SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 27 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 16 de julio - 16. julija 2009 DOMOLJUBJE DR. ANDREJ FINK_ Pred kratkim (22. junija) se je predsednik države Danilo Türk sestal s predstavniki javnega in kulturnega življenja in se pogovarjal o domoljubju. Lepo, da je predsednik pokazal skrb za kaj takega, česar nismo pričakovali. Žal je o domoljubju slišati šele sedaj, potem ko je več kot 60 let veljal le internacionalizem, najsi bo krajevni -jugoslovanski ali svetovnonazorski — ideološki. Presenečenje je lepo. Zakaj pa se je pojavilo prav zdaj? Predsednik Türk je med drugim dejal, da je domoljubje najmočnejše takrat, ko je narod ogrožen. Slovenski narod je bil res od leta 1941 dalje na različne načine ogrožen, dokler se ni leta 1991 resnično osvobodil in osamosvojil. Kako, da prav danes predsednik udari na domoljubno struno, kar je ponavadi zadnja bilka v kritičnih trenutkih? Ali je slovenski narod ogrožen tudi danes? Kdo ga ogroža in zakaj? Na istem srečanju je Spomenka Hribar dejala, da nekatere hipoteke iz preteklosti še niso razrešene, kar verjamemo. Ne moremo pa soglašati z njo, ko trdi, da domoljubje skušamo ,,nasilno infiltrirati v mlade duše". Poleg zavajajočega izražanja je to tudi protislovje. Domoljubje je ljubezen do naroda, nobene ljubezni pa ne moreš vsiljevati oz. je nasilno zahtevati. Tomaž Akvinski pa je že v 13. stoletju ljubezen do domovine razlagal kot naraven podaljšek ljubezni do staršev, ki je naravno položena v mlade duše. Pesnik Mickiewicz je zapisal: ,,Domovina, ti si kakor zdravje!" Šele ko te izgubimo, te pravilno cenimo! Slovenci smo v zadnji polovici stoletja domovino izgubili na različne načine: eni po jamah širom Slovenije, drugi po ječah, tretji v formalni svobodi enoumja, četrti v izgnanstvu. Pred 18 leti smo svetinjo spet našli in čuvali jo bomo vsi, ker je nihče ne more in ne sme imeti v zakupu. Pred več desetletji se je v zelo težkih časih rodila danes manj znana pesem, katere besedilo je sprejemljivo za vse in jo bom zato navedel v celoti: ,,Oče, mati, bratje in sestre, koče, me^t^, tr^ate in steze, holmi, skale večnega snega: to je moja domovina! Prva pesem mladih sončnih dni, v^T^ov^n^a fantove moč^, kres, ki sega meni do neba: to je moja ^omovin^! Zemlja rodna moja je tako, da, če treba, bil se bom za njo, zadnja kaplja mojega srca: to je moja domovina!" Med kiticami se ponavlja odpev: ,,Z^di^ava bodi moja ^epa ^omovin^!". Vsi slovenski državljani doma in po svetu si prizadevamo, da bi domovina bila resnično zdrava. Tožba zaradi otoka Na predlog ministrstva za kulturo je državno pravobranilstvo proti župniji Bled 26. marca letos vložilo tožbo, in sicer zaradi ugotovitve ničnosti sporazuma, ki ga je glede Blejskega otoka ob koncu svojega mandata podpisal bivši minister za kulturo Vasko Simoniti. Blejski župnik Janez Ambrožič je povedal, da s tožbo ni seznanjen. Ambrožič je še dejal, da je za podajanje informacij v zvezi s tem pristojna ljubljanska nadškofija. Kot je znano, sta omenjeni sporazum pregledala tudi dva pravna strokovnjaka, Miha Juhart in Peter Grilc. Juhart je takrat pojasnil, da gre za pogodbo notranjega prava, za katero veljajo pravni red Republike Slovenije in prisilna pravna pravila, ki urejajo razpolaganje s premoženjem države. Vendar pa je po njegovih besedah iz dejstev in dokumentacije razvidno, da v primeru sklepanja sporazuma ti predpisi niso bili upoštevani. Tako je sporazum, ki ima veljavo pogodbe med državo in Cerkvijo, ki pa po svoji vsebini, tako Juhart, nasprotuje prisilnim določbam pravnega reda v Republiki Sloveniji, zelo verjetno ničen, o čemer pa mora razpravljati in izreči svoje mnenje