstva poleg drugega predstavljajo obratni kapital, s katerim si večajo zaslužek. Najbolj žalostno je, da tudi državna podjetja in ustanove ne spoštujejo vedno predpisov o socialnem zavarovanju To velja za gradbeni podjetji »Krka in »Pionir« v Novem mestu, za nekaj zadrug in tudi za upravo cest. Gradbena podjetja in Uprava cest grešijo v tem, ker sklenejo na primer pogodbo za gramoz samo z enim človekom, ki je potem pravilno zavarovan. Tako je gradbeno podjetje »Krka« sklenilo pogodbo o pripravi gramoza z nekim Mikolanom v Stopičah. Deio se je opravljalo pod firmo *Krke«, vendar vsi delavci, ki so napravljali gramoz, niso zavarovani. Podobno pogodbo je imelo gradbeno podjetje »Pionir« s tremi delavci, delalo jih pa je veliko več. Kdo jih je dolžan zavarovati, Če delajo pod firmo državnega podjetja? Tudi »Partizan« je imel 8 ali 9 mesecev zaposlenega človeka na Loki, ne da bi ga bil socialno zavaroval. Ne samo ugodnosti za primer Ne samo ugodnosti socialnega zavarovanja za primer bolezni ali nezgode, tudi za pokojnino se mu ta čas ne šteje! Neki delavec je v kamnolomu pri Crmošnjicah izgubil ob nezgodi roko. Ni bil zavarovan, žena in trije otroci so brez rednika. Kdo je zato od-(Nadaljevanje na 2. strani.) Prepovedan je izvoz žitaric, maščob, sladkorja in lesa izvršnega sveta je s 1. januarjem 1954 prepovedan izvoz kmetijskih pridelkov in živil: pšenice, ječmena, rži, ovsa, ajde, prosa, moke vseh vrst, fižola, soje, masti, masla, jedilnega olja, loja, surove in suhe slanine, sala, riža ln sladkorja ter krmne, koščene in ribje moke, sončnic in bučnega semena, bombaža tn konoplje. Prepoved zajema tudi nekatere Industrijske Izdelke in izdelke barvaste metalurgije, usnjarske ter lesne Industrije. Uvedene so tudi nekatere omeji tve glede izvoza nekateri h proizvodov, Stran 3 DOLENJSKI LIST T Stev. I , Novoletno sporočilo Slovenske izseljenske matice rojakom po vsem svetu Spet se je kolo časa obrnilo za leto dni. V končanem letu se je marsikaj zgodilo; bolezni, smrti, rojstva, porokt in nesreče posameznikov ter usodne odločitve za narode in države, od katerih najvažnejša za nas je borba za trža-}ke Slovence, ki še vedno traja. Majhni narodi na svetu so Še vedno izpostavljeni samovolji narodov in držav in nova Jugoslavija je pokazala v tej nenasitni politiki velikih in močnih svojo doslednost, da se zmagovito upre vsakršni taki samovolji, ki ni nikoli v skladu za ohranitev miru na svetu, ki ga vsi narodi terjajo lase in za ves svet. Slovenski izseljenci, kjerkoli že na svetu žive, So vedno podpirali svojo rojstno domovino v njeni borbi za pravično stvar, ssj je ta borba končno tudi njihova, kadar gre za to, da se prepreči krivica narodu in državi, ki si ničesar drugega bolj ne želi kot miru in bratstva med narodu V minulem letu nas je zapustilo ■precej slovenskih rojakov, ki so za časa svojega življenja aktivno posegali v politično in narodnostno življenje slovenskih izseljencev. Med temi je zavzemal najodličnej-le mesto Etbin Kristan, ki je polnih 35 let posvetil našim izseljencem. Vsem tem rojakom časten spomin. Slovenski rod v tujini se tako nenehno krči in krči, kar ne more nihče preprečiti; življenja ugašajo, ker je to zakon narave in kadarkoli kak slovenski izseljenec umre, usahne tudi kaplja slovenske krvi, ki se je razlila po vsem svetu. Toda življenje teče kar naprej — in tisti, ki žive, imajo besedo. In kakšna naj bo ta beseda med nami in slovenskimi izseljencit Vesela in dobra, ker je življenje lepše, če z veselim srcem po primemo za delo, ki nas še caka! Tega dela pa je ie mnogo in še za lep čas. Predvsem si dajmo drug drugemu kar imamo! Najdragocenejše naše bogastvo je naše slovensko srce; tega imamo mi kot vi in kadar srce vodi delo, je to delo plemenito in plodonosno. Tujina človeka preoblikuje na zunaj, srce pa ostane neizpremenjeno. Vsem nam je skupna slovenska materina beseda, slovenska pesem — to se pravi korenina, s katero vsi srkamo od svoje rojstne grude. Vse to nas veže na večno prijateljstvo. Čeprav nismo vsi enih misli, kako se politične niti razvijajo pri nas ali pri vas, vendar je za vse slovenske izseljence rojstna domovina ena sama, edina. Mi živimo po svoje, vi po vaše. Toda vsi želimo tej edini rojstni domovini le dobro. In na tej bazi našega skupnega prizadevanja se bomo vedno našli kot prijatelji, kot zavezniki. Vsi rojaki, ki so letos obiskali svojo rojstno domovino, pa najsi so bih to rojaki, iz ZDA, ki jih je bilo največ, ali iz Argentine, Brazilije, Kanade, Francije, Holandije, Belgije in Nemčije, so se lahko prepričali o tem prizadevanju Slovenske izseljenske matice. To prizadevanje bo Matica v letu 1954 še izpopolnila, S tem, da je Izseljenska matica pričela izdajati vsakoletni »Slovenski izseljenski koledar*, je napravila korak naprej v delu za naše izseljence. Knjiga »Zgodovina slovenskega naroda* v slovensko-angleški izdaji je v tisku. Slovenska izseljenska matica pa pripravlja tudi svoj lastni časopis, tako da bodo vsi slovenski izseljenci med seboj povezani z besedo, ki )o bodo napisali izseljenci sami. Zato gleda Slovenska izseljenska matica s polnimi nadami v bodočnost; za vas, slovenski izseljenci, smo jo ustanovili, za vas bomo delali, da se slovenstvo v tujini čim dlje ohrani v ponos in čast rodu, iz katerega vsi izhajamo. Če bo vaš vnuk, ki bo dorasel pod tujim nebom, že sprejel jezik in navade njegove tamkajšnje domovine, s ponosom dejal: »Moj ded ali moj oče sta bila Slovenca, doma izpod Triglava!* — bo doseženo tisto, kar se v zgodovini kakšne dežele ne sme pozabiti. V novem letu vam, ljubi rojaki, želimo vsem obilo osebne sreče in zadovoljstva, vaši in naši deželi pa miru in blagostanja vsem delovnim ljudem! V Ljubljani, 1. januarja 1954. Glavni odbor Slovenske izseljenske matice Letos: kmečki davek po katastru Zadnji teden preteklega leta je v Beogradu zasedal Zvezni izvršni svet in sprejel 20 uredb o izpolnitvi našega gospodarskega sistema. Izmed sprejetih uredb bi posebej omenili uredbo o davku na dohodek in uredbo o zemljarini. Ko bo uredba o davku na dohodek izšla v Uradnem listu, bomo o njej obširneje pisali. Kmetje bodo najbolj pozdravili v njej uresničitev svoje davne želje, da bo uvedla obdavčitev po katastru. V Mariboru so lani izdelali 1330 tovornih avtomobilov Ena petina vseh naših tovornih avtomobilov je danes že plod domaČe proizvodnje. Na to pomembno panogo naše mlade Industrije smo lahko upravičeno ponosni. Mariborska tovarna avtomobilov TAM je lani izdelala 1330 tovornih avtomobilov, nad 100 avtobusnih šasij in nad 1000 tovornih prikolic. Proizvodnja v letu 1953 je bila precej večja od predlanske. Leto* se bo proizvodnja TAM. ovih tritonskih tovornih avto mobilov povečala za 16 %. Ra zen tega bodo izdelali rezervne dele za 1000 tovornih avtomobl lov. Belokranjsko tkalstvo (Nadaljevanje a i. strani) en par podloinlkov, te jih imajo pa štiri ln jih lahko namestijo Se več. Colndčka ni treba več porivati skozi zev enkrat z levico, drugič z desnico, ampak »trelja kar urno sem ln tja avtomatsko. Ob ownih zjutraj »o prihajala dekleta Jn žene iz Adlešlčev, Purge, Dolenjcev, Bednja, Ve-iikth in Malih sel, lz Gorenjcev ln Vrh ovce v ln celo z 9 km oddaljene Preloke je prihajala predsednica tkalske družine Angela StareJ|uČ v strokovni tečaj, ki ga je voditi tekstilni tehnik Zupančič Iz Kranja. Opoldne je bilo malo odmora, nato pa je delo slo dalje do večera in celo do polnoči to žrtvovale udeleženke, da so bolj izkoristile čas z& manj bi-•tvene zadeve. Poleg praktičnega pouka je bila tudi teorija, kar se je pokazalo kot nujna potreba za razumevanje naprednega tkal-»tva. Sedaj nI tkalkam več nobena skrivnost, kaj so vezave, sosledja ln kako določimo debelino niti po matričnih merah. Paranje raznih suknenih vzorcev ln določanje vezav je danes igrača »prva preseneče nlm tkalkam. Posledice so raz veseljlve in notranje zadovolj stvo poplača ves trud in preču-te ure. Plašči, moške suknene obleke ln lični kostumi ne bodo odslej več le želja revnih Be-lokranjic, ne — v bodoče si bodo to delale same. Od kod material? Vsa časopisna propaganda in vsi sestanki niso do volj zalegli in tudi nabava bolj ših pasem ovac ni Imela še dovolj določenega cilja. Danes je vse to na dlani; Čimveč ln čim Brezdušni oče obsojen na smrt Okrožno sodižče v Bjelovara na Hrvatskem je obsodilo na smrt z ustrelitvijo kmeta Miroslava Rukavino iz vasi Sirinac v okraju Čazma. Rukavina je lani v jeseni potem, ko je dan poprej zavaroval svoje posestvo za pol milijona dinarjev, zažgal svoje gospodarsko posestvo. Medtem ko so domači spali, }e podtaknil ogenj, da se je vžgal hlev, skedenj in šupa. Vse je do temeljev pogorelo. Poleg tega, da mu je zgorelo 8 stoto v slame, 30 stotov sena, vse poljedelsko orodje, krava in svinja, pa so zgoreli v hlevu tudi njegovi trije otroci. Najstarejši je bil star osem let, drugi otrok je imel štiri, tretji pa tri leta. Rukavina je vedel, da otroci spijo v hlevu, vendar jih ni hotel rešiti, da bi tako odvrgel s sebe sum, da je sam podtaknil ogenj. Zločin je razburil prebivalstvo celega okraja. .l FRANC VALENTINČIČ 77-LETNIK Danes, 8. januarja 1954, praznuje v krogu svojih dragih na Brodu pri Novem mestu lep življenjski jubilej daleč naokoli znan poštenjak In rodoljub Franc Valentinčič. Kdor ga ne pozna, mu ne bi prisodil 77 let — tako je vedno živahen, dov-tipen, vesel In čil. Jubilant se je rodil na Igu pri Ljubljani, kjer je bil njegov oče oskrbnik graščine. Na Grmu se je mladi France Izučil za vrtnarja, nato pa je služboval vrsto let v Ljubljani, Trebnjem in spet na Grmu, kjer je ostal 36 let vrtnar kmetijske sole. Dolga vrsta kmečkih sinov, ki so obiskovali grrasko šolo, pozna povsod priljubljenega ln vedno nasmejanega vrtnarja Franceta Valentinčiča, ki je znal vcepljati v mlada srca ljubezen do vrtnarskega in ostalega dela. Se dandanes ga njegovi nekdanji učenci radi obiščejo ln po-modrujejo o nekdanjih časih. Življenjsko družico je dobil tovariš France Valentinčič v Ljubljani, vendar pa mu je leta 1916. umrla in mu zapu*tila 8 nedoraslih otrok, izmed katerih je bila najmlajša deklica stara zadnjo vojno, hčerka Zofka pa je poročena v Ljubljani. Hčerki Štefka 1n Marija, otroka njegovega drugega zakona, pa živita poročeni v Novem mestu in Ljubljani. Vsi otroci mu ob današnjem lepem jubileju Iskreno čestitajo in so mu hvaležni za trud, s katerim jih je vzgojil v napredne ljudi. Z njimi in z vsemi prijatelji in znanci vred pa mu iskreno kliče »na mnoga leta!« tudi Dolenjski list in mu želi, da bi zdrav in vesel dočakal ie mnogo zadovoljnih dni v krogu svojih dragih! Kdaj bo konec kršenja socialnih pravic delovnih ljudi ? (Nadaljevanje s 1. strani) govoren? Pri delu v »Apne-nici« v Mirni peči je delavec prišel ob oko. Tudi ta ni bil zavarovan, po nesreči pa je sam le našel pot na Urad za socialno zavarovanje, ki pa mu ne more prav nič pomagati, ker ni bil prijavljen. Da je pri tem tudi nekaj čiste špekulacije, ni potrebno posebej poudarjati, saj se s tem, da ne plačujejo prispevka za socialno zavarovanje, izognejo tudi plačilu družbenega prispevka. Da je treba tako izigravanje zakonitih določil za-treti z vsemi sredstvi, so bili Maj in september - najbolj nezdrava meseca? Delovnih nezgod in obolenj je še vedno zelo veliko. To je prav gotovo posledica slabe zaščite dela, neob vladanj a strojev in tudi slabih higienskih razmer ne samo na delovnem mestu, ampak tudi doma. Razen tega pa statistika trdovratno dokazuje, da je tudi namišljenih bolezni še veliko. Kdo bi mogel verjeti, da sta na primer maj ln september najbolj nezdrava meseca v letu, ko je prav takrat največ »bolezenskih« Izostankov. Ta »nezdravost« v teh mesecih je največje kmečko delo, zato bo sklep o kontroli zdravljenja na domu, ki ga je sprejela skupščina, kar na mestu. Ne gre za odrekanje pravic socialnega zavarovanja tistim, ki jim pripadajo, gre za to, da bo delovni človek čimprej spet sposoben opravljati svoje delo Število socialnih zavarovancev se je v letu 1953. znatno zvišalo, približno za 27o/0. Predvsem so zaposlila novo delovno silo gradbena podjetja ln Tovarna lesnih zidelkov. V enajstih mesecih je bilo 816 delovnih nezgod, kar pomeni, da je imel vsak sedmi zaposleni delavec delovno nezgodo. Zdravniško pomoč pa je iskal vsak dTUgl zaposleni delavec. Zaradi delovnih nezgod in obolenj je bilo v 11 mesecih izgubljenih nad 70,000 delovnih dni! To pomeni Izgubo na narodnem dohodku za najmanj 65 milijonov dinarjev in skoraj za 20 milijonov dinarjev zmanjšani zaslužek. Kaj vse bi lahko za ta denar napravili za Izboljšanje delovnih pogo jev in zaščite dela! Tudi »plavi« ponedeljki Imajo pri tem svoj delež. Zaradi oči In kožnih bolezni ne bo treba več na preglede v Ljubljano Skupščina socialnega zavarovanja v Novem mestu ni razpravljala samo o nepravilnostih Kmetijski tečaj v Dragatušu V nali občini pred vojno nismo veliko vedeli o naprednem kmetijstvu. Mehanizacije niti poznali nismo. Le vaški bogataš je imel mlacilnico na motorni pogon, toda ker je drago računal mlačev je večina kmetov raje mlatila s cepci. Kmetje so se zelo malo posluževali umetnih gnojil, o traktorju ni nihče vedel ničesar. Sedaj je drugače. Nova država posveča vedno več pažnje tudi dvigu kmetijstva, zlasti zadnja leta. Da si utira pot napredno kmetijstvo tudi pri nas, ima veliko zaslug naša kmetijska zadruga, ki si res prizadeva, da preskrbi svojim članom vse, kar je potrebno za napredno kmetijstvo in gospodarstvo. V veliko veselje so nam kmetijski tečaji, ki jah organizira kmetijska zadr .ga. Lani sta bila v Dragatušu kar dva: kmetijski in gospodinjski, 'etos pa je samo kmetijski. Okrog 20 fantov in deklet pridno posluša predavanja o poljedelstvu, vinograništvu, sadjarstvu, geometri>i in računstvu. komaj 14 dni. Drugič se je poročil leta 1919. in imel v zakonu z Marijo še dva otroka. Življenje mu z bridkostmi ni prizanašalo, vse hud0 pa je znal prenašati pogumno in z vedrim pogledom v svet. Prvo svetovno vojno je preživel na Grmu, v drugI svetovni vojni pa so ga Nemci ln belogardisti večkrat zaprli. 