sodišče. Volitve in druge zadeve Državna volilna komisija (DVK) je na seji, ki je potekala po delnem štetju glasovnic iz naknadnih volitev za Evropski parlament, ki so 5. julija potekale v Argentini, ugotovila, da se tudi po novih preštetih glasovih volilnih upravičencev iz Argentine v Evropski parlament uvršča Romana Jordan Cizelj (SDS). Na dan ustanovne seje Evropskega parlamenta so tudi izidi evropskih volitev v Sloveniji dokončno znani. Državna volilna komisija je namreč ugotovila izide naknadnih volitev v Argentini, na katerih je največ glasov dobila NSi, ter nato tudi uradne končne izide volitev v Evropski parlament. Na naknadnih volitvah v Argentini sta imela pravico voliti 3202 volivca, glasovnice pa je oddalo 574 volivcev. Največ glasov je na naknadnih volitvah prejela NSi, in sicer 64,40 odstotka, sledi pa SDS s 33,86 odstotka. Vse ostale kandidatne liste so med volivci v Argentini prejele po manj kot odstotek glasov (SD 0,87 odstotka, SLS 0,35 odstotka, Zares, DeSUS in Krščanski socialisti Sloveniji pa po 0,17 odstotka), ena pa je bila neveljavna. Kot je znano, je DVK ugotovila, da glasovanje po pošti na območju Argentine za volitve v Evropski parlament ni bilo opravljeno, zato je za 5. julij razpjsala izvedbo naknadnih volitev. Člani komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu so se s strani državne volilne komisije (DVK) ter predstavnikov notranjega ministrstva in pristojnega urada vlade iz prve roke seznanili z zapletom, do katerega je prišlo ob nedavnih volitvah v Evropski parlament, ko slovenski državljani v Argentini niso prejeli volilnega gradiva. Kot je ob začetku nujne seje pojasnil predsednik komisije Miro Petek, se želijo člani komisije iz prve roke seznaniti z omenjenim zapletom, saj se nanje z vprašanji in pritožbami pogosto obračajo Slovenci, ki živijo v tujini, zato tudi oni nosijo del odgovornosti. Petek je sicer ocenil, da je šlo pri zapletu - ob junijskih volitvah v Evropski parlament glasovanje po pošti na območju Argentine ni bilo opravljeno, saj tam živeči slovenski državljani zaradi stavke poštarjev v Buenos Airesu niso prejeli volilnih gradiv - za splet objektivnih okoliščin, ki se mu ni bilo mogoče izogniti. To so na seji zatrdili tudi predstavniki DVK in notranjega ministrstva, člani komisije pa so se strinjali in obenem ocenili, da je DVK zaplet rešila na ustrezen način in v skladu z zakonodajo. So pa obenem opozorili na vrsto pomanjkljivosti v volilni zakonodaji, še posebej v delu, ki govori o volitvah v tujini oz. glasovanju po pošti, in bili soglasni, da terja ta problematika poglobljeno razpravo. Ker je bila nujna seja v skladu z edino točko dnevnega reda namenjena zapletu v Argentini, poleg tega pa so jo morali po slabi uri zaradi začetka seje DZ prekiniti, so se člani komisije strinjali, da se bodo - verjetno jeseni - znova sestali in nadaljevali z razpravo. Tako Frantar kot Golobič in tudi Dušan Vučko z notranjega ministrstva so poudarili, da se število prejetih glasov iz tujine povečuje, obenem pa izpostavili težave, do katerih prihaja predvsem zaradi pomanjkljivosti v evidencah volilnih upravičencev v tujini. Strinjali so se, da bi bilo treba okrepiti odgovornost Slovencev v tujini, da pristojne organe dosledno seznanjajo z morebitnimi spremembami bivališča. Vlada je potrdila besedilo zakona o spremembah in dopolnitvah obstoječega zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš, gre za ,,manj zahtevne" spremembe in dopolnila, ki bodo izboljšala uresničevanje zakona. Spremembe krovnega zakona iz leta 2006, pri katerih gre po besedah ministra Žekša večinoma za „uskladitve znotraj zakona in z drugimi zakoni", bo sedaj vlada posredovala državnemu zboru v nadaljnjo obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku. Med spremembamii^ ki niso zgolj tehnične narave, je Žekš izpostavil določitev trajanja mandata dveh vladnih svetov - sveta za Slovence po svetu in sveta za Slovence v zamejstvu. Njun mandat doslej ni bil določen, vlada pa sedaj za oba predlaga petletni mandat. Največ popravkov se sicer obeta delu zakona, ki govori o repatriaciji. Kot je dejal Žekš, je to dandanes sicer ,,povsem hipotetičen problem", a je bil pred tremi leti v zakon vključen zaradi izkušenj s Slovenci v Argentini in pa v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. Atentat na pahorja? Izseljenci in diplomacija Kot je dejal v.d. generalnega direktorja policije Janko Goršek, je policija na mejnem prehodu za mednarodni železniški promet Dobova prijela 59- etnega državljana Hrvaške s petimi ročnimi bombami. ,,Po dosedanjih ugotovitvah je zelo verjetna stopnja verjetnosti, da je bil namen 59-letnika aktivirati bombe pred pomembnejšimi državnimi ustanovami v Ljubljani, in sicer v času, ko bi šel mimo kakšen pomemben politik," je pojasnil Goršek in dopustil možnost, da bi lahko šlo za premiera Boruta Pahorja. Goršek je pojasnil, da so 59-letnega Hrvata prijeli na podlagi schengenskega informacijskega sistema. ,,Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova se je pripeljal 59-letni državljan Hrvaške. Pri prestopu mejne kontrole so policisti s pomočjo schengenskega informacijskega sistema ugotovili, da je nemška policija za njim razpisala ukrep prepovedi vstopa v schengenske države. Ob postopku je bil vznemirjen, v določenem trenutku pa je iz žepa potegnil ročno bombo M75 in odvrgel varovalko ter zagrozil, da bo bombo vrgel na tla Aktiviranje bombe je preprečil policist." V postopku je policija pri osumljencu v oblačilih odkrila še štiri ročne bombe. V.d. generalnega direktorja policije je izpostavil, da je bilo v nadaljevanju s pomočjo mednarodnega policijskega sodelovanja ugotovljeno, da je bil 59-letnik pred leti v Nemčiji že na prestajanju zaporne kazni in sicer so nemški varnostni organi takrat razpisali iskanje zaradi poskusa naklepnega umora z eksplozijo. Ugotovljeno je bilo, da je v tem primeru odvrgel ročno bombo pred enega od objektov. Po prestani kazni v Nemčiji je bil 59-letnik izgnan nazaj na Hrvaško. Predsednik slovenske vlade Borut Pahor je ob robu 2. konference SD na Rogli domnevni poskus atentata nanj, ocenil kot posamičen primer. V izjavi za medije je premier povedal, da je bil o možnosti atentata nanj seznanjen že zvečer. Pahor je dejal, da se ne počuti ogroženega, prepričan je tudi, da Slovenci, ki letujejo na Hrvaškem, prav tako niso ogroženi. V prejšnji številki smo že poročali o zasedanju tretje seje Sveta vlade RS za Slovence po svetu, ki sta se je v zastopstvu Argentine udeležila dr. Andrej Fink in Tone Mizerit. Omenili tudi najvažnejše snovi razprave. Danes dodajmo še posebno temo in sicer vprašanje zapiranja diplomatskih predstavništev Slovenije oziroma zmanjševanje števila osebja. Na seji so nekateri predstavniki, med drugim Avstralije, izrazili željo, da tamkajšnje veleposlaništvo Slovenije ostane in tudi, da se ne bi zmanjševalo število osebja. Predstavnik Brazilije, g. Martin Črnugelj pa je zaprosil, da se tudi v njihovi državi odpre diplomatsko predstavništvo. Ob tem je minister zunanji Samuel Žbogar poudaril ,,finančna sredstva" njegovega ministrstva, ki so spričo finančne krize manjša kot v preteklih letih. ,,Zato, da bi to lahko naredili, moramo nekje drugje zmanjševati predstavništva," je povedal Žbogar. Obenem je poudaril, da slovenski interes za izseljence ni povezan s predstavništvom, mogoče ga je namreč izkazati tudi na druge načine. S področja zunanjih zadev so bili poleg tega izpostavljeni tudi vizna problematika, sporazumi o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, dvojno državljanstvo in tudi arhivi nekdanje Jugoslavije. Prav o njih bo po Žbogarje-vih besedah govora na prihodnjem srečanju visokih predstavnikov za nasledstvo Jugoslavije, ki naj bi bilo septembra. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je prav tako izpostavil vprašanje arhivov, je v izjavi po seji med drugim dejal, da so predstavniki izseljencev opozarjali tudi na nepovezanost in neusklajeno delovanje slovenskih predstavništev, med drugim gospodarskih in diplomatskih, v tujini. Svet naj bi se še naprej srečeval enkrat na leto, minister za Slovence po svetu, dr. Boštjan Žekš pa se je zavzel za to, da bi vmes potekali tudi dvostranski pogovori, telekonference ter video in avdio konference. Na tak način bi lahko do naslednjega srečanja iskali odgovore na vprašanja, ki so bila postavljena na tej seji. Stran 2 16. julija 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH 16. Tabor Slovencev po svetu TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA). Letos je Izseljensko društvo Slovenija v svetu sprejelo vabilo županje mag. Bernardke Krnc in pripravilo svoj 16. tabor Slovencev po svetu v Šmarjeških Toplicah. V soboto, 4. julija so napolnili šmarješko župno cerkev rojaki od vsepovsod, ki so potovali tako v svojih osebnih avtomobilih kot tudi s skupnimi avtobusi iz Ljubljane. S pomožnim mariborskim škofom dr. Petrom Štumpfom so somaševali domači župnik Janez Zdešar, izseljenski duhovniki Anton Štekl iz Dunaja-Linza, p. mag. Jože Lampret iz Gradca, Zvone Podvinski s Švedske, novi provincial slovenskih lazaristov Pavle Novak CM in Marko Japelj (iz Miramara), župnik na bližnji fari v Tržišču. S pesmimi in branjem prošenj so sodelovali dijaki RAST XXXVIII. Naslednja postaja so bile bližnje Terme Šmarjeških Toplic. Na terasi je najprej bila možnost privezati si dušo, pozdraviti znance, ki so prišli z vseh koncev in krajev, časnikarji iz raznih medijev pa so posneli izjave številnih udeležencev. Uradni program je začel domači Mešani pevski zbor Plastoform z dirigentom Milanom Pavličem, ki je zapel slovensko državno himno in himno Slovenija v svetu. Navzoče je pozdravil predsednik S V S Boštjan Kocmur, dobrodošlico pa je izrekla tudi županja Ber- nardka Krnc (rojena je v zdomstvu, v Hamburgu). Že v konferenčni sobi je pozdravil minister akad. dr. Boštjan Žekš, Marij Maver v imenu Slovenske prosvete v Trstu in ga. Ana Vičič Stegu, predsednica Društva Slovencev v Parizu. Letošnja okrogla miza z naslovom Kako se povezujemo in kako bi se želeli povezovati je imela namen, da bi predstavniki skupnosti izven Slovenije povedali, kako navezujejo stike s Slovenijo. Pogovor je vodila Cecilija Fink, ki je tudi predstavila govornike. Spregovorili so Sergij Pahor iz Trsta (predsednik DSI, ki je s Studijskimi dnevi Draga bilo pred demokratizacijo Slovenije skoraj nujna vez med izseljenci in matično domovino), dr. Viktor Leber (večkratni predsednik Slovenskega doma v San Martinu), Stani Revinšek (predsednik društva Slomšek iz belgijskega Maasmechelna, tretja generacija nekdanjih slovenskih rudarjev), Anton Štekl (izseljenski duhovnik na Dunaju), Milan Ribič (predsednik Slovenske pristave v Clevelandu) in Klemen Žumer (svetovalec Evropske ljudske stranke v Bruslju). Pisana družba, ki je pokazala raznolikost izseljenske populacije: od potomcev izseljencev iz daljnih časov, pa do najnovejših, ki jih ne žene v svet potreba po zaslužku ali umik pred terorjem, ampak študij, izobraževanje, politika in služba v državnih oziroma evropskih ustanovah. Eni bolj, drugi manj, so povedali, kaj bi potrebovali, da bi se