2eno Marijo so mu Nemci odpeljali v internacijo, boljšo volno bomo imeli, lepša kjer je preživela 17 mesecev. sukna bodo stkana. Tudi problematika domačega tkalstva v BeH krajini je vidna: v vsako vas po eno zadružno tkalnico po adlešičevem vzorcu, pa imamo že kar pomemben začetek tkalske dejavnosti. In to naj bo uvod za letošnjo desetletnico, ki j0 bo praznovala Bela krajina 1 vso slovesnostjo. Uspehi pa so tako razveseljivi, da je pozabljeno ob tem marsikaj, kar bi človek sicer težko pozabil. O nadaljnjem delu bomo še poročali. Želimo vsem belokranjskim tkalkam obilo uspehov v novem letu 1954! Božo Račlč Trije njegovih otrok so bili v partizanih, sam pa je ves čas vojne vneto pomagal po svojih močeh osvobodilnemu pokretu. Ob lepem življenjskem prazniku mu čestitajo znanci ln prijatelji. Hčerka Pepca, ki živi v Ameriki že izza let kmalu po prvi svetovni vojni, se danes spominja svojega dragega očeta ln ga pozdravlja! Hčerka Marija živi v Svlcl od 1 1932, sin Ludvik je podpolkovnik naše vojne mornarice, Ivan mu je umrl na posledicah vojne, dvojčki Tilka ln Francka pa sta poročeni v Zagrebu in Žalcu. Anica mu je umrla pred Tečajniki si bodo poglobili praktično znanje iz kmetijstva, obenem pa obnovili znanje iz osnovne šole. Fantje in dekleta! Le tako naprej, v znanju je napredek. id posameznikov !n podjetij, pač pa tudi o dobrem upravljanju in gospodarjenju v Zavodu za socialno zavarovanje, ki je poslovno leto zaključilo s prlbitkom. Za bodoče delo je skupščina sprejela vrsto sklepov. Značiln0 je, da je v okraju več delovnih invalidov kot upokojencev, zato bo treba to stvar proučiti, prav tako pa napraviti tudi revizijo pokojnin ln zaposlitev upokojencev. Delegati so navedli prl- mnenla vsi okrajni delegati, mer, ko dobiva nekdo 6.000 din pokojnine, čeprav nI bil nikdar toliko časa v delovnem razmerju, cestar s 35 leti službe pa dobiva komaj nekaj nad 3 000 din. Drugi primer je, da netfdo prejema invalidnine 12.000 din, 6.000 socialnega zavarovanja ln še doma dela, kot najbolj zdrav človek. Vse take primere je treba pregledati ln preveriti, da bodo dobili sredstva socialnega zavarovanja res tisti, ki »o j tal namenjena. Potnlne zavarovancev k zdrav nikom-speclaltstom v Ljubljano so veliko breme Zavoda, za zavarovance pa dokajšen napor In zamuda časa. Skupščina je sprejela sklep, da Zavod lz svojih sredstev podpre skupno z Zavodom Iz Črnomlja nakup opreme za zdravnlka-okuL'ista ter specialista za kožne bolezni, ki bi potem lahko ordinirala v N#vem mestu za zavarovance obeh 0-krajev. Sprejeta sta bila tudi sklepa o strožjem preganjanju neprljavljanja na delo sprejetih oseb ter 0 kontroli zdravljenja na domu. Člani Izvršnega odbora socialnega zavarovanja ln uslužbenci Zavoda bodo v bodoče tudi obiskali bolnike v bolnišnicah, da se sami prepričajo o poteku zdravljenja. Prav tako so sklenili, da se čimprej uredi zdravstvena postaja v Skocjanu, kar si tamošnji prebivalci že dolgo žele. Okrajna skupščina socialnega zavarovanja, katere so se udeležili tudi zdravniki iz podeželja in Novega mesta (dr. Saje iz Šentjerneja, dr. Pavlin lz Trebnjega, dr. Fenc lz Mokronoga ln dr. Tone Hočevar iz Novega mesta), je bila po vsebini in po razpravi delegatov in zdravnikov Izredno plodna. Dragovanja vas ima lepe načrte Informbirojevska modrost Glasilo angleških informblro-jevcev »Daily Worker« piše, da bo v dobi komunizma nastala tudi nova moda. Baje moški ne bodo več nosili hlač, ženske pa ne kril. Oblačile ljudi bo menda nekak kompromis hlač In kril In ga bodo nosili moški in ženske. Kaka pogruntavščina kaj? 5000 dvojčkov na leto V letu dni se rodi v Jugoslaviju približno 5000 dvojčkov in kakih 70 trojčkov. Po podatkih iz drugih držav je znano, da je povprečno med 100 navadnimi porodi en par dvojčkov, na tisoč novorojenčkov pa pridejo enkrat trojčki. Najpogostejši so tako imenovani »mešani porodi*, se pravi taki, da je en otrok moškega, drugi pa ženskega spola. Po več otrok hkrati rode večinoma starejše ženske in pa take, ki imajo že več otrok. Tako statistični podatki — izjeme pa seveda tudi v takih primerih potrjujejo pravilo ... Drugi dan novega leta smo se zbrali na skupnem sestanku in se pogovorili o naših krajevnih problemih, katerih se bomo morali lotiti to leto. Kako radi bi se tudi mi že znebili petrolejk in »smrdljivca«! Zato smo izvolili vaški elektri-fikacijski odbor, ki se bo zavzel za elektrifikacijo vasi. Tok mislimo dobiti iz Kvasice. Drogove bomo sami dali in izkopali jame, vendar nas hudo skrbi, če ne bo predrago. Upamo, da bomo dobili kaj pomoči, da bo ta naša vroča želja čimprej uresničena. Naš odbornik nam je povedal, da bo kmetijska zadruga kupila plemenske telice in svinje. Te novice smo veseli, saj je selekcija živine nujno potrebna. Pri nas si najbolj želimo za goved sivorjavo dolenjsko pasmo. Sklenili smo, da si bomo preiskrbeli plemenskega bika in merjasca. Čimprej mislimo tudi začeti z gradnjo silosov in gnojničnih jam. Pomagala nam bo s kreditom naša K.Z. V naši vasi še nobeden kmet nima silosa, skoraj pri vsaki hiši pa tudi odteka gnojnica neizkoriščena. Z izboljšanjem krmske baze bomo ustvarili pogoje za dvig živinoreje. Nad našo vasjo je precej opla-zov, ki dajejo zelo malo dohodka, ker je svet kamenit. Odločili smo se, da ta malo donosni svet zasadimo s sadnim drevjem, predvsem * čresnjami in slivami. Sadike nam je preskrbela KZ. Sadovnjak bo velik okrog 4 ha, torej kar cela plantaža. Obdelovali jo bomo skupno. Ker je pri nas ugodno podnebje, nam je kmetijska zadruga preskrbela — in to celo zastonj — orehove sadike. Zasadili jih bomo okrog vinogradov in ob poteh, kjer najraje uspevajo. Preskrba z vodo je tudi vprašanje, ki nam že dolgo povzroča hude skrbi. Ob vsaki suši moramo voziti vodo iz Dobličice. 2e dolgo razpravljamo, da bi napeljali vodo v vas iz studenca nad vasjo. Tudi te naloge se bomo mo- rali lotiti Čimprej. Sami res vsega ne bomo zmogli, morala nam bo tudi občina priskočiti na pomoč. Upamo pa, da bo, če bomo vsi složno prijeli za delo, obšurea gospodarski načrt, ki smo ga sprejeli ob začetku leta, v veliki meri uresničen že letos. Vaščan SPET NESREČNI ALK HOL Družina Mv v Selih pri Šentjerneju bi lahk0 kar lepo živela. Oče je čevljar, mati je še pri moči, sin je ravnokar odslužil vojake, hči pa je prav tako zdrava in močna ln sposobna za vsako delo. Malo od posestva ln malo od zaslužka bi si lahko ustvarili primerno družinsko življenje, če... Da, če ne bi bilo vmes nesrečnega alkohola. Tako pa je v družini namesto sloge pekel, ki grozi, da razbije družino ln pokoplje domačijo, lahko pa pripelje tudi do žrtve. Saj niti nI dosti manjkalo, da ni prišlo do tragedije pred nekaj tedni, ko je pijani oče grozil ženi z nožem In jo lovil okrog hiše. Taki prizori pri hiši so dokaj pogosti ln žena, ki se je naveličala tega ln bila tudi v večnem strahu za svoje življenje, se je zatekla na sodišče. Oče je, kot povedano, čevljar. Denar, ki ga zasluži, redno požene po grlu, družino, ko se vrne domov, pa okrog hiše, ne glede na čas ali sredstva, ki se jih pri tem poslužuje. Mati je v zadnjem času obolela (kaj ne bi v takem peklu!), otroci so vsi nesrečni, ker med starši in v družini n! sloge in mjru, po* sojilo nI vrnjeno, 'davki č&karjo na plačilo, a tudi za zdravljenje gospodinje bi bilo treba denar, j a. Zasluženi denar pa je na razpolago samo za alkohol, vse drugo lahko počaka. Pa ne samo to! Med očetom-možem na eni strani ter materjo-ženo ter otroci na drugI strani raste nevaren prepad, ki postane lahkot usoden prav za očeta, ko bo star in nezmožen dcdai Taka družinska slika se je odkrila pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu, ko bo se vsi štirje člani znašli v roz-pravnl dvorani; oče-moi obtožen hude grožnje z nevarnim orodjem, matLžena kot tožnik in sin ter hčerka kot priči. Vsf skupaj so se jokali. Hudo jim je bilo, da morejo svoje domače razmere obravnavati na so-' dišču. Tudi obtoženec je jokal in prosil za odpuščanje. Na prigovarjanje predsednika sodišča so se poravnali in oče je sveto obljubil, da se bo poboljšal. To je tudi želja vse družine in enako sodišča ter celotne družbe. Upamo, da bo na sodišču dana obljuba držala ln da se ne bo uresničil znani pregovor: »Plj.a-nec se spreobrne, ko...« Peter Ivanetiž: KAKO ŽIVE PUNAJCANI Preživel sem dva meseca kot praktikant mednarodne študentov-ske organizacije za izmenjavo tehničnih in ekonomskih praks na Dunaju, bogatem in znamenitem mestu po kulturno-zgodovinskih spomenikih, ki pričajo, da je bilo življenje nekoč povsem drugačno kot danes. Mesto šteje nekaj manj kot 2 milijona prebivalcev — skoraj tretjino prebivalstva celotne današnje Avstrije. Razprostira se na lahko valovitem ozemlju ob Donavi in Dunajski rečici, posejano je s številnimi čudovito grajenimi cerkvami, spomeniki, palačami in dvorci, prepleteno je z mnogoštevilnimi parki in nasadi, ki dajejo mestu domačnost in prijaznost, obdajajo ga skrbno urejeni nasadi vinske trte in vrtovi, v dalji pa se razprostirajo poznani Dunajski gozdovi. Mesto je razdeljeno med štiri okupacijske sile, le itrogo središče je pod skupno upravo. Pri e/rehodu iz ene cone v drugo ni nikakih ovir, seveda ni rudi nikakih blokov in lice — le različne uniforme vojakov ti povedo, v kateri coni si. Ves upravni aparat, uradi, policija in podobno je ▼ lokah Avstrijcev in človek se upravičeno spraluje, kaj neki dela v mestu tuje vojaštvo, še bolj se o tem sprašujejo Avstrijci sami, ker dobro vedo, kako veliko breme je to za njih. Značilno je to, da se ljudje ne navdušujejo za nobenega od teh štirih »velikih«, pač pa se radi pošalijo in povedo kako pikro na račun njih »višjih interesov v Avstriji«. Delal sem kot navadni delavec v tovarni »Avstria«, ki izdeluje emajlirano posodo, razne električne in plinske štedilnike ter podobno. Delavci so me prijazno sprejeli v svojo sredo in mi omogočili, da sem marsikaj videl in se naučil kar bi mi jicer ne uspelo. Iz razgovorov z njimi sem spozna! marsikaj, kar ne vidi tujec, ki pride na Dunaj za nekaj dni — spoznal sem, kako živi velika večina ljudi, ki ustvarja s svojimi rokami dobrine, in kako gleda na razna dogajanja v svetu in doma. KAKO GLEDAJO NA NAS? Razgovarjal sem se s pripadniki raznih strank o vseh mogočih vprašanjih, kajti tudi njih so zelo zanimale življenjske razmere m družbena ureditev pri nas. Čeprav bi človek pričakoval, da prebival- ci sosednje države vedo mnogo več o razmerah pri nas, moram odkrito povedati, da so zelo slabo poučeni o naši stvarnosti. Vsi poznajo našega Maršala kot pametnega in preudarnega državnika — uživa skratka velik ugled. Komln-formovci, ki imajo zelo majhen vpliv med delavci, pravijo, da je Tiro eksponent Amerike in da je našo državo prodal, da pri nas ne gradimo nobenega socializma in podobno — tako kot bi poslušal radio Moskva. Drugi zopet trde, da je pri nas nezaslišan teror, da ni nobene demokracije (ker imamo enopartijski sistem), da nimamo verske svobode, da so cerkve zaprte, duhovnike pa da zapiramo in mučimo, kakor tudi ljudi, ki obiskujejo cerkve. Nekateri vam celo povedo, da nismo samostojna država temveč okupirani po Amerikancih, drugi zopet trdijo, da smo zasedeni po Rusih in ne vem še vse kaj. Celo tako daleč gredo nekateri, da primerjajo našega Maršala z Francom in nekdanjim Hitlerjem. Starejši ljudje še vedno sanjajo o nekdanji monarhiji in pravijo, da obstoj današnje Jugoslavije nima nobene osnove, ker je to le del nekdanje Avstroogrske in podob- no. Se manj pa vedo o naši narodnoosvobodilni borbi. Tako človeku nekateri vedo povedati, da so nas osvobodili drugi, nekateri si zopet predstavljajo partizine kot ljudi, ki so šli iz bojazni ped okupatorjem v hribe in se tira jx'/—'t ničesar ali pa obrnejo razgovor v drugo stran. Prepričani so, da so Avstrijci v drugi svetovni vojni najbolj trpeli. Lahko bi še in še na.stcval razne nazore — vendar menim, da je to dovolj. Kljub takim mnenjem pa ven- ZAKAJ TAKA NEPOUČENOST Prav gotovo ima zato največjo zaslugo dnevno časopisje, ki se trudi z porvarjanjem in senzacionalnim pisanjem prikriti vse tisto, kar je bistveno za našo revoluci- Dunaj-* pogled na Aspern — trg s sedanjim kinom Uranla skrivali. Le tisti, ki so bili v času vojne v sestavu nemške voske na našem ozemlju, povedo m.to drugače. Menijo, da je šlo kff zares in da ni bilo pri tem nobtic šale. O rverstvih, ki jih je pri *as počenjal okupator ne vedo skoraj dar čutijo, da se v naši domovini dogaja nekaj novega, da se pri nas mnogo gradi in se ustvarjajo boljši pogoji za življenje, da smo država, ki iskreno želi resničnega miru v svetu in da kot taka uživa velik ugled med narodu }o in za izgradnjo socializma — kar pa je povsem razumljivo, saj je to v prid vladajočih strank. Drugi vzrok pa je ta, da so ljudje zelo ravnodušni, skorajda konzervativni do vsega kar je novega. Ko sera jih spraševal, zakaj taka nezaupljivost, so mi čisto preprosto odgovorili, da imajo pač slabe izkušnje in da jih je prevaral Hitler, potem so jih prevarali pa še Rusi s svojimi frazami o socializmu. Skratka ne navdušujejo se za nikogar, pa tudi raznim agitatorjem, ki dele vsakovrstne proglase strank med delavce, ne verjamejo ničesar. Delavca ne zanimajo fraze in obljube, pač pa če bo imel jutri šc delo, tarejo ga skrbi, če bo lahko z zaslužkom preživel svojo družino — skratka ljudje žive iz dneva v dan, z roko v usta, brez vsakih upov za boljše življenje. In res v teh pogojih nima Avstrija nikakih upov za izboljšanje življenske ravni svojih prebivalcev.^ Dežela je okupirana, Rusi so jim odpeljali vse količkaj vredne strojne naprave, večjih rudnih bogastev nimajjo, rane vojne še dolgo ne bodo zaceljene, dežela ima nesorazmerno velika mesta, imajo veliko brezposelnih in podobno. Vse to pripoveduje človeku preprost delavec. Potoži tudi o nizkih plačah in neurejenih pokojninah _ (delati mora do 65 leta starosti, da dobi pokojnino). Ko sem jim pripovedoval o razmerah pri nas, o naših načrtih za bodočnost, o delavskem upravljanju in kako smo rešili socialno vpnšanje, so me poslušali z odprtimi ušesi in usti, toda nezaup. Ijivo. r (Nadaljevanje in konec prihodnjič) Stev. I DOCENJSKI CIST Stran 3 JANUAR MESEC DOLENJSKEGA LISTA »Pošljite mi nov blok s potrdili, ker mi bo sicer zmanjkalo naročilnic.« »Prilagam vam 10 novih naročilnic za nove naročnike Dolenjskega lista: to so Banovtc Matija, Črnomelj 108, Gruden Helena, gospodinja, Črnomelj 50, Crnič Stanislav, delavec, Zribinci 11, Tan-car Katica, upokojenka, Črnomelj 254, Majerle Jakob, uslužbenec, Črnomelj 208, Papež Anton, uslužbenec iz Črnomlja, železniška postaja, Pavlin Danilo, Črnomelj 205, Bobte Jakob, posestnik iz Vojne vasi št. 25, Anzeljc Alojz, delavec iz Črnomlja in Birkel-bah Marija, pletilja, Loka 35 pri Črnomlju«, nam je pretekli petek pisal tovariš Crnič Peter iz Črnomlja in poslal za vse nove naročnike tudi naročnino. Mimogrede je nagovoril znance in prijatelje ter jih opozoril na Dolenjski list — beseda je dala besedo in 10 novih naročnikov je tu. Bo žrebanje v Črnomlju? Trenutno vodi v sicer nenapovedanem tekmovanju zbiranja novih naročnikov naših dolenjskih, belokranjskih in kočevskih občin mesto Črnomelj. Do 8. januarja je zbral Črnomelj 18 novih naročnikov — do tega dneva izmed vseh občin največ. Če bo šlo tako naprej, se kaj lahko '.godi, da bo novoletno nagradno žrebanje letos v Črnomlju. Nikjer seveda ni rečeno, da bodo Črno-maljci »vzdržali« pritisk ostalih belokranjskih in drugih dolenjskih občin, izmed katerih napovedujejo nekatere precej novih naročnikov. In če izdamo še želje vseh tistih, ki so lani prisostvovali našemu nagradnemu žrebanju v Novem mestu, bo menda kar pnjv, če bo žrebanje v Črnomlju: »... potem bodo vsi glavni dobitki skoraj gotovo prišli v Novo mesto in novomeški okraj!«. Lani je bilo narobe — v korist Belokranjcev, letos pa se bo sreča nasmehnila verjetno ljudem tostran Gorjancev ... Ker pa je prerokovanje sila nehvaležno delo, je bolje, da počakamo žrebanje. Tudi Semič ne bo zadnji Vsako leto se spomni Dolenjskega lista tudi tovariš Lojze Bukovec, gostilničar v Semiču. Resnega, poštenega in naprednega moža pozna prenekateri Belokra-njec — zato ni čudno, da nam je tudi letos poslal že pet no^-'h naročnikov. Po njegovi zaslugi bodo list dobivali: Ivanetič Malka iz Srednje vasi, Avguštin Vinko s Kota, Furlan Ivana iz Vrtače 47, Poglajen Janez iz Ručetne vasi številka 8 in Bukovec Matija, posestnik iz Kota 67. »To pa je šele začetek!« pravi tovariš Bukovec in obljublja, da se bo še pobrigal za nove naročnike. ))Na Kočevskem pozabljamo, da je Dolenjski list namenjen tudi nam...« piše naročnik Karel Oražera iz Vinc pri Sodražid »Z Dolenjskim listom sva si takorekoč stara znanca in prijatelja. Z zanimanjem sem prerral njegove prve številke, s pravta-kim zanimanjem ga jemljem v roke tudi danes, ko gre v tisočih in tisočih izvodih med naše ljuoe Dolenjce in še naprej po svetu, kjer žive in delajo naši ljudje. Z listom sem na splošno zadovoljen. Očitati bi mu mogel le razvlečenost nekaterih člankov, ki po mojem mnenju ne zaslužijo toliko prostora. Članek, ki zavzema več kakor četrtino strani, pa če člankov t vseh področij gospodarske, politične in kulturne dejavnosti Dolenjske. V Dolenjskem listu pa je občuteno premalo zastopana Kočevska. To je krivda nas samih, prebivalcev Kočevske, ki vse preveč pozabljamo, da je Dolenjski list ies naš dolenjski časnik, namenjem vsem Dolenjcem. Zato podprimo naš tednik s članki in novicami, saj je teh med živimi ljudmi vedno dovol;! Naj pride Dolenjski list res v zadnjo dolenjsko vasico, v zadnjo obravnava še tako pereče vprašanje nekega kraja, podjetja ali podobno, je predolg, odbija bralca. Zato želim, da bi imel v bodoče Dolenjski list čimveč krajših kočevsko hišico! Naročajmo in berimo naš domači tednik, saj ik>-mo rudi s tem dokazali, da — če že hočete! — smo pravi Dolsntci. Karel Oraiern Kaj misli o našem časniku Franc Grebene iz Stare cerkve »Ne da bi pretiraval, moram reči, da mi je Dolenjski list najbolj pri srcu. Vsak petek ga težko pričakujem. Ko pridem iz službe iz Kočevja vzamem v roko naš domači tednik prej kakor žlico. Preberem ga do zadnje vrstice. Zame je zanimiv, ker je domač in prinaša toliko novic iz vseh krajev Dolenjske. Pogrešam pa več novic, poročil in objav iz naše Kočevske. Edino v tem vidim lesno pomanjkljivost lista, čeprav vem, da to ni krivda uredništva, »em-več prej nas vseh, ki živimo v kočevskem okraju, pa pozabljamo, da je to naš skupni list. Dolenjskemu listu želim mnogo uspehov pri njegovem nadaljnjem kulturnem poslanstvu in ga vsakomur toplo priporočam-« Franc Grebene K t kšne cene imajo sviirske kož«? Sedaj je čas »kolin« pa nas je ta in oni že vprašal, kakšne so neki letos cene svinjskih kož. Mislimo, da bomo ustregli našim bralcem, če jim te cene navedemo. »Koteks«, podjetje, ki odkupuje svinjske in druge kože, plačuje takole (cene so navedne brez davkov za I., II., III. in IV. kategorijo): svinjske kože slov. in njim enake 1 kg 150 din, 120 din, 90 din, 60 din; svinjske kože hrv. z ravno ščetino 1 kg 130 din, 104 din, 78 din, 52 din; svinjske kože hrv. s kodr. ščetino 1 kg 120 din, 96 din, 72 din, 48 din; merjasci, domači in hrvaški 1 kg 60, din, 48 din, 36 din, 24 dinarjev; svinjske kože (divje) s ščetino na hrbtu 1 kg 150 din, 120 din, 90 din, 60 din; svinlske (divje) brez ščetin na hrbtu 1 kg 60 din, 48 din, 36 din, 24 din. Kaj si želijo od dolenjskega tednika Tov. Lojzka Kotnik iz Čilpoha nam piše: »Naročena sem leto dni na naš Dolenjski list in moram reči, da mi ugaja. V bodoče bi morda uvrstili na njegove strani še kotiček Vprašanja in nasveti, kjer bi odgovarjali na vprašanja vseh vrst. Kotiček za zdravstvo in gospodinjstvo bi prav tako pozdravili, radi pa bi brali tudi kaj o živinozdravstvu Vsem bralcem in naročnikom želim srečno novo leto!« Iz škrljevega nam pišejo naši naročniki tole: »V Dolenjskem listu naj bi bilo več gospodarskih nasvetov za sadjarstvo, živinorejo, kmetijstvo sploh. Radi bi včasih brali tudi kaj o cenah kmečkih pridelkov, trgovine, o cenah za les itd. — Tedenski politični pregled naj zajame najvažnejše dogodke, ker splošne politične novice zvemo že iz dnevnega tiska in radija. — Nadaljevati je treba tudi z objavljanjem najvarnejših zveznih in republiških odredb in novih zakonov, kar je zlasti važno za nas kmenovalce. Čimveč pišite tudi o krajevnih novicah!« Da, prav o slednjem nekaj besed: marsikje želijo ljudje, da bi vsaj v*časih brali kakšno novico tudi iz svojega kraja — pa ni 'eto in dan nič v Dolenjskem listu! V prejšnji številki smo povabili v vrste naših dopisnikov in sodelavcev vse naše bralce, zato kar brez strahu svinčnik ali pero v roke in pišite, kaj je novega tudi pri vas! Prav gotovo nekaj delate, morda dobro, morda slabo; brez novic niste nikoli, pa zberite vsaj najvažnejše in nam jih sporočite — da se ne bo govorilo, da so v vaši občini doma samo zaspanci. Dolenjski list je namreč namenjen vsem našim krajem, tudi tistim, kjer doslej še ni dopisnikov. Do 11. januarja: 187 NOVIH NAROČNIKOV Od 4. do 11. januarja se je naročilo na nas tednik 187 novih naročnikov. Izmed posameznikov jih je največ pridobil tovariš Peter Crnič iz Črnomlja — IS; po njegovi zaslugi se trenutno obeta Črnomlju, da bomo novoletno nagradno žrebanje priredili v središču Bele krajine. Če ... Po okrajih je novih naročnikov do 11. januarja: V okraju Črnomelj 63 V okraju Novo mesto 77 V okraju Kočevje 15 Razne pošte v LRS 28 V inozemstvu 4 Bodo organizacije SZDL pravilno izkoristile zimski čas? Po volitvah je delo v naših organizacijah SZDL kar nekam zamrlo, čeprav so prav volitve pokazale, kaj moremo doseči z aktivnim delom množičnih organizacij in posameznih aktivistov. Delovni ljudje, ki vedno bolj zavestno sodelujejo pri graditvi socializma, se vedno bolj zanimajo tudi za razna gospodarska in politična vprašanja doma in po svetu. Dobro pripravljeni in vodeni razgovori o teh vprašanjih bi morali biti stalen način množičnega političnega dela organizacij Socialistične zveze. Mnogo je naših organizacij SZDL po vsej Dolenjski, ki pravzaprav ne vedo, kaj naj bi delale, če ni slučajno nobene »akcije*, kot so volitve ali kaj podobnega. V prejšnji številki našega lista smo objavili dopis iz Dragovanje vasi pri Dragatušu, v katerem opisujejo, kako in o čem vse so se pogovorili na vaškem sestanku in tudi ka'i so sklenili. Mislimo, da je podoben razgovor potreben v sleherni naši vasi, pobudo zanj ba bi morala dati organizacija SZDL. Pretežni del vaških gospodarskih problemov bi lahko rešili s skupnim delom in napori, a ljudska oblast bo predvsem pomagala najprej tam, kjer se vaščani sami najbolj zanimajo za napredek tudi so pripravljeni Kmečka mladina in univerza Kljub dolenjskih študentov je imel v obdobju zimskega semestra že vrsto delovnih sestankov, na katerih so študentje obravnavali perečo gospodarsko, politično in kulturno problematiko Dolenjske. Klub je na pobudo univerzitetne anketne komisije razposlal vsem svojim članom tudi anketne liste, da bi ugotovili socialni sestav dolenjskih študentov. Kakšni so statistični podatki o socialnem sestavu študentov na ljubljanski univerzi? O tem nam govori članek Janeza Jerovška v »Tribuni« (11. decembra 1953). Oglejmo si številke in primerjajmo leto 1939 in 1952. Sloj: delavski kmečki uradniški leto: 1939 7.1 % 22.7 % 55.1 % obrtno-trgovski 9.7 % leto:1952 10% 14.2 % 61.2 % 8.2 % Te številke nam povedo, da je število delavske mladine v primeri s predvojnim stanjem naraslo komaj za 3 odstotke, dotok kmečke mladine na univerzo je pa padel za celih 8 odstotkov. Vidimo, da univerza postaja vedno bolj privilegij uradniških in drugih slojev, delavski in kmečki mladini je pa dostop na univerzo vedno težji. Kje so vzroki tega nezadovlji-vega stanja? Najprej moramo poudariti,. da je nad 50 odstotkov študentov i* Ljubljane, in ker je Ljubljana zlasti administrativno in kulturno središče, je razumljivo, da daje največ študentov iz uradniških in drugih slojev. Vrhu tega je višina za otroške doklade ali štipendije za študente iz Ljubljane prav tolikšna kot za študente izven Ljubljane, dasi je študij teh zvezan z neprimerno višjimi izdatki. Vsem, ki sprašujejo za višino letošnje naročnine: celoletna ■ . 480 din polletna ... 240 dir za Inozemstvo . 900 di i %11 3 ameriške dolarje. Uprava »Dol. lista« Da ?e dotok delavske mladine na univerzo tako majhen, je vzrok tudi ta, da imajo delavci navadno manjše dohodke kakor uradniki t dolgoletno službo. Razen tega imajo delavci večina več otrok kot uradniške družine, zato tudi večje izdatke in materialne težave. Delavci tudi niso bogve kaj navdušeni, da bi pošiljali svoje otroke na višje šole, večina uradnikov pa hoče imeti svoje otroke akademsko izobražene. Dotok kmečke mladine na univerzo je v primeri i predvojnim stanjem padel, kar najbolj zgovorno priča, da sedanji sistem podpiranja z dokladami ne ustreza, ker je najbolj prizadeta mladina malih pa tudi srednjih kmetov. Sedanji socialni sestav študentov na univerzi bi bil za kapitalistično družbo povsem normalen, za socialistično družbo pa postaja političen problem, ki se ga je treba dobro zavedati in na katerega moramo vedno znova opozarjati. To je le izvleček iz misli Ja- neza JerovŠka. Nakazal je najvažnejše študentske probleme, ki jih je načel tudi Klub dolenjskih Študentov in jih bo reševal s sodelovanjem javnosti, kajti tako nizek odstotek Študentov iz delavskih in kmečkih vrst je pereče vprašanje, mimo katerega ne smemo. Odločno je treba tudi povedati, da med malomeščanskimi elementi v zaostalejših predelih Dolenjske in ponekod celo med delavstvom še vedno straši prepričanje, da so študentje nepotrebni pohajači, ki presedijo nekaj let po predavalnicah, da lahko kasneje z diplomo v žepu igrajo gospodo in dobro živijo. To je marsikdaj bilo res za Študente v stari kapitalistični družbi, v novi, socialistični ureditvi, ki zahteva na vsakem koraku čimbolj razgledanih, naprednih in vsestransko sposobnih ljudi, je pa tako mnenje neutemeljeno in žaljivo. Zato bomo našo javnost o problemih študentov, zlasti dolenjskih Študentov, še seznanje-vali. V. B. Smrt rojakov v tujini V Joliet (ZDA) je umrl 68 letni Frank Horvat iz Mirne peči pri Novem mestu. Na domu svojega sina v Clevelandu je umrl 5. decembra 86 letni John Hro-vat, doma iz Novega mesta; v Ameriko je odšel pred 63 leti. V Ameriki je zapustil dve hčeri in sina, 27 vnukov in 7 pravnukov, v starem kraju pa brata Franca. Prav tam je umrla po šestteden-ski hudi bolezni tudi 70 letna Frances Oražem, rojena Klančar. Doma je bila iz Mohorja pri Vel. Laščah, kjer zapušča sestro Marijo Bavdek. V istem kraju je umrla še Mary Glavič, rojena Ma-ietič iz Staiarja pri Kostelu. Bolehala je celih 17 let, in tudi Louis Bobnar, star 61 let. Doma je bil iz Vaja pri Mirni peči. Po dvomesečni bolezni je umrla v Cleve-vandu 66 letna Mary Andolek iz Vel. Slivce pri Vel. Laščah. Julija Brezovar, rojena Boje, ki je bila rojena pred 71. leti v Dolenji vasi pri Ribnici, je umrla v Clevelandu po daljši bolezni. 