okrepila slovenska zavest rojakov po svetu. Več je bilo govora o potrebi, da se nagovori mladino in na nujno pomoč iz Slovenije, tako uradno (državno) kot neuradno, družinsko, prijateljsko. Ura je kar hitro tekla, zato je zmanjkalo časa za javno razpravo. Je pa zato bila bogata v osebnem izmenjavanju mnenj, ko so se gosti pomikali v bližnji gozdiček z mizami in klopmi, kjer so se okrepčali z okusnim piknik-kosilom. Tam je tudi sledil še popoldanski program z nastopom že omenjenega zbora Plastoform, dijakov RAST XXXVIII (z recitacijami in plesom chamameja) ter plesne skupine Triglav iz Winnipega, ki jo vodi Kristina Mayowski (skupina je na enotedenski turneji po Sloveniji in se je skupaj s Folklorno skupino Pristava udeležila seminarja folklornih plesov). Športniki so tudi prišli na svoj račun, predvsem nogometna ekipa SVS, ki se je pomerila z ekipo iz Smarjete. Vreme je ves čas bilo negotovo. Pod drevesi se ni začutilo, vendar so oblaki kar nekajkrat spustili nekaj kapljic, predvsem pa med tekmo, kar seveda ni splašilo navdušenih igralcev in gledalcev. Tudi tistih, ki so izbrali kopanje v termalnih bazenih, ni nič motilo, če je dotekala voda od zgoraj. GB Plečnik dokončno v v« , zaščiten V Uradnem listu RS je bil objavljen odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. Odlok zajema arhitekturne, oblikovalske in urbanistične posege v mestu, ki so Ljubljano zaznamovali z avtorskim Plečnikovim delom. Zaščitenih je več kot 50 enot Plečnikove dediščine. Zaščitene enote v Ljubljani in na njenem obrobju s svojo nadgradnjo Fabianijevih in starejših urbanističnih konceptov sestavljajo izjemno celoto. Postavljene so kot žarišča na pomembnih mestnih točkah ter kot pomembni objekti za delovanje mesta in življenje njenih prebivalcev. Segajo od nacionalne knjižnice do sprehajališč, nabrežij, tržnice, mostov, parkov, stadiona, od šol do cerkev in centralnega pokopališča ter javnih spomenikov. Ker se 50 let po smrti izteka avtorsko varovanje arhitekturnega opusa, je država Plečnikovo delo celostno zaščitila in predpisala evropsko primerljive standarde varovanja. Z natančno določitvijo zvrsti in varovanih parcel spomenikov ter konkretizacijo varstvenih režimov za istovrstne spomenike naj bi bilo olajšano sodelovanje strokovnih služb in lastnikov spomenikov. Umrl dr. Joža Mahnič V 91. letu starosti je umrl dr. Joža Mahnič, literarni zgodovinar, gimnazijski profesor, dolgoletni predsednik Slovenske matice in veliki poznavalec opusa Otona Župančiča. Bil je intelektualno dejaven v svoja pozna leta, umrl je 2. julija. V ožjem družinskem krogu so ga pokopali na Plečnikovih Žalah. Joža Mahnič se je rodil 1. oktobra leta 1918 v Bohinjski Bistrici. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1941 diplomiral iz romanistike, primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1949 je opravil doktorat. Od leta 1945 je bil profesor na gimnaziji, v letih 19761980 ravnatelj Slovanske knjižnice, nato je do leta 1990 predaval kulturo izražanja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, navaja leksikon Osebnosti. V letih 19942008 je bil predsednik Slovenske m^atice. Uredil je Zbrano delo Otona Župančiča in dela drugih literatov 20. stoletja, med njimi Edvarda Kocbeka, Cirila Kosmača, Srečka Kosovela, Borisa Pahorja, Ivana Preglja. O njegovi plodni literarnozgodovinski, publicistični in literarni dejavnosti nenazadnje priča 266 zadetkov na Cobissu. V njegovi bibliografiji poleg množice člankov in prispevkov za strokovne zbornike najdemo obsežne monografije in študije, kot so Problem baudejairizmov pri Župančiču, Evropska moderna, Oton Župančič, Zgodovina slovenskega slovstva (5. knjiga), Kultura prek prostora in časov, Od Zoisa prek moderne do Kocbeka. Uvesti spremembe, da se nič ne spremeni. Taka je dandanes vladna politika, ki sicer ponuja nova jedila a s starimi recepti. Večina opazovalcev je prepričana, da pravih sprememb ne bo in so vse le umetni ognji, medtem ko si vlada liže rane poraza. ,,Podobno" je ,,enako". Nekaj ministrov je odšlo, nekaj jih je prišlo, nekateri so zamenjali stolčke. A vse ostane pri istem. Polemični državni sekretar za trgovino Guillermo Moreno pridobiva na oblasti in nihče si ne upa prerokovati, če ga bo poraz končno odplavil, ali ga sploh kaj prizadel. Novi gospodarski minister Ama-do Boudou je bil eden redkih, ki za prevzem položaja ni zahteval odstranitev Morena. Odšel je tudi polemični sekretar za transport Ricardo Jaime, a položaj je prevzel eden njegovih sodelavcev. Ministrstvo za zdravje je prevzel Juan Manzur, pa se spotaknil takoj ob nastopu. Za upravnika izrednih fondov je bil imenovan Mario Koltan, pa je v enem dnevu moral odstopiti. Glavni tajnik CGT Hugo Moyano je na mesto postavil svojega človeka. Gre namreč za upravljanje letnega proračuna več kot 900 milijonov pe-sov. Kakšna bo cena za tako oblast? Se pa govori tudi, da je Moyano zagrozil, de ,,uskoči" k Duhalde-ju, če ne upoštevajo njegovih zahtev. Šef kabineta vlade Sergio Mazza je odšel, na njegovo mesto pa prišel tudi polemični Anibal Fernandez, ki Kirchnerje spremlja od vsega začetka. Ob vsem tem je najbolj jasna Fernandezova ocena, ko je omenil, da ,,Guiller-mo Moreno samo izpolnjuje ukaze". Naj bo minister ta ali drugi, vsi delajo kot jim narekuje bivši predsednik Nestor Kirchner. Povratek ,,transverzal-nosti"? Poznavalci položaja trdijo, da Kirchner ne vidi izhoda iz sedanje zagate po poti peronizma. Vrača se torej k ideji ,,transverzalnosti". K temu ga je pripeljalo zlasti spoznanje, da so mu odpovedali številni peronistični župani, katere je prisilil v ,,pričeval-ne" kandidature. Mnogi so v svojih občinah prepričljivo zmagali, v istih volilnih okrožjih pa je peronizem prejel veliko manj glasov za poslanske liste. Bivši predsednik sumi, da so škarje delovale s privolitvijo (kadar ne po naročilu) peronističnih županov, in da je v ozadju vsega tega njegov bivši boter Duhalde. Ob tem pa ostane vprašanje, s kom naj bivši predsednik zgradi novo politično gibanje. Gleda seveda na levico, a socialisti so preveč načelni, da bi stopili k njemu. V prestolnici presenetljivo uspešni Pino Solanas pa je tudi že izjavil, da z vlado ne bo šel na isti marš. Poleg tega, če mu ,,transverzalnost" ni uspela v dobi debelih krav, kako bo sedaj, ko se vladna blagajna nevarno prazni? Da, celo zmagoviti guvernerji in njegove bližine mu stavijo pogoje, ki mu kar ježijo lase. Več monologov še ni dialog. Pretekli četrtek je bil narodni praznik 9. julij. Gospa Cristina ga je slavila v Tucumanu, kjer so leta 1816 oklicali argentinsko neodvisnost. Tam je govorila o ,,novem obdobju" in pozvala na „širok dialog" politične stranke in gospodarske sektorje. Tako je prišla na seznam tudi politična reforma, o kateri se je že toliko govorilo, a nič naredilo. Je vlada res pripravljena na pogajanja o rešitvi perečih problemov in z opozicijo poiskati skupne rešitve? Opazovalci menijo da ne, da gre le za ponoven prevzem iniciative po porazu in za pridobivanje časa, medtem ko zbere in uredi svojo četo. Prva etapa dialoga predvideva srečanje s predstavniki političnih strank. Kar petdeset jih je na seznamu, ki bodo šli skozi vladno palačo v skupinah po deset. Nekateri so navdušeni, drugi skeptični, vsi pa prosijo, naj vlada dialog zastavi resno. Ob tem je stvarno izjavila gospa Elisa Carrio, da ta dialog nima smisla, saj imamo parlament s predstavniki vseh važnejših političnih skupin. Debate