26. no- vembra je umrl prav tam Anton Kolenc, star 66 let. Doma je bil iz Križke rebri pri Čatežu. V Chicago je umrl 30. novembra John Fabijan iz Dolenjskih Toplic. Dočakal je lepo starost 86 let. V Pittsburgu je umrl 27. novembra 65 letni Martin Berdik, doma iz okolice Šentjerneja na Dolenjskem. Po enotedenski bo- tudi sami doprinesti čimvečji delež. Na sestankih pred volitvami so ljudje vedeli veliko povedati o raznih nepravilnostih pri socialnih podporah, invalidninah, o nepravilni odmeri davka in drugih podobnih zadevah, ki jih tarejo. Zakaj ne bi odbor Socialistične zveze sklical posebnega sestanka, na katerem bi se pogovorili morda samo o socialnih podporah in invalidnini ter pre-motrili, kdo prejema socialne podpore upravičeno in kdo neupravičeno. O nepravilnostih pri davkih je bilo že zelo veliko govora in tudi dokazov, da take nepravilnosti obstojajo. Kdo je bolj poklican, da se bori proti vsem nepravilnostim in nezakonitostim na vasi, kot prav organizacije SZDLf Temeljit razgovor o takih tiidevah bi bil prav gotovo potreben in koristen. Tudi na račun zakona o gozdovih je bilo veliko hude kritike. Zakaj ne bi na posebnem sestanku seznanili vse kmetovalce o pomenu zakona in se tudi pogovorili, katere določbe tega zakona ne odgovarjajo življenjskim razmeram na vasi, predvsem pa kako je treba pravilno izvajati določila tega zakona, da bo dosežen cilj za katerega je bil sprejet. Po vaseh raste število nesmiselnih pravd za vsako malenkost, ki pa zrejo težke stotisočake in ogrožajo marsikatero domačijo. Organizacija SZDL naj bi bila pobudnik, da bi se čimveč takih sporov rešilo doma brez dragih sodnih pravd, saj je staro pravilo, da nobena, tudi dobljena pravda ne prinaša koristi, pač pa le izgubo. Organizacije in tudi občinski ljudski odbor bi morali skrbeti, da zaostale ljudi odvračajo od pravdaštva in jih opozarjajo na nesmiselnost te skrajno grde razvade. Zvezna ljudska skupščina je sprejela že vrsto novih gospodarskih uredb za nov gospodarski sistem. Organizirajte v vsaki va^i razgovore ln študij teh novih gospodarskih uredb, ki so važne za vsakega državljana. V teku je razprava o družbenem gospodarskem načrtu za letošnje leto. Pri tej razpravi mora sodelovati čimveč delovnih ljudi, saj je družbeni načrt del njihovega življenja. Oni ga bodo ustvarjali s svoiim delom. Dosedaj še nimamo poročil, da bi organizacije SZDL pripravile množični razgovor o vseh teh važnih vprašanjih. Poleg splošnih izobraževalnih tečajev, ki so pa največkrat prepuščeni predvsem prosvetnim delavcem in strokovnjakom, bi bili prav primerna oblika zimskega dela bralni večeri Kulturno prosvetno delo je prav tako največkrat samo stvar nekoliko požrtvovalnih ljudi, moralo pa ž»i biti stvar množičnih organizacij t* njihovih vodstev. To je samo del koristnega dela, ki ga lahko opravi SZDL v zimskem času. Od požrtvovalnega in pravilnega dela njenih članov je veliko odvisno, kako bodo nasi delovni ljudje spremljali napore ljudske oblasti pri na daljnem dviganju gospodarstva in kako se bo razvijala in krepit* solistična zavest ljudi naše Dolenjske. P. R. Ustanavlja se društvo za pospeševan e gospodinjstva Tako na deželi kakor tudi v mestu imajo danes naše žene — gospodinje premalo znanja v gospodinjstvu. Marsikaj bi se daio v naših domovih izboljšati, prihraniti, če bi gospodinje imele nekoliko več strokovnega znanja in če bi imele širši poeled na življenje zunaj v svetu. Spoznale bi, kako znajo napredne žene s skromnimi sredstvi urediti ^ prijeten, udoben dom in nuditi svoji družini zdravo hrano. Vse žene bi se morale zavedat^ da je od njih odvisno, če bo dem prijeten, če bo stanovanje res lepo urejeno, če bo prehrana zdrava in če bodo njihovi otroci res pravilno vzgojeni v poštene "n praktične ljudi. Naše žene imajo veliko dobre volje, da bi postale vzorne matere in gospodinje, rade bi zdnvo hranile svojo družino, vendar dostikrat ne vedo, kako najs skromnimi sredstvi to dosežejo. Rade bi vzgojile svoje otroke v praktične ljudi, toda tega niso vedno Lani 1132 rojstev v Novem mestu Po podatkih mestnega matičnega urada je bilo lani rojenih v Novem mestu 1132 lezni, kot posledici srčne kapi, je otrok. Število porodov nara- v Clevelandu umrl 56 letni Louis šes iz leta v leto. Medtem ko E. Fier. Doma je bil iz Družin- je bilo n. pr. leta 1947 rojenih ske vasi pri Beli cerkvi, kjer za- v Novem mestu 420 otrok, pa pušča več sorodnikov. Na svojem je bilo leta 1952 v novomeški domu je prav tam umrl po eno- porodnišnici že 1006 porodov. meseci bolezni 68 letni Jerry Mo- Odkar je odprt Materinski har st., doma iz Malega loga pri dom, se nosečnice iz vseh kra- Loškem potoku, od koder je pri- jev Dolenjske čedalje raje za- šel v Ameriko pred 50. leti. V tekajo k porodom v Novo me- kraju Ridgervood je 8. decembra sto. na svojem domu umrla zelo znana _ Marija Benedik, rojena Lovšin, vdova po Ludviku Benediktu, dolgoletnem poslovodji Glasa naroda. Rojena je bila v Ribnici na Dolenjskem. zmožne, ker same večkrat ne znajo biti dovolj praktične. Naše žene bodo imele priliko razširiti svoje znanje v novo osno-vanem ženskem društvu za gospodinjsko izobraževanje. V društvo vabimo vse gospodinje učiteljice, učiteljice šivanja in ročnih del ter ostale učiteljice^ ki poučujejo gospodinjstvo, vodijo ali organizirajo gospodinjske tečaje. V.ib'mo tudi vse gospodinje, ki žele sodelovati pri pospeševanju naprednega gospodinjstva. Zglase naj se čimprej na Kmetijski gospodinjski šoli Mala Loka ali na Kmetijski šoli Grm, kjer bodo dobile "vsa pot. -bna pojasnila. Iniciativni odbor društva za gosp. izobraževanje 25.000~DINARJEV SO PREJELI lani trije naročniki Dolenjskega lista oz. njihovi svojci zaradi posledic^ nesreč od Državnega zavarovalnega zavoda v Novem mestu, ker so imeli v redu poravnano tekočo naročnino za naš tednik. Ali veste, kdaj vas lahko prizadene nezgoda? Nikomur je ne privoščimo — kadar pa je nesrečen slučaj tu, je nepričakovana denarna pomoč dvakrat zaže-ljena! Nič vas ne stane, če si tudi vi zagotovite brezplačno nezgodno zavarovanje. Čim ste poravnali naročnino za Dolenjski list, plačujemo za vas vsak mesec zavarovalno premijo novomeški podružnici DOZ! Ne pozabite — za 40 dinarjev na mesec imate v hiši vsak petek Dolenjski list, z njim |>a tudi plačano nezgodno zavarovanje! SODELUJMO V MESECU DOLENJSKEGA USTA - PRIDOBIVAJMO NOVE NAROČNIKE • SE JE CASr DA SE VKLJUČITE V VELIKO NOVOLETNO''NAGRADNO ŽREBANJE? M. Solohov: VESELA PRIGODA w v v in n/egcve DEDA SCUKARA kobilice Ded Sčukar je navdušeno sprejel imenovanje stalnega koči jaza pri upravi kolhoza. Jakov Lukič mu je izročil dva bivša kulaška žrebca, namenjena za službena pota in mu zabičal: »Čuvaj ju kakor punčico v očesu! Glej, da bosta rej ena, ne vozi prehitro, ne dirkaj z njima! Tale sivi Titkov je žlahtne sorte, pa tudi pram ima v sebi dobro donsko kri. Zdaj nimamo velike vožnje, kmalu ju bomo prepustili h kobilam. Ti odgovarjaš zanje!« »Nehaj no, za božjo voljo!« je zagodrnjal ded Sčukar. »Misliš, da ne vem. kako je ravnati s konji? Hej, koliko sem jih imel na skrbi v teh svojih dolgih letih! Ni toliko las na glavi, kolikor konj je šlo skozi moje roke«. V resnici pa je v vsem Sču-karovem življenju »šlo skozi njegove roke« nič več nič manj kakor — dve kobilici! Eno eni njih je zamenjal za kravo, t drugo pa se je pripetila tale zgodba: Pred dvajsetimi leti s.' jo ded Sčukar prisrčno natr-kan vračal iz vasi Vojskovo in •potoma kupil tisto kobilico od nekega cigana za trideset sre- brnih rubljev. Ko si je pri kupovanju kobilico ogledal, je bila na oči okrogla, trŠata, toda klapouha z mreno na očeh, vendar zelo živahna. Ded Sčukar je celo dopoldne tržil s ciganom. Ze tridesetkrat sta udarila v roke, se ločila, pa le spet sešla. »Zlato, ne kobilica! Kadar zdirja, zapri oči, pa ne bos videl tal. Misel! Ptica!« Je trdil in prisegal cigan, pljuval in lovil od utrujenosti onemoglega Sčukara za krajec suknje. »Kočnjakov skoraj nima, z očmi škili, kopita ima vsa raz-pokana, vamp povešen. Kakšno zlato neki! Mrha, da se bi človek zjokal, ne zlato!« je ded Sčukar grajal kobilo; strašno ga je imelo, da bi cigan popustil pri zadnjem rublju, zaradi katerega se nista mogla zbo-gati v ceni. »Kaj pa potrebuje zob? Bo še manj požrla. Ampak kobilica je mlada, bog ml je priča! Otrok, pa ne kobilica — zobe je izgubila v neki težki bolezni. In kaj te moti mrena? Niti nI mrena, temveč vnetje! Kopita se bodo zarastla, sčisttla . . . Kobilica je res, siva, ne kdo ve kaj lepa, pa menda ne boš z njo spal, ampak oni nI res? Kar poglej, zakaj jevampasta? Od same moči! Kacar dirja — zemlja se strese! C« pade — tri dni obleži! . . . Eh, dedek, ti bi »omara rad za trideset kovancev kupil dirkača? Živega ne dobiš, če pa zdihne, lahko dobiš crkovine za \bogajme. . .« No, cigan je pokazal dobro srce: še malo jemešetaril, nazadnje je popustil tisti zadnji rubelj, dal decu Sčukaru lz tok v roke po\odec, hinavsko vzdihnil in si z rokavom svetlo-plave suknjo obrisal zagorelo čelo. Komaj je ded Sčukar vzel v roke povodec, je kobilica pozabila vso svojo živahnost. Stopala je za njim, s* mu upirala in komaj prestavljala krive noge. Zdaj se je cigan zasmo-jal; pokazal je ploskate, kakor kreda bele zobe in zavpil za dedom: »Ej, očka! Donski kozak! Pomni moje Jobro srce! Ta kobilica mi j< služila štirideset let in teb bo prav toliko. Ampak krmi o samo enkrat na teden, sicer io podivjala! . , . Moj oče je r« njej prijezdil iz Romunije, saknil pa jo je pri Francozih, U so bežali iz Mo- skve. Dragocena živalca!...« Cigan je še to in ono vpil za Ščukarom, ki je vlekel za seboj kupljeno kJiuse; okrog šotora in med nogami cigar ov so tulili cigančki, umazani in črni ko kavke, ciganke so se kroho-tale in cvilile. Ded Sčukar se ni zmenil za vpitje, šel je svojo pot in dobrodušno premišljeval: »Bom že videl sam, kakšno mrho sem kupil. Ko bi imel denar, bi si že boljše privoščil. Ampak cigan je šalji-vec, veseljak, kakor jaz . . . No, se bova s staro peljala v trg«. Toda prišel ni niti do Tub-janska, ko so se s klapoušico /.ačela goditi čuda! Ded Sčukar je po naključju pogledal nazaj in odrevenel; za njim ni stopicala tista kupljena kobilica, vampasta in sita, temveč neka mršava para z upalim trebuhom in globokimi vdrtinami v križu. V pičli pol uri Je shujšala na polovico. Sčukar se Je po-križal, zašepetal: »Svet, svet, svet,« Izpustil iz rok vojke in obstal; čutil Je, kako mu maček plahni iz glave. Stopil je okrog kobilice in odkril vzrok tako čudovito nagle shujšano-sti — izpod omelastega kobiljega repa, ki ga je vrag vedi kdo nesramno osmukal ob strani in na vrhu, je z Žvižgom in brlizgom bruhala smrdljiva sapa in brizgalo tekoče govno. »No, to je tisto, da!« Je zastokal Sčukar in se prijel za glavo. Potem Je s podeseterjeno silo potegnil kobilico za seboj, vulkanski izbruhi njenega trebuha so trajali prav do Tub-janska — po poti so ostale sramotne sledi. Ko bi Sčukar vodil kobilico na povodcu, bi morda srečno prišel v Gremja-jači Log; toda komaj je dosopel do prvih hiš v Tubjansko, kjer je živel njegov kum in dosti poznanih kozakov, sklenil zajahati kupljeno živalico in po-jezditi čeprav v koraku, ne pa jo vleči na povodcu. V njem se je nenadoma zbudil nezaslišan ponos in njegova stara želja, da pokaže, kako se je on, Sčukar, izkopal zdaj iz revščine in jezdi lastnega, čeprav zanikrnega konja. »Trrr, hudičevka, samo plesala bi!« je surovo zavpil Sčukar, ko je s priprtim očesom ujel, da iz hiše, pred katero se je ustavil, prihaja znan kozak. S temi besedami je prijel za uzdo in se spokon-čil. Njegova kobilica, ki je plesala in ritala nemara nekoč v davnem detinstvu, zdaj zares ni imela takega namena. Ustavila se je, klavrno povesila glavo in potegnila zadnje noge podse. »Mimo kuma bi res moral pojezdlti. Naj vidi!« si je mislil Sčukar, poskočil in se zavalil s trebuhom na ostri greben kobiličnega hrbta. Zdaj pa se je pripetilo nekaj, o čemer so lep čas govorili kozaki v Tubjansku; prav v tem kraju je doživel Sčukar nezaslišno sramoto; izročilo o njem se Je ohranilo do naših dni in bo verjetno prešlo v novi rod . . . Komaj je Sčukar skočil od tal, se zleknil čez hrbet in jo skušal zajahati, se je kobila opotekla, v njenem drobu je nekaj zagrmelo, pa se je kakor je bila dolga in široka sesedla na cesto in izgubila rep. Sčukar je iztegnil roko, zletel čez cesto ln razprostrl po prašni travi. Razkačen je skočil na noge in, videč, da je kozak opazil njegovo sramoto, skušal zadevo popraviti z vpitjem: »Samo ritala bi, kaj! Hudičevka!« je tulil in brcal žival. Kobila je vstala in sklonila gobec k uveli travi, kakor, da se ni nič zgodilo. Kozak, ki je to opazoval, je bil velik burkež in veseljak; preskočil je leso in stopil k Sčukaru. »Pozdravljen, Sčukar! Lej, no, konja si kupil!« »Da, kupil, samo malce so me opeharili; štatljiva je mrha: lepo sem jo zajahal, ona pa — hop na tla. Očitno še ni navajena ježe, izjahana ni.