in pogajanja naj se izvedejo tam, zlasti še, če vlada res skuša izpeljati politično reformo. Govorijo o obveznih notranjih (primarnih) volitvah za določitev kandidatur. To je bilo že z zakonom določeno, pa je ta zakon vlada razveljavila leta 2006 z dvotretjinsko večino, in pri tem ji je pomagala opozicija (radikali, ARI in celo De Narvaez). Kaj se torej igramo? Vsi se sprenevedajo. Razburkano morje. Vse te politične ofenzive in umiki potekajo v času in prostoru, ki ni najbolj ugoden za nas, uboge navadne državljane. Prašičja gripa (ki so jo do volitev skrivali) se je razpasla z vso silo; zgleda da prisilne šolske počitnice in drugi ukrepi niso preveč učinkoviti. Sredi zime so se pojavili novi primeri mrzlice Dengue. Vodja socialne komisije škofovske konference, msgr. Jorge Casaret-to pa je izjavil, da število revnih v državi dosega kar 40% (uradno v prvem semestru 1008: 17,8%). Bo to tudi snov vladnega „dialoga" z opozicijo in družbenimi ustanovami? Isto vprašanje velja za zadevo davkov na izvoz, kar poljedelci vztrajno zahtevajo a ,,brez upa zmage". Pač, boj se nadaljuje, medtem ko z vso silo bije plat zvona. Ali zadnjo uro kirchnerizmu? SLOVENCI V ARGENTINI BARILOCHE MENDOZA Občni zbor Društva Slovencev Junijski spomin V nedeljo, 5. julija 2009 smo se Slovenci v Mendozi veseli zbrali na 60. občem zboru našega Društva. V končanem obdobju smo imeli zelo razgibano skupno življenje. Poročila odbornikov in odsekov so to potrdila. Saj skoraj ni bilo nedelje brez kakšne prireditve. Posebno se moramo zahvaliti številnim obiskom iz Slovenije. Pevski zbori, plesi in naše pristne navade so nas obogatile. Doprinos je bil znamenit na vsakem področju dela. Pevski zbor, mladinske organizacije, Zveza Mater in žena, naš šolski tečaj, vse je pridno delalo skozi vse leto. Kljub finančni krizi se je doba zaključila brez dolga. Nadzorni odbor je za poročila in letno bilanco predlagal razrešnico in zahvalo za delo v dobrobit Društva in njegovih članov. Sledile so volitve. Predlagan je bil odbor s priporočilom, da se vključi mlade fante in dekleta kot pomočnike odbornikom, da se s časom pripravijo za prevzem prihodnjih odgovornosti. Vzgajati naraščaj pomeni odgovorno načrtovati bodočnost naši ustanovi. Z aplavzom je bil potrjen sledeči odbor: Predsednik: Milan Nemanič, Podpredsednik: Janez Štirn, Tajnik: Božidar Bajuk in Nikolaj Štum-berger Blagajnik: Jože Štirn, Marjan Hirscheg-ger in Darinka Žumer Gospodar: Tomaž Bajda in Matija Žu- mer Kulturni referent: Miha Bajda in Pablo Šmon Odborniki: Martin Bajda, Rezka Novak, Karina Ovčjak, Anica Grintal, Nadzorni odbor: Peter Slovša, Jože Kralj in Maks Ovčjak. Razsodišče: Stane Grebenc in Frida Baj- da. Voditelji odsekov nadaljujejo: za slovenski šolski tečaj Lenčka Božnar in Rezka Novak; pevski zbor Anica Grintal; gledališče Davorin Hirschegger; planinski odsek Roman Bajda; likovni odsek Rosita Klinec; Zveza mater in žena Marta Plat in za Mladinske organizacije SFZ Federico Šmon ter SDK Astrid Llanos. Potrdilo se je, da so člani odbora tudi vsi bivši predsedniki društva preteklih dob in tudi slovenski dušni pastir č. g. Jože Horn. Po kratki debati ni bila povišana mesečna članarina. Za konec se je predsednik Milan Nemanič zahvalil navzočim za ponovno zaupanje, za skupno delo v pretekli poslovni dobi in prosil še nadaljnjo sodelovanje. Pojasnil je, da s končanim občnim zborom začenjamo 60. letnico ustanovitve našega društva in nas vse povabil na sodelovanje pri zgodovinski proslavi. Po zahvali sv. Duhu smo se vrnili na svoje domove prepričani, da bo društveno delo nadaljevalo po pred 60 leti začrtanih smernicah in z današnjimi novimi zahtevami. B.B. SDO/SFZ Športno polletje Letošnje prvo polletje se je