« Kozak je priprl oči, \o dvakrat obšel in mimogrede pogledal se zobe in rekel resno: »Kajpak, navajena ni! 2ivalca Je videti žlahtne krvi. Po zobeh sodeč, ima takole petdeset let, niti dneva manj. In ravno zato, ker je žlahtne sorte, je ni mogel nihče ukrotiti.« Sčukar je.ve-'pl da kozak soč^etvuje 7 njim, pa je opogumijo pobaral: »Povej no, Ignatij Porfirio, čemu je tako na vsem lepem shujšala? Peljem, jo kobilica pa se mi kar pred očmi taja; iz nje uhaja smrdljiva sapa in bruha blato, kakor po nalivu iz prepadne ceste. Vso cesto je oTjapau a 'Uihuit z\ ed e^ifuo^ pil? Menda ne od ciganov?« »Prav od njih, tamle za vašo vasjo taborijo.« »No, ti pa povem zakaj je shujšala — zato, ker so jo prej, ko so jo tebi prodali, napihnili,« je pojasnil kozak, ki je poznal konje in cigane. »Kadar konj od starosti shujša pa bi cigani radi prodali — kaj naredijo: v zadnjico mu porinejo votli trstovec, potem pa vsa ciganska žlahta piha zapovrstjo v konja, dokler se mu ne napno boki, da postane okrogel in vampast Ko ubogo paro napihnejo, da je videti debela kakor vol, hitro potegnejo ven pi-halnik, luknjo pa zatlačijo s smolasto cunjo ali s povesem-cem prediva, da bi sapa ne ušla. Vidiš — ti si kupil tako napihnjeno kobilo. Med potjo je zatič nemara izpadel in tvoja kobilica je začela hujšati,.. Pojdi nazaj in poišči tisti zama-?:ek . . . midva jo bova v trenutku spet napuhala . . .« »Hudiči naj jih napihnejo! . . .« je obupno zakričal Sčukar in od-viharil v cigansko tnborišče. Ko pa je pridirjal na holmec, je videl, da ni pii reki ne šotorov ne voz. Kjer je stalo tabo- Stran t DOLENJSKI LIST Stev. I E GRA - edina rešitev stanovanjskih težav v Novem mestu Stanovanjske težave so vsekakor najbolj pereče vprašanje Novega mesta, kar je na svoji 14. redni seji spet ponovno ugotovil ljudski odbor mestne občine, in rastejo iz leta v leto. Lani je bilo razen starih prošenj, ki čakajo že tudi po več let, vloženih že 245 novih. Trenutno je na stanovanjskem uradu 359 nerešenih prošenj; razen teh je pirecej tudi takih s sodno odpovedjo. 284 je prošenj za družinska stanovanja, ostale so j>a. za samska. Jasno, da novomeškega stanovanjskega vprašanja ni mogoče rešiti v okviru sedanjega stanovanjskega prostora, rešitev je samo v gradnji novih hiš. Ob večjem razumevanju posameznikov bi tu pa tam res še lahko koga spravili pod streho, toda celotnih stanovanjskih težav samo z utesnitvijo ni mogoče odpraviti. Stanovanjski referenc ljudskega odbora mestne občine ima zelo težavno nalogo, saj je za marsikatero družino primerno stanovanje prav resno socialno in zdravstveno vprašanje, ki ga pa referent kljub najboljši volji ne more rešiti. Vrhu tega večkrat naleti tako on, kot člani stanovanjske komisije na veliko nerazumevanje pri stanodajalcih in stanojemalcih. Posamezni hišni lastniki se večkrat skušajo otresti stanovalcev tako, da navlečejo v hišo vso mogočo kramo ali pa se izgovarjajo, da je soba zasedena, čeprav ni. Tudi muhasci prosilci povzročajo stanovanjskim organom dosti preglavic. Je veliko primerov, da je prosilec dobil nakazilo za stanovanje, za katerega se je sam potegoval, nato pa se je na vsem lepem proti odločbi pritožil. Značilen je primer stranke, ki jo je bilo treba preseliti, da je lastnik prišel v svojo hišo. Osem mesecev se ie vleklo to vprašanie. Izdanih je bilo 6 odločb o zamenjavi, toda prizadeta stranka ie vedno staknila kak vzrok za t>ritožbo in zavlačevanje. Pritožila se je celo proti odločbam, ki jih je sama predlagala. In zanimivo je to, da ta stranka ni v delovnem razmerju ln je v Novem mewu zasedla stanovanje brez nakazila stanovanjskega referenta! Pri dodeljevanju stanovanj je bilo tudi še lani precej raznih in- tervencij. Saj Je res, da ni mogoče v vsakem primeru upoštevati vložene prošnje po vrstnem redu, ker vsi primeri niso enako nujni, vendar bi se morale tudi take dodelitve reševati le z vednostjo stanovanjskega referenta. Tako je pa prav zaradi intervencij večkrat kršena zakonitost, kar moramo še posebej grajati. Rešitev stano van jskega vprašanja je samo v gradnji novih hiš. Kajti kup nerešenih prošenj se bo večal iz dneva v dan, ker mestno prebivalstvo narašča. Gradijo se nove delavnice, ustanavljajo nova podjetja, dotok ljudi v mesto je čedalje večji. Nova stanovanja morajo graditi predvsem podjetja, da priskrbijo svojim delavcem in uslužbencem primerna stanovanja. Obveljati mora načelo, da je tre- ba v prihodnje najprej ali pa vsaj • hkrati z graditvijo tovarne ali delavnice zgraditi tudi stanovanja. V tem oziru so novomeška podjetja za svoje delavce in uslužbence vse premalo storila, kar je spričo raznih težav pri gradnjah nekolikanj opravičljivo, toda vnaprej bo le treba začeti drugače. Dober vzgled je »Pionir«. Zgradil si je dokaj lepih in udobnih stanovanj, nekatera pa usposobil za bivanje, tako da ima v Novem mestu že 30 družinskih in 40 samskih stanovanj, čeprav je tukai samo del njegovega podjetja. Gozdno gospodarstvo je lani tudi zgradilo 5 družinskih in 4 samska stanovanja ra svoje ljudi Kolektiv industriie čevljev si je lani uredil na podstrešju bivše davkarije kar 16 samskih stano- vanj. Kolektiv Tovarne lesnih izdelkov bo letos tudi začel graditi stanovanja za svoje delavce in uslužbence. V ta namen bodo porabili ves višek plačnega fonda. Slab primer pa je okrajno gradbeno podjetje »Krka«. Odkar obstoji, je razen upravnih prostorov uredilo samo tri samske sobe za svoje potrebe, če bi vsi posnemali »Krko«, bi bilo stanovanjsko vprašanje v Novem mestu še bol' pereče kakor je. Omogočiti ie pa treba tudi privatnikom gradnjo stanovanjski! hišic. Interesentov je veliko, treba jim je le nuditi kredi' po primernih pogojih. Stanovanjska kriza v Novem mestu je huda. Reševati jo moramo vsi skuoaj, elasrično in pogumno, sai birokratskega men-canja smo imeli že dovolj. Potoški „Hrvatarji Ko nastopijo mrzli jesenski dnevi obuja marsikateri Poto-čan, posebno starega rodu, spomine na čase, ko so morali čez zimo hodit drvarit na Hrvaško. Iz roda v rod (kdo ve, kdaj so šli prvi Potočani) so hodili redno vsako jesen Hrvatarji« v hrvaške in bo-senske gozdove podirat stoletne hraste, bukve in gabre, na spomlad pa so se vrnili s težko prisluženim denarjem. Hrvatarji so hodili na delo vse do začetka druge svetovne vojne. Po vojni so imeli dela dovolj doma, vendar je spomin na Hrvaško in Hrvatarje še zmerom zelo živ. Hrvatarji so se zbrali kak teden dni pred odhodom na delo v hiši kosatarja (vodje) »kompanije«, ki je štela 9 do 11 mož. Na posvetu so določili kuharja, 14 do 16 let starega dečka. Kuhar je dobil samo polovico zaslužka. Fantje od 16 do 20 let so bili pomagači in so prejemali tri četrtine zaslužka, ostali člani kompanije, izkušeni možje in fantje — gozdarji so jih imenovali tal, so imeli pravico do polnega zaslužka. Posvetovanje Hrva-tarjev se je končalo in zalilo v vaški gostilni. Dan, ko so Hrvatarji šli, je bil praznik za vso vas. Do tri ure oddaljene postaje Zlebič so se peljali na lepo okrašenih vozovih. Prišedši na svoje mesto, so prihod po stari kranjski navadi spet proslavili s pijačo. Z delodajalcem so se za višino plače že prej pogodili. Delali so večinoma na akord. K enemu delodajalcu je skoraj redno prišlo več kompanij, do deset. Da ne bi prišlo do neljubih prepirov so kosatarji kompanij vlekli listke, na katerih so bile številke »linij«. Linija, ki jo je kosatar potegnil, je pripadla njegovi kompaniji. Prvi dan so Hrvatarji navadno prenočili kar pod milim nebom, drugi dan je zrasla iz hlodov in na novo obtesanih železniških pragov lična gozdarska koča, drugi dom Hrvatarje v. Kompanisti so odhajali na delo rano zjutraj, še v temi, kuhar je začel pripravljati zajtrk — koruzne žgance, ki so morali kar plavati v masti. Za kosilo so imeli izmenoma štruklje in »porbiks«-rezance ter fižol s prežgan jem. Ob ne- deljah in praznikih je prišlo na mizo meso. Zanimivo je, kako so meso delili. Kuhar je narezal toliko kosov, kolikor mož je štela kompanija. Nato je stopil pred vrata koče in jih zaprl za sabo. Kosatar je zdaj od kuharčka jemal kos za kosom in sproti vprašal, komu pripada. Tako je bilo meso razdeljeno brez protek-cij, če izvzamemo kuharčka, ki je dobil izbirek, ampak ku-harček si je že znal pomagati. Ob nedeljah so šli Hrvatarji v bližnje vasi, radi so prepevali, se poveselili z dekleti in plesali. Delo v gozdovih je bilo naporno. Napravi j ali so hlode, želez, prage in drva. Zaslužek je bil za tiste čase še kar dober. Povprečno je Hrvatar zaslužil na dan 70 do 80 dinarjev; vožnjo so imeli plačano. Spomladi so se Hrvatarji vrnili v Loški potok. Vrnitev so praznovali še bolj slovesno, kakor odhod. Spet so pili in peli in plesali. Drugi dan so bili Hrvatarji spet navadni Potočani, do jeseni, ko so jo vnovič s sekirami in plenka-čami mahnili na Hrvaško. Karel Oražem ftetidj o soli Kuhinjska sol le ena tistih soli, ki so potrebne za rast in vzdrževanje človeškega organizma. S soljo dajemo okus jedem, uporabimo jo pa lahko še za marsikai drugega. Sol pri kuhi moramo znaci uporabljati. Vse vrste sočivja solimo šele takrat, kadar je fižol, grah itd. že mehko kuhan. Jetrca in ledvičke solimo tik preden jih jemo, drugače se strdijo. Napačno je mišljenje, da se sladki kolači in torte pripravijo brez soli. Malce soli izboljša okus sladkim jedem, če mleko, v katerem bomo zakuhale riž ali kašo, malo oso-!imo, bo jed veliko okusnejša. Riba bo ostala sveža 12 do 15 ur, če jo po očiščenju nadrgnemo znotraj in zunaj s soljo, ki smo ji pridali malce sladkorja. Kovinaste tase zarjavijo, če fih umivamo v vodi. Rajši jih odrgni-mo s segreto soljo, pa ne bodo rjavele. Sveže madeže od kave, sadja in rdečega vina odstranimo z belih prtov, če madež pospemo s soljo, pustimo 1 do 2 uri, nato pa operemo v topli milnici. Kuharica je »zaljubliena« in ie presolila juho. Ni tako hudo. Pri-liti je treba malo vode, olupiti 2 do 3 krompirje in jih dati v juho, pa nihče ne bo opazil kuharičine »zaljubi jenosti«. Za tiste, ki nosijo »najloncecc Svečana seja organizacije FLZ v Črnomlju Ob petletnici ustanovitve Protiletalske zaščite v naši državi, 27. decembra, je črnomaljska PLZ sklicala slavnostno sejo. Seje so se razen članov udeležili tudi mnogi gostje, predstavniki ljudskih odborov, množičnih organizacij, vojske, ustanov in podjetij. Po pozdravnem govoru je imel obširno poročilo Klemenčič Maka, načelnik tajništva za notranje zadeve okraja Črnomelj. Omenil je pomen organizacije PLZ, njeno razvojno pot, moderno ureditev v vseh Del članov PLZ in gasilcev na praktični vaji v Črnomlju državah in pa kako se je razvijala pri nas. Prikazal je težave in napore posameznih enot, kakor tudi posameznih članov, opozoril pa tudi na dosežene uspehe. Občinski ljudski odbori kažejo še vse premalo zanimanja za naloge, ki jih ima PLZ. Materialna preskrba, prostori, strokovno usposabljanje članov PLZ, vse to so stvari, za katere so odgovorni ljudski odbori, seveda ob pomoči množičnih organizacij, ustanov in podjetij. Iz poročila smo slišali, da je PLZ črnomaljskega okraja od 1948 do danes organizirala 46 tečajev, na katerih je uspešno opravilo izpite 1128 članov. Na petih javnih vajah v Črnomlju in v Metliki je sodelovalo 472 članov in gasilcev. V mobilnih enotah, dosedaj so le Črnomlju in Metliki, je 111 članov; v Črnomlju ima štab že postavljeno komando mesta z vsemi potrebnimi sredstvi. Vaških enot je organiziranih 35 z 241 člani. So skoraj v vseh večjih vaseh, razen v Dragatušu, kjer vsled malomarnosti občinsk. ljudskega odbora PLZ, kaj šele vaških odborov. Med najboljšimi organizacijami PLZ sta Črnomelj in Metlika. Po referatu so bile najboljšim članom podeljene knjižne nagrade, nato pa so imeli vsi udeleženci slavnostne seje skupno kosilo. Darko DOPISUJTE V »DOLENJSKI LIST« Stari Arabci so lahno in prosojno tkanino, imenovano muselin, okrstili za »tkani zrak«. Bila je tako tanka, da je velika tančica iz muselina lahko šla v orehovo lupino. »Tkani zrak« bi danes lahko rekli ženskim nogavicam, ki prizadenejo nežnemu spolu toliko skrbi. Nvlon nogavice (naj-lonce) si danes že vsaka želi, saj so res lepe in imajo vrsto prednosti, treba je pa znati ravnati z njimi. Če si kupite nvlon nogavice jih ne pustite ležati v omari, temveč jih nosite. Preležane zelo rade pokajo že prvi dan, ko jih obujete. Najbolje je, da »i kupite dva para iste barve in vrste, ker boste tako imele namesto dveh štiri nogavice. Saj ste že same opazile, da se zmerom raztrga le ena nogavica, druga pa ostane cela. če imate torej dva enaka para, jih boste lahko nosile dlje. Ko nvoln nogavice sezujete iih takoj siplahnite v mrzli vodi, ker znoj razjeda fina nvlonska vlakna. Tanke in občutljive nvlon nogavice obuvajte z rokavicami, ker jih z nohti lahko silno hitro raztrgate. Če boste ravnale pazljivo, vam bo tudi ta »tkani zrak« delj časa služil. NIČ VAS NESTANE, zavarovani po ste za 20,000 dinarjev za slučaj trajne Invalidnosti ozir. sa 10.000 dinarjev za slučaj smrti zaradi nezgode, če Imate v redu poravnano naročnino sa DOLENJSKI LIST/ DOMAČE ZDRAVILO ZA NESPEČNOST Zgodi se, da kar nenadoma slabo spite, noč za nočjo, in seveda je potem človek čez dan ves utrujen in »brljav«. V takem primeru nikar ne jemljite praškov za spanje, ker se jih boste hitro navadili. Okoristite se raje s prastarim domačim zdravilom: vzemite dve cunji, seveda čisti, ju namočite v razredčen kis !n si ovijte vsako nogo posebej ori zaslužkih. Poudarile so, da imijo žene v Kanadi nekaj več splošnih pravic, kot jih imajo žetie v iekaterih drugih državah, so pa še vedno zelo prikrajšane gleoe enakopravnosti s moškimi zaradi družbenih in družinskih ovir ter tudi zaradi ekonomske neenakosti. Glavna zahr?va iensk na kongresu je bila: eraka plača za enako delo. Tožile to tudi, da so po-roče-e ženske navadno prej odpuščene z dela, odklanjajo }'im pa tudfi brezposelno >odporo. Hočeio plačan dopust a čas poroda. Kongre« je posta'il zahtevo, da vlada ali pa okrane oblasti pod-vzamejo potrebne ikrepe za usta-, novitev otroških j;sli. Ker takih jasli nimajo, marsikatera icna n« more v službo. Sred zime smo še popolnoma novo, 34.000 d nar ev vredno ŽENSKO KOLO pa čaka srečno lastnico ali lastnika, da ga popelje čez nekaj tednov v pomladno prelest. Se je čas, da se vključite v vrsto naših naročnikov, ki bodo deležni 24 novoletnih nagrad v vrednosti nad 150.000 dinarjev. Kaj smo pripravili? Preberite: 1. Žensko KOLO (dobavila »Prehrana« v Novem mestu) 2. KAMGARN ZA MOŠKO OBLEKO (izdelek »No-voteksa«, Novo mesto) 3. VOLNENO BLAGO ZA PLASC (izdelek »Teksti-lana«, Kočevje) 4. JEDILNI PRIBOR (dobavila »Zeleznina« Novo mesto) 5. KAVNI SERVIS (dobavilo trg. podjetje »Rog«, Novo mesto) 8. ŽENSKA PLETENA JOPICA (izdelek »Belokra- jinke«, Črnomelj) 7. ROČNI VOZIČEK (izdelek Kolarsko-mizarskega podjetja Mlma) 8. 12 PORCELANASTIH KROŽNIKOV (dobav. »Rog« Novo mesto) 9. ŽENSKI GOJZARJI (Izdelek Industrije obutve v Novem mestu) 10. VOZIČEK NA 4 KOLESA 11. 50 KG BELE MOKE 12. ELEKTRIČNI KUHALNIK Razen gornjih daril, ki jih bodo deležni izžrebanci lz vrst tistih naših naročnikov, ki bodo do 31. januarja 1954 plačali vnaprej celoletno naročnino, pa smo pripravili se naslednja darila: dva ročna vozička — 4 porcelanaste sklede — keramične Izdelke — garnituro ženskega perila — servis za liker — električno pečloo — kuhinjsko posodo — trajno ondulacjo ttd. Te nagrade so namenjene izžrebancem - naročnikom, ki bodo do konca januarja vplačali vsaj polletno naročnino. Ne zamudite ugodne prilike — naročite si DOLENJSKI LIST če ga morda še ne prejematel Razen brezplačnega nezgodnega zavarovanja se Vam letos obeta ena izmed 24 lepih nagradi Ce lista morda še ne poznate, nam pišite, da Vam ga pošljemo! Pošljite nam naslove znancev in prijateljev, da jim bomo poslali Dolenjski list brezplačno na ogled! »DOLENJSKI LIST« - Novo mesto - poštni predal 33 Stev. t DOLENJSKI EIBfl Straa S Bo letos zgrajen most čez Krko na Loki? Dolgoletna želja prebivalcev Novega mesta na desni strani Krke ln tudi prebivalcev bližnjih okoliških vasi je, da bi bil zgrajen ie en most čez Krko ln sicer blizu železniškega mostu ob bolnišnici. Ker ni tukaj mostu, mora dnevno 400 do 500 ljudi iz Kandije, Smihela, Irce vasi, Broda in drugih bližnjih naselij po velikem ovinku v mesto. Zlasti velja to za dijake, delavce tekstilne tovarne, gradbenega podjetja »Pionir« ter vse, ki Imajo opravka v Bršlji-nu. Pa prav tako iz splošnih in prav tako lz strateških ozirov je nujno potreben še en most čez Krko, saj je sedanji močno pre. obremenjen in ga bo treba prav kmalu ojačlti in razširiti. Ni potrebno še posebej poudarjati, kako potreben bi bil ta most za oba oddelka splošne bolnišnice. Ker še nI u/panja, da bi na tem mestu gradili železobetonskl most, kot je v načrtu, je ljudski odbor mestne občine mnenja, da bi zgradili vsaj lesenega za osebni promet. Okrajni ljudski odbor je na zadnji seji sklenil, da odstopi leseni zasilni most v Straii LO MO. Svet za komu-naLne zadeve mestne občine pripravlja načrt za postavitev mostu in upamo, da bo v tem letu postavljen. Pet let Protiletalske zaščite V decembru 1948 je bila z odlokom ustanovljena organizacija civilne rpotlletalske zaščite, kratko imenovana PLZ. Smisel te Izključno obrambne organizacije je, da v mirnem času usposablja civilno prebivalstvo za obrambo proti sovražnim letalom za primer vojne, oziroma usposablja p oseb- Novice iz Predgrađa ob Kolpi Otroški škorenjčki To se ve, da otroci pozimi najraje gazijo po snegu. Ce otrok nima dobrega obuvala, ga je res težko spustiti na sneg. Za sneg pa so najboljši gumijasti škorenjčki in matere kaj pridno segajo po njih v novomeški trgovini »Borovo«, čeprav so precej dragi. Toda marsikatera mati mora oditi iz trgovine brez njih. Nimajo namreč vseh ustreznih številk. Dobe se le prav majhne ln pa za starejše otroke za otroke od 9. do 12, leta jih nI. Novomeška podružnica je že večkrat urgirala v tovarni glede tega, vendar odziva ni. Zakaj tovarna željam kupcev ne ustreže, ni znano. Bil0 pa bi to prav In koristno ne samo otrokom, pač pa tudi novomeški trgovini, ki bi s tem pridobila na ugledu, in tovarni »Borovo«. Mnenja smo, da danes, ko Imamo tudi tovrstnega blaga že kar dovolj, vendarle nI treba več prezirati želja potrošnikov. Kdo naj čisti pločnike? S prvim snegom se je spet oglasila tudU stara novomeška pesem: čiščenje pločnikov. Kdo naj skida sneg? Težko vprašanje, ki ima vsako leto isto »vi. žo«, morda je le kaka nota zdaj višja zdaj nižja. Odredba mestnega ljudskega odbora sicer pravi jasno, da morajo poskrbeti za čiščenje pločnikov lastniki hiš aH hišniki (kjer teh ni, je gospodar pač tudi hišnik), najemniki, stranke in tako dalje, vendar so najemniki na tretjem mestu. Hišni lastniki, kakor tudi organi javne varnosti pa zahtevajo čiščenje pločnikov prvenstveno od najemnikov. Mi smo takega mnenja, da bi bilo le treba za čiščenje pritisniti laslnike hiš, ne pa najemnike lokalov. Ce so lastniki znali tako visoko poskočiti z najemnino za lokale, včasih kar v vrtoglavo višino, naj pa še malo »poskočijo« ln odkldajo sneg ali pa naj od kupčka, ki jim od visokih najemnim le precejšen ostane, malo poberejo pa dajo komu, da bo počistil. SIcer pa nič hudega, če sami primejo za lopato, saj velja čast delu, ne sam0 denarju. Nemara bi tudi ne bilo napačno, če bi mestni ljudski odbor za Čiščenje ln odvoz snega po pločnikih ln ulicah vpeljal malenkostno letno davščino na vsakega prebivalca, mestni delavci naj bi pa počistili ulice ln pločnike snega. S tem bi bil vsakoletni zimski spor rešen enkrat za vselej. —r- Vse kaže, da bodo vodovodne cevi, ki so bile položene v zemljo od izvira v Dolu do rezervoarja nad Kovačo vasjo še pred vojno, propadle, predno bomo dobili črpalke. Ta stvar s črpalkami se le predolgo vleče. Sedaj, ko imamo električni tok, bi se nekje moralo dobiti sredstva za nakup potrebnih črpalk. Tukajšnji rojak Suštar-* Ali )e za Stari trg res vse dobro? Edina prometna zveza Poljanske doline ob Kolpi je avtobus, ki vozi trikrat na teden v Kočevje ln trikrat v Črnomelj. Pa ne samo Poljanska dolina, tudi del hrvatskih vasi je vezan na to avtobusno progo. Proga je zaradi hribovitega terena Izredno težka, zlasti proti Črnomlju, saj je na njej vsaj 600 metrov višinske razlike na razdalji 30 km. To razliko mora avtobus premagati dvakrat na eni vožnji. Zlasti težka je ta proga pozimi, ko je na vlSjih legah sneg, v dolini pa kopno. Razumljivo, da je potrebno za tako progo dobro vozilo. Tega pa menda na upravi Gozdnega avtopodjetja v Kočevju ne razumejo. V zadnjem času so namreč dali na to progo na pol razbit avtobus, ki je bil že izločen ln pripravljen za generalno popravilo, česar je res izredno potreben. To, lahko rečemo, staro škatlo so dali z utemeljitvijo, da je za Stari trg pač vse dobro. Streha na avtobusu namreč pušča na več krajih, karoserija je vsa obdrgnjena, sedeži mastni ln oguljeni, motor deluje zelo slabo. Vsako jutro, preden ga spravijo v pogon, ga morajo vleči nekaj časa s konji, zato pa potniki večkrat čakajo ob cesti po uro aH več ln še ne vedo zanesljivo, če pride. Varčevanje ie res lepa stvar, toda ne na račun številnih potnikov in njihovega zdravja. Zdaj se že dobijo rezervni! deli ln tudi novi avtobusi, kajti če lahk0 vozijo moderni avtobusi siporedno z železnico, naj bi take proge kot je starotrška, dobile zanesljive ln primerno opremljene vozove. Kronika nesreč ŠMIHEL pri Novem mesta. — Pri praznovanju novoletne jelke se je opekel po rokah Silvester Prelog. GRAĐENJE - SMARJETA. -Na poti proti domu je padeJ in si zlomil levo roko sin delavca Stanko Robek. KOČEVJE. — Pri sankanju si je zlomila desno nogo hčerka Eožtnega uslužbenca Majda Sre ot. BRUSNICE. — Posestnikovega sina Antona Deželana sta na novega leta dan ponoči napadla Jo že in Franc Zagore in mu priza dejala poškodbe na glavi. KOČE PRI STALCERJIH. -Dokaj čudna nezgoda se je pripetila delavcu Alojzu Lovšinu. Pri nakladanju sena je našel vžigal nik; ta se mu je v roki razpočil ter mu ra/mcsaril prst leve roke PREDGRAD. — Posestnik Ivan Jonke je vozil kolje. Po nesreči je prišel z levo nogo pod voz in mu jo je zlomilo nad gležnjem. Glbanle prebivalstva v Črnomlju Od 21 ,d«C«nb«t dt> 1, fannar in mi t<* bila v CVnojnlfti en« po »oka, ro'lil'i *tn M dv« otroka, umrli f. i »1« dve Jrinkl. Porinila ria »<>■ Rnrc Jemci, po-K^tnik lr Dobll&f tfor«-, iu Stare Mariju, potJMclka * Grič*. — Ce Mltiuno! Imrti tla: Znrlmi^ Katarina, pr* T>ilknricn it. RuloiVld. *tara 82 l<*t fcoAevar Mnrijn. uJiitkaririi i« Petro JM vasi, stara 75 l*t. 818, ki se je pred kratkim vrnil nazaj v Ameriko, je obljubil, da bo med rojaki zbiral prostovoljne prispevke za nakup črpalk. Želimo mu pri tem veliko uspeha. Sedaj so v teku elektrifikacij ska dela v Dolu, Preserju ln Kotu ter bodo tudi te vasi kmalu dobile električno luč. Daljnovod je že dokončan in zdaj napeljujejo elektriko v domačije. Prebivalci se vesele napredka, ki ga prinaša elektrika. Sirijo se razveseljivi glasovi, da bo kmetijska zadruga s pomočjo okraja kupila kino aparaturo, ki bi jo namestili v dvorani zadružnega doma v Predgrađu. To bi bila za Po ljansko dolino res lepa pridobitev, ki bi jo bil vsak veseL V Starem trgu, ki je mnogo manjši kot Predgrad, Imajo kar dve trgovini, v Predgrađu pa je samo ena in še ta za ves oko lis, to je trgovina kmetijske za druge. 2alostno je, da niti ta trgovina nI vedno tako založena, da bi lahko krila vse potrebe potrošnikov, kar vzbuja med njimi dokaj nevolje. Prav bi bilo, da bi imeli tudi v Predgrađu vsaj še eno poslovalnico državne trgovine. Ze zaradi medsebojne konkurence pa tudi boljše preskrbe potrošnikov bi bila Se ena trgovina nujno po trebne. Potrošniki Predgrađa in okolice bi otvoritev trgovske poslovalnice državnega podjetja toplo pozdravili. J. S. V šmihelu pečejo slab kruh Spomladi 1952 so v Smihelu pri No-Tcm mestu odprli pekarno za. potreb« Smihela hi okolice. Pekarna je dolffo pekla dober kruh, toda zadnje ča*e se je peka zelo poslabšala. Kruh dobijo potrošniki res opaljem, moka ima pa tudi primesi, ki teka ne povečajo. Pekama zalajra • kruhom tudi DujaSki dom v Smihelu, zato ie tov. uipravnik povprašal, kaj je s peko. Odgovorili so mu nekako takole: >Kuk*fn kruh smo pa imeli med nairodnoosvobodilno vojno, aN Tak odgovor je vsekakor nepravilen in ne kaže nobenega čuta odgovornosti do potrošnikov, ki hočejo dobro pečen kruh, saj ca tudi dobro plačajo. Taiko pa se zgoda, da ima Smihel pekarno, uslužbenci iz Smihela si pa raje kupijo kruh v Novem mestu ker je pač boljši. Nat se v pekarni potrudijo, da bomo njihov kruh i veseljem kupovali in jedli D, J, mesec Dolenjskega lista ne enote, da bi v morebitni vojni skrbele, da bi bilo čim manj žrtev ln škode, V teku svojega obstoja je organizacija PLZ v številnih tečajih usposobila tisoče ljudi za pasivno civilno obrambo, hkrati pa so si tečajniki pridobili tudi znanje, ki ga potrebujejo pri svojem dnevnem delu. Okrajni In mestni odbor PLZ v Novem mestu sta imela v počastitev pete obletnice PLZ 26. decembra popoldne v Novem mestu svečano sejo. Samo v treh letih je na območju novomeškega okraja na tečajih PLZ opravilo izpite za razne enote mobilnih enot PLZ okrog 1000 tečajnikov, približno toliko pa za člane hišne PLZ. V tem času je bll0 prirejenih tudi veliko praktičnih vaj. Zelo dobra organizacija PLZ je v Novem mestu, za kar Imajo glavne zasluge predsednik mestnega odbora PLZ Alojz Ml rtič ter člana odbora Franc Horvat ln Miloš Jakopec, požrtvovalno pa se udejstvuje poleg drugih tudi Stane Gregorčič, ki skrbi za dobro povezavo med gasilci In PLZ. Od mobilnih enot je ena najboljših kemično tehnični vod pod vodstvom tovariša Franca Colartča pa tudi vod za vezo pod vodstvom Srečka Maloviča je pokazal pri vajah veliko spretnost. Od enot hišne PLZ je najboljša v Bršljlnu, ki jI načelju-je tovariš Anton Požar. Na podeželju so dobre organizacije PLZ v Trebnjem, Žužemberku, Otočcu, Šentjerneju in v Dolenjskih Toplicah. Poleg civilnih so pri vseh večjih podjetjih še Industrijske enote PLZ, kt Imajo prav tako dobro organizirano Proti letalsko zaščito. Kmetje 4i Posebno pozdravljata vsa tiste, od katerih se nista mogla osebno posloviti ob svojem odhodu iz Novega mesta. Zahvala Ob zaključku starega leta se Okrožni odbor partizana v Novem mestu zahvaljuje vsem društvom ln sodelavcem za uspešno sodelovanje. Se več ln vidnejših uspehov pa Jim žele v novem letu 1954! jo"/« POPUSTA 30 % POPUSTA pri vseh tnalih oglasih, osmrtnicah, zahvalah Itd. nudi uprava Dolenjskega Usta vsem svojim rednim naročnikom! Poslužite se ugodnosti, oglašujte v dolenjskem lokalnem tedniku! KINO KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od 8. do 11. Januarja: mehiški film »Cantlflas mušketir«. Od 12. do 14. januarja: Indijski film »Neurje« (Aandhvan). Od 13. do ia. januarja: italijanski film »Pot upanja«. SEJMI Novo mesto: Vsak ponedeljek: sejmlca ca živino in prRŠlče. Vsak ponedeljek ln petek: trfnl dan. Lutkovni oder v Novem mestu Cicibani ln pionirji! V nedello, 10. lanuarja bodo v osnovni ioll lutke nastopile z »Debelo re.oo«. Obiščite jih --vMrkontna. 10 din, za odrasle Ml din. Denar le namenjen ponesrečenemu tovarišu | Pridite t 1. Da to umsko in fizično popolnoma zdravi, kar morajo dokazati z zdravniškim spričevalom; 2. stari morajo biti najmanj 15 let; 3. da so aktivni člajii ene izmed množičnih organizacij; imeti morajo njeno priporočilo za sprejem v letalstvo; 4. da so aktivni člani Aerokluba. Ce doklej se niso bili, naj se takoj vpišejo. Prijave, ▼ katerih morajo biti navedeni rojstni podatki prijavljeuca (kraj in dntiun rojstva), poklic, njegovo bivališče ter mesto zaposlitve, poiljite na naslov: Uprava Aerokluba, Novo mesto — poUnl predal 9 ali pa osebno nt: Kolodvorska it, Novo mesto. Poleg prijav za tečaj morajo kandidati poslati tudi svoj llvljenJepU, v katerem naj navedejo, kaj žele v letalstvu postati (jadralni pilot, motorni pilot ab padalec) in karakteristiko množične organizacije, kateri pripadajo (LMS, ZKS, SZDL itd.). FVi rive bomo sprejemali do I. februarja 1(7oipodar»JL-J koledar W!4< koristen, poutliio, nafboljil stro-konnl prirodnije in snefovalec vsakemu delovnemu floneku. S pridom ta hndo uporabljali v*i delavci, name Mencl. obrtniki, kmetje tn gospodin)*. Kupite ga čim pre)! Koristili boste tako predviem sebi, obenem pa boste podpni na! simktmnt thk tCotpo dankl koledar l itd. D0SK boljSi tudi v povratnem srečanju Poročali smo že o tekmovanju novomeških študentov v namiznem tenisu v dvoboju s krožkom »Paolo Morgan« v Ljubljani. Naši študentje so bili sijajno premagali svoje nasprotnike. V povratnem srečanju ni filo več tako gladko. Nasprotniki so se bolje pripravili ln nudili resen odpor. To priča rezultat 7:3 za nas, v primeri s prvim uspehom 9:1 za nas. Najuspešnejši Je bil Medic Samo, ki Je spet dobil vse partije, le v igri parov sta v dramatični borbi izgubila s Strbencem. Od nasprotnikov Je presenetil Scorte-gagnn; s požrtvovalno Igro Je premagal Mikca in Strbenea, oba z 2:1. Razen namlznotenlške sekcije Je DOSK sklenil, da ustanovi Se odbojkarsko, košarkarsko ln šahovsko sekcijo, saj ima v svojih vrstah dobre fiportnike ln šahiste. Novemu študentskemu klubu želimo ob novemu letu čim več uspehov. Naj Športno ii^l.Ienle Novega mesta 1n vse Dolenjske še bolj razglbljel F. M. HUDA AVTOMOBILSKA NESREČA PRI KR0N0VEM V nedeljo zjutraj 27. decembra sta šla po nalogu okrajnega odbora Zveze borcev proti Smarjetj in škocjanu tovariša France Počr-vina in Anton Jakše. Z njima se je peljala tudi Tončka PoČrvina. Peljali so se z osebnim avtomobilom Sekcije za vzdrževanje cest, ki ga je šofiral šofer Miha Lah. V vasi Kronovo pri Smarjeti je prišlo deloma vsled poledice, deloma zaradi nepreglednosti ovinka in verjetno tudi zaradi prehitre vožnje do karambola z avtobusom, ki vozi iz Krškega skozi Škocjan in Smarjeto v Novo mesto. Osebni avto se je z veliko silo zaletel v avtobus in se skoraj popolnoma razbil. Dočim sta Lah in Jakše, ki sta sedela spredaj, odnesla razmeroma lažje poškodbe, sta bila France Počr-vina in njegova žena Tončka izredno hudo ranjena. France Počr-vina ima hude poškodbe na glavi in obrazu, ženi Tončki pa je na dveh krajih počila lobanja, zlomljeno ima rudi levo roko in poškodbe na obrazu. Na avtomobilu je škode najmanj za 200 tisoč dinarjev. 53S Straa I in DOEENSBKI CIST Ifle&to v tu&evinafb in pe T Noč potresa In groze Mirno je spilo 150.000 prebivalcev starodavnega mesta Messi-na na severovzhodni obali Sicilije v zgodnjih jutranjih urah u-sodnega ponedeljka 28. dec. 1908 Nebo je bilo zatrpano s težkimi oblaki. Bližala se je ura groze, ki jo ljudje niso slutili, čutili pa so jo s svojim tankim instinktom živali: konji so brzali in topotali, psi so tulili malone že vso noč, ptiči so v jatah krožili nad mestom in vreščali. Niso pa bile živali preplašene le v Messini, ampak rudi na področju, oddaljenem od mesta okrog 150 kilometrov. Le ljudje so bili povsem mirni, tudi tisti, ki so ob prvem •viru že hiteli na delo. Potem je nenadoma odjeknil iz daljave čuden in grozoten zvok, bobnenje kakor pred silnim orkanom. Žvižgajoč glas se je kmalu .spremenil v zamolklo tuljenje in odjeknila je strašna detonacija, kakor bi udarilo več strelov hkrati. Sledil je nov pok in zdaj so se tla, na katerih je stala Messina, začela zibati in nihati kakor raz-viharjeno morje. V trenutku so se začele podirati hiše, polne ljudi, ceste in ulice so se dvigale in spuščale, asfalt se je lomil v velikanske plošče, na ulice je pa deževala opeka in se rušile hiše. Vse pa je spremljalo zamolklo bobnenje po-dirajočih se hiš in uličnih blokov. Samo pol minute in prelepo starodavno mesto je bilo spremenjeno v velikanski kup ruševin, pod njimi pa pokopano dest in deset tisoč mož, žena in otrok. Razbesneio mcr|e Po tridesetih usodnih sekundah je nastala votla tišina, nato pa so odjeknili obupni kriki preživelih, ki so planili na pol oblečeni iz podrtih hiš in tekli po ulicah, zatrpanih z ruševinami in mrliči, proti morju. Toda potres še ni prenehal. Nekaj sunkov je streslo ostanke Messine in na bežečo množico so se rušile hiše, strehe, pohištvo in tudi trupla. Neštete, ki MESSINA PRED 45 LETI so ušli prvemu sunku, je pobilo sedaj. Nazadnje je nekaj tisoč na pol norih Messinčanov le pribežalo v pristanišče, toda tam jih je čakala nova groza. Potres je dvignil na morju velikanske valove, ki so sedaj butnili proti Messini. Z veliko brzino je 12 metrov visok val žalil pristanišče, nato pa se zagnal v mesto in podiral vse pred seboj. Prodrl je celo do krajev, ki so bili kilometer daleč od obale. Nasip, na katerem je bilo na tisoče beguncev, je besno morje odneslo kot slamo. Ko pa se je val spet umaknil na morje, je potegnil za sabo ostanke velikih mestnih palač, strehe, narobe obrnjene majhne in velike ladje iz pristanišča in seveda na tisoč in tisoč človeških trupel. Vihar in naliv Za potresom je začelo besneti še nebo. Začelo se je bliskati in treskati, da je bilo vse kot v plamenih. Veter se je spremenil v orkan. Potem je pa nebo odprlo vse svoje zapornice in na Messino se je utrgal pravcati potop. Strahoten naliv je trajal neprenehoma dni in noči in ljudje, ki so preži veji potres, niti za trenutek niso imeli miru pred groznim mrzlim dežjem in ledenim vetrom. Smrt v katedrali To pa niso bile vse strahote. Med samim potresom so počile mnoge cevi, po katerih so dobivale hiše svetilni plin. Plin je začel uhajati in je povzročil neštete požare. Pa tudi potresa ni bilo konec, ker se je zemlja še zmerom neprenehoma zibala. Množice preživelih so pobegnile v veliko katedralo sredi mesta; njeni debeli zidovi so prenesli že mnogo potresov v dolgoletni zgodovini Messine in nesrečniki so upali, da bodo v katedrali varni tudi sedaj. Toda ko je bila že malone natlačena do zadnjega kotička, je prišel nov in Še hujši sunek. Katedrala se je zrušila in pokopala pod ruševine vso množico, ki je mislila, da bo tu našla rešitev in zavetje. Reševalci in roparji Naposled se je povsem zdanilo. Živi MessinČani so Šele zdaj videli vso strahoto potresa in svoje grozno stanje. Bilo ni nikogar, da bi organiziral kakršno koli pomoč. Velika vojna bolnišnica, edina v mestu, je bila spremenjena v ruševine, v katerih so ostali vsi bolniki, zdravniki in strežno osebje. Ni bilo zdravil ne materiala za prvo pomoč, ni bilo prometnih sredstev, ne orodja. Prvi reševalci so morali izkopavati še žive žrtve kar z golimi rokami. Šele drugi dan po katastrofi je prišla prva pomoč. Bila je to velika vojna ladja takratne ruske mornarice Slava. Ladja je le s skrajnimi napori lahko zaplula v razrušeno pristanišče, izkrcala svojo posadko s krampi, zavoji, zdravili in z najnujnejšo hrano. V sredo je priplulo nekaj angleških ladij in enot ameriške vojne nornarice, ki so po naključju plule v tamkajšnjih vodah. Na po-'iani blizu mesta so postavili poljsko bolnišnico, kjer je nekaj desetin ^kirurgov noč in dan previjalo in operiralo ponesrečence. Med tem so pa mornarji z ladij imeli pravcate bitke z roparji in zločinci, ki so pobegnili iz velike kaznilnice v Messini. Razbojniške bande so ropale vse od kraja in pobile slehernega, ki se jim je hotel upirati. Okrog blagajne narodne banke, sredi Messine, je več ur divjala bitka med roparji in mornarji za nekaj deset milijonov zlatih lir. Nazadnje so mornarji le zmagali, imeli pa so žrtve. Ognjene grmade -sto tisoč žrtev Ko se je stanje v mestu nekoliko uredilo, je nastalo vprašanje, kako pokopati, oziroma odstraniti na tisoče mrličev, ki so okuže-vali zrak in pretili, da izbruhne strašna epidemija. Da bi jih pokopali, četudi v še tako velike skupne grobe, še misliti ni bilo. Našli so edino pravilno rešitev: mrliče so nametali na velikanske kupe, jih polili z bencinom in petrolejem ter zažgali. In ko so te grmade gorele, so noč in dan neprestano vozili nanje polne vozove novih mrličev. Ob strašnem potresu pred 45 leti mi trpela samo Messina, temveč tudi vse vasi in mesta okrog nje. Vseh žrtev je bilo nad 100 tisoČ, največ že v tisti pol minuti na začetku potresa. Tako se je Messina pridružila žalostni usodi Lissabone in drugim središčem elementarnih katastrof. O tem pa drugič. Tudi v Ameriki je dokaj revnih otrok V Detroltu, močnem ameriškem Industrijskem mestu so pričele šolske oblast! z zbiranjem stare obleke za 8000 otrok tega mesta, ki nimajo obleke ln čevljev, da bi lahko šli v šolo. Lani so na ta način zbrali obleke ln čevlje za 7000 otrok. iE BOLEZNI Srčne bolezni so huda nadloga in eden glavnih sovražnikov modernega človeka. Ce pogledamo statistike Po bolnišnicah, vidimo, da največ ljudi umre od raznih srčnih bolezni, kot so poapnenje žil (arterioskleroza), kap, vnetje srčnih zaklopk, visok krvni pritisk itd. Povsod po svetu so danes srčne bolezni najvažnejši zdravniški problem, zlasti velja to za Združene države, Anglijo, Francijo in Finsko. Zdravo srce je eden najpomembnejših človeških organov; v eni url udari 4320 krat, pošilja po žilah ln ožilju kri ter oskrbuje telo z najvažnejšim hranivom ln kisikom. Delo srca je tako veliko, da pošlje vso kri, kolikor je telo ima, skozi ves krvotok od srca do prstov na nogah In nazaj v pljuča in srce v 23 sekundah. Zdravniki-2nanstveniki si prizadevajo vneto ln uspešno, da odkrijejo vzroke čedalje pogostejših napak v delovanju srca in pojasnijo, zakaj toliko srčnih bolezni. Statistike kažejo, da so žene močneje podvržene raznim srčnim boleznim kakor moški, da pa moški prej podležejo ali vsaj postanejo za delo nesposobni. Statistike tudi povedo, da sta visok krvni pritisk in poapnenje žil srcu najnevarnejša sovražnika in v 90 primerih vzrok smrti zaradi srčnih bolezni. 3 % smrt zaradi srca je posledica revroatizma, 2 % so vzrok prirojene srčne napake. Najnevar. nejše Življenjsko razdobje za srčne bolezni je po 40 letu. Srčni napadi, težave ln obolenja bo pa najhujša, če nastopijo pozimi. Zdravniška veda se je spoprl- Tukaj odrežite 1 DOPISNICA Upravi Znamka za JO din »DOLENJSKI LIST" Novo mesto poštni predal 33 jela s tem nevarnim sovražnikom in nobena doba v zgodovini medicine ni za zatiranje srčnih bolezni tako važna, kakor prav naša. Srčne bolezni danes lahko vse natančneje ugotovijo In zdravijo. Elektrokardiograf (naprava, ki na primer zapisuje utripanje srca), ki so ga iznašli 1903, je za zdravnika neprecenljiv pripomoček za d!agnoz0 zamašitve krvotoka (koronarne tromboze), ki ga iedaj uspešno zdravijo. PenicHn je spremenil zdravniški nazor 0 endocarditi-su — vnetju srčnih zaklopk. Ta bolezen je prej bila 100 % smrtna, zdaj pa zdravniki že ozdravijo 85 % te bolezni z antibiotiki (zdravili, ki uničujejo bakterije). Beremo In slišimo tudi, da kirurgi zdavijo srce z operacijami. Izumili so umetno srce, ki med operacijo poganja kri po žilah namesto pravega srca. Tudi najnovejša odkritja na področju atomske energije dajejo zdravnikom velika upanja zai zatiranje In zdravljenje srčnih bolezni. Cele brigade narodnih in mednarodnih ustanov, klinik univerz, laboratorijev in raa-lskovalnlh središč mrzlično pre-učava vprašanje, kako te nevarne ln tako razširjene srčne bolezni zatretl, njim ob strani pa stoji velika Industrija zdravil z Izbranim kadrom praktičnih učenjakov, ki se trudijo za iz. toljšavo starih in iznajdbo novih zdravil in sredstev za srčne bo. Ieznl. Danes je zdravljenje srčnih bolezni že nekaj povsem vsakdanjega, kakor nI več vprašanje, kako ozdraviti difterijo, šarlah ali vnetje pljuč — bolezni, pred katerimi je človeštvo skoraj nemočno trepetalo še pred eno generacijo. Ti tisoči neoblečenih ln bosih otrok v Ameriki so druga, temna stran njihovega bogastva, oziroma družbenega sistema In tudi »svobode«, ko je nekdo lačen in raztrgan, ne da bi koga to vznemirjalo, drug pa Ima lahko milijonske dohodke, ne da bi kaj delal. Oboje je svoboda. Tragika pa je v tem, da je prvih veliko veliko več kot drugih, da pa drugi deljo drobti-ne prvim od kruha, ki ga prvi ustvarjajo s svojim znojem ln trdim delom. Ameriški časopisi tudi poročajo o bojnih dohodkih posameznikov na najvišji lestvici te »svobodne« družbe. Tako je neka renska imela leta 1950 nlčmanj kot 6,413.000 dolarjev letnih dohodkov. Najmanj dva velika kapitalista pa sta Imela lani vsak celo po 16 milijonov dolarjev dohodkov v enem letu. Razlika v dohodkih v Ameriki ni morda ena proti petim, pač ena proti 5333, kar pomeni, da tak magnat »zasluži« na leto 5333-krat več kot navaden delavec. In če tak magnat »velikodušno« pokloni staro obleko za revne otroke aH par sto dolarjev v ta aH oni namen, mu pojejo slavo do nebes. Iti istiii iii! lii! II 1 ^3 POSLAL" J NAROČJVf) ZA LISK^ NEKAJ O RAZSVETLJAVI NOVEGA MESTA »Po celem svetu se posebno v mestih največja važnost pripisuje trem glavnim ljudskim potrebam: zdravi pitni vodi, čistemu zraku (kanalizaciji) in svetlobi ali luči. Zdravo pitno vodo smo po trnje-vem potu dobili, kanalizacija se bode počasi prav gotovo izvršila, ker se bo že letos okoli 20.000 kron zanjo porabilo. Torej nam je skrbeti le za primerno moderno luč in v tem oziru storil je mestni odbor prvi korak. Katera luč je za Novo mesto najbolj pripravna, to vprašanje je še danes nerešeno. Za javno razsvetljavo imamo danes na razpolago: 1. Električno luč; 2. Ogljikov plin; 3. Acetjlenov plin in 4. Vodikov plin; drugih ne navajam. Vsaka gori navedenih luči ima svojo dobro in slabo stran. Mestno županstvo prejelo je ie razne ponudbe za načrte, proračune itd. glede oglnkove luči, električne luči, acetylenove luči, ter se bodo dotični pregledali m razmotrivali.n »Dolenjske novice* maja 1903 ■ ... > m** Vesna, ki se je ob novem letu po čudnem naključju srečala z Dedkom Mrazom v uredništvu Ljubljanskega Dnevnika, bo sredi februarja prišla tudi na platno novomeškega kina. Na novi slovenski celovečerni film že danes opozarjamo nave bralce in prijatelje filmske umetn osti. avljanov V * Zvezni trgovinski oddelek v Washmgtonu je izdal uradno po-rociiio o povprečnih družinskih dohodkih v Ameriki. To poročilo izkazuje, da je bilo 23 °/o, — skoraj ena četrtina družin v Združenih državah — ki so imele leta 1950 manj kot 2.000 dolarjev letnih dohodkov. Ta četrtina družin je prejela manj kot 5 % narodnega dohodku, dočkn je 20 % družin z višjimi dohodki prejelo 46 4/o narodnega dohodka. To pomenu da so imele bogatejše družine de" setkrat večje dohodke, kot revne. Poročilo navaja, da so se povprečno v lerih 1951 an 1952 dohodki takih družin zvišali za kakih 100 dolarjev na leto ne navaja pa, za koliko so se v tem času zvišali stroški z ozirom na zvišanje cen potrošnih predmetov. Celo ta nizki dohodek pa je še obdavčen, s ojnier se dejanski dohodek Še zniža, tako da te revne družine ne žive niti malo udobno, pač pa komaj životarijo, dočim se bogatejši sloj valja po razkošju. Isto poročilo tudi navaja, da imajo farmarji in njihovi delavci mnogo manjše dohodke, kot delavca v industriji. Dočim je povprečen zaslužek delavca v mestih 2.472 dolarjev, znašajo letni dohodka farmarjev (kmeta) in na kmetijah živečih delavcev komaj 1.114 dolarjev. Te uradne vladne števillke odkrivajo resnično stanje v Ameriki. Iz njih je razvidno, da ena četrtina prebivalstva komaj životari doclim se bogatine m industrijske magnate ščiti na vseh koncih in krajih. Ameriški tt&k se dnevno baha in skuša prepričam oataili svet, da se v Združenih državah oedsista med in mleko, da je vsaka družina opremljena z vsemu mo* dernami potrebščinami, avtomobili in televizijskimi aparati, da žvrijo kot kralji v primeri z ostalim svetom. Dejstvo pa je, da samo vrhnja plast živi v izobolju in to na račun slabo pla-čanSh delavcev. (Po Prosveri.) Prezgodaj so radovednni — žensko kolo še vedno čaka na srečnega lastnika! Dobil ga bo eden izmed stalnih naročnikov, ki bo do konca januarja vplačal celoletno naročnino! Žrebanje bo v občin!, ki bo ta mesec dobila največ novih nar ročnikovl Ob smrti Marice Strnad-Cizerijeve Na Novega leta dan fe skromno število znancev in Novomeščanov spremilo na šmiheljsko pokopališč« 82-letno pesnico, vzgojiteljico in nekoč dobro znano javno napredno delavko Marico Strnad-Cizerlj. V Novo mesto j« bila prišla šele po osvoboditvi in ie pri svoji prijateljici Ervini Ropasovi mirno in skrito preživela svoja zadnja leta. Niti večina Novomeščanov ni vedela, da živi med nami. Ob odprtem probu s« je od pokol-ne književnice poslovil pesnik Seve-rin Sali. Orisal ie njeno življenjsko pot, njen pomen v knlturnem življenju naše preteklosti, zlasti pa njeno borbo za narodnostne in ženske pravice proti koncu prejšnjega in na začetku našega stoletja. Dolenjski list je pisal o Marici Strnadovi septembra 1932, ko je praznovala svojo osemdesetletnico, Vendar naj kratko orišemo njeno življenje še sedaj, ob smrti. Marica Strnnd-Cizerlj ie bila ^ rojena 1872 v Šmarju pri Jelšah. Končala je ljubljansko učiteljišče, nato pa službovala po raznih krajih na Štajerskem. Bila je odločna in napredna Slovenka in so ji nemškutarji delo silno otežkočali, tako da se je nazadnje sploh morala umakniti. Odšla je v Rusijo, opravila v Harkovu izpit za srednješolsko učiteljico nemščine, nato oa živela t Rusiji 20 let. Preživela je obe revoluciji, ieta 1920 se je pa vrnila v domovino. Poučevala je spet na osnovni šoli pri Sv. Barbari v Halozah, kjer je bila tudi upokojena. Risali in pesniti je aačela že na učiteljišču. 1891 se i« s svojimi pesmimi prvič pojavila v Ljubljanskem zvonu. Poslej je sodelovala v vseh vidnejših listih, največ pa pri »Sloveiiki<, našem prver^ ženskem listu. Pisala j« pesmi, črtice, vzjroj. ne in narodnoobrambne. članke. »Ve-lenadarjena,, Široko izobražena^ in temperamentna pisateliira,« jo je v zborniku Slovenska Žena označila njena vrstnica Minka Govekarjeva. Da bi te opniln preganjanju šolskih oblasti, je svoje članke in »piše podpisovala t raznimi imeaii. t*>27. leta je zbrala »voje pesmi v zbirko s skromnim »imlvoličnirn naslovom Rdeči nageljčki in tako dala svoj klas ne preveč bogati žetvi slovenske žensk« poezije. ABECEDARSKA MODROST Učitelj zagleda učenčka s pobitim nosom pa ga pobara: »Tonček, kaj si pa naredil z nosom?« »Ugriznil sem sei« pove Tonček. »I kako bi se le ugriznil, ko je nos više kakor so usta?« »He, na stol sem stopil!« se je odrezal modrijanček. B AH ARIJ A »Pri nas imamo takega velikana, da iz hiše kar skozi dimnik gleda!« »To ni nič. Mi imamo pritlikavca, ki mora stopiti na pručko, da lahko pljune!« DOBRA PRIPRAVA Njega dni je bil bogat Janez poročil bogato Špelo. Seveda sta pa morala prej v župnišče k »izpraševanju«. MOSKOVČANKE SPRAŠUJEJO V sovjetskem listu »Moskovski večer« je rubrika dopisov uredništvu v katerem se večkrat oglašajo tudi žene s kritiko industrije tekstila in modnih trgovin. Ena na primer sprašuje: ali je res treba, da vse žene v Sovjetski zvezi Še dandanes- nosijo črne dežnike? Druga bi rada vedela, zakaj ne more v trgovini kupiti tistih modelov, ki jih kažejo na modnih revijah. Tretjo zanima, kdaj bodo sovjetske žene tako srečne, da bosta rokava na kupljenih oblekah enako dolga. Zanimivo za »najbolj srečno deželo socializma«. BOG GA JE ZAPUSTIL Pridigar Svami Hatojagi v Bombaju (Indija) je bil nedavno izjavil, da se bo pustil živ zakopati ter da bo dva dni ostal pod zemljo »in se tako laže pogovarjal z bogom«. Svoj sklep je tudi storil. Njogovi pristaši so dva dni pobožno čakali ob grobu svojega učitelja. Ko so ga po dveh dneh izkopali, je bil mrtev. »Pa sta se dobro pripravila za tak važen korak, kot je vstop v zakonski stan?« je vprašal župnik. »O j a, pripravila sva se pa!« Je poudaril Janez. »Zaklali smo dva prašiča, pobili vola, štiriindvajsetim kuram zavili vrat in kupili sod vina. Menda kar bo!« OTROŠKA »Mihec, zakaj si rekel teti, da je neumna? Takoj pojdi k nji in jo prosi odpuščanja.« Mihec gre, pa pravi: »Teta, prosim te, odpusti mi, da si neumna.« UČINKOVITA REKLAMA V neki vasi je pred davnimi leti stala krčma tik pokopališča. Podjetni krčmar, da pohvali svojo kapljico, je napisal na desko nad vrata: Ta kerčma tik britofa stoji, nje vince pa še mer t ve gor budi! O NEPRAVEM ČASU Bolan pijanec pride k zdravniku. Po pregledu mu zdravnik odločno pravi: »Vina tudi poskusiti ne smete več!« »Veste kaj,« odgovori bolnik, »vidim, da ste slabe volje! Bom prišel raje jutri-« »Hvala, Metka, mislim, da ba kar zadosti...« LOJZE ZUPANC: 22 VELIKI DNEVI 4 »Zaspite zdaj, tovariši! In vsem skupaj — lahko noč!« je zaželela Milena in odšla v votlino, kjer sta z Metko imeli ležišče. »Pa zaspimo... Opolnoči odidemo na pot Stražarji, na svoja mesta!« je zaklical Potočnik. Zares so kmalu zaspali. Postelja jim je bila gozdni mah, zglavje trda skala ... »Lezi tudi ti, Tijče!« je Potočnik zaklical mladcu. »Zaspi! Za nov dan si naberi novih moči.« Tijče je legel pokraj svojega nekdanjega učitelja in se zavil v materin gunj. »Lahko noč, tovariš učitelj!« lrt poiskal v temi njegovo roko ter jo krepko stisnil. »V šoli ste me učili brati in pisati ter ljubiti našo domovino. Tudi Velika loza, vidim, je trda šola. Velika loza je svobodna. Srečen sem, da sem pri vas...« Potočnik ga je objel in poljubil. »Rad te Imam, Tijče! Zmerom sem te imel rad. Zaradi tebe samega in zaradi tvojega deda, ki je bil velik človek ln svobodoljuben mož. Če bi tvoj dedek še živel, bi bil ponosen nate! Naše gore list si. In jutri, po končani borbi — če jo bova srečno prestala — se bova pobratila. Zdaj nisem več tvoj učitelj, ampak samo tovariš. Vsi partizani smo si bratj« med leboj.« Malo pred polnočjo se je v taboriSe vrnil kurir Gregor. Stražar je naperil v prihajajočo senco puško, pripravljeno na strel in zaklical v temo z gromkim glasom: »Stoji Kdo je?« »Jaz sem! Kurir Gregor!« je odmev lz gozda planil med speče borce, ki so se pričeli prebujati zaradi stražarjevega krika. »Kurir Gregor, naprej!« S polno vrečo moke se je kurir približal stražarju in ga potrepljal po ramenu. »Dober stražar si, Marko,« ga je pohvalal. »Prav je tako. Ce bi bilo kaj več takšnih fantov v Gradcu, bilo v vasi drugače, kakor je.. .* »Kaj si prinesel?« ga je nagovoril Potočnik, ki v temi nejasno razločil, da je Gregor vrgel težko breme z ramen in ga postavil na zemljo ©b vhodu v votlino. »Kaj prinašam?« si je Gregor otrl pot 3 čela, »Moko in žalostne novice.« »Kaj je? Povej!« so prebujeni borci radovedno obstoplli svojega tovariša. Vsakdo je imel v vasi kakšnega znanca, prijatelja, sorodnika in so brž želeli izvedeti čim več novic. »Žalostno je v vasi,« je vzdihnil Gregor ln se utrujeno sesedel na Ti j če v gunj. »Ze davi bi se moral vrniti. A kako? Fašisti so obkolili vas, preden sem se poslovil od Ribičevih. V Ribičev senik sem se zaril kakor krt pod zemljo in preždel tamkaj vse do opoldneva. Ljudje se stiskajo po hišah kakor preplašeni piščanci pod kokljo. Po vseh bajtah so bile preiskave. Fašisti so vse moške pobrali in jih odgnali v Črnomelj. Spet so uprizorili novo hajko na ljudi. Marentičevega Juleta je nekdo najbrž izdal, da je razpečeval letake in »Slovenskega poročevalca«. Sredi dopoldneva so ga ustrelili v graj- skem parku. Stara Marentička pa tuli in bega od hiše do hiše kakor kokoš pred jastrebom. Vso bajto so ji premetali in našli, kar so iskali. Jule je letake skril na podstrešje. Pri prvi preiskavi jih niso našli, zdaj pa so se ko divji zapodili naravnost na podstrešje ...« »Da to je očiten dokaz... Nekdo ga je moral izdati,« je Milena zamišljeno zamrmrala. »Dolgo prej so že imeli zaprtega v gradu. Zdaj pa so mu pomoleli pod nos, kar so našli na njegovem podstrešju. No, kaj bi vam še pravil — počili so ga,« je Gregor stisnil skozi zobe. »Podivjali so. Nikomur več ne zaupajo, zato so vse moške pobrali, kar jih je še bilo v vasi.« V daljavi, nekje nad Brezovo rebrijo, je v temno noč zasvetila signalna raketa; Cankarjeve! so borcem iz Velike loze naznanili svoj pohod proti daljnemu Semiču. Rezko Potočnikovo povelje Je borce uvrstilo v red. Med njimi je bil tudi Tijče. Se ves pod vtisom Gregorijeve žalostne novice, je zaklical: »Dajte mi bombe, tovariši! Z vami pojdem na svoj prvi juriš nad fašiste! Priboril si bom puško! Videli boste! Z njo bom maščeval dedovo kri in trpljenje mater, ki danes jočejo za ugrabljenimi sinovi. Dajte mi bombe, tovariši! Kri za kri!« Odšli so novi borbi in novi zmagi nasproti. Vzela jih je noč, požrla jih je tema Velike loze. V taborišču so ostali samo ranjenci, Milena In Metka. Vasi, mimo katerih so hodili tisto noč borci, so spale v nemirnem spanju. Kdo bi preštel vzdihe, ki so spremljali speče, pogreznjene v težek sen! Kdo bi osušil solze žena in mater, ki so Še v nemirnih sanjah Ihteč klicale može hi sinove pod do- mači krov, odkoder so jih fašisti nagnali s surovo silo v glad, pregnanstvo in smrti 4. Minevali so meseci in meseci. Fašistične posadke v Beli krajini so padale druga za drugo kakor gnilo sadje z drevja. V deželici med svobodnimi Gorjanci in zeleno Kolpo je spet zadihala Prelepa jesen! Da, saj je tokrat obdarila belokranjsko ljudstvo tudi s plodovi svobode, za katero so ljudje trpeli in gladovali, umirali in se uporno borili skupaj polna tri leta. Fašistična Italija se je končno le vdala in odpovedala vojaško zvezo Hitlerjevi Nemčiji. Ljudstvo sončne Bele krajine, ki se je s partizani povezano na življeije in smrt borilo za prostor na svobodnem soncu, je tisto jesen leta tisoč devet sto triinštiridesetega zavriskalo in zadrhtelo od velike sreče. In nekega dne v sončnem septembru sta prišla v Dobravice stric Jurij in teta Neža. Stari mož si je neprestano nažigal svojo popico in zadovoljno vlekel iz nje. Ko sta se že bližala Dobravicam in Starihovi hiši, je poln zanosne sreče poklical ženo, ki je utrujeno capljala za njim in od časa do Časa zaostala. »Tak, stopi no, stara; Glej, vse tiho in prazno je v vasi, kakor da je vse Dobravčane podavila črna kuga. Teta Neža je s košarico v roki klecala za njim ln nenehno vzdihovala: »Oh, moje noge, moje uboge noge! Komaj hodim in duša mi že leze v grlo.« in po kratkem molku je povzela za strcem: »Pa res, kje pa so ljudje, da ni nikogar na spregled? Tako "tesno ml je pri srcu. Da niso bežeči Lahoni mogoče pobrali vseh naših ljudi in Jih odgnali s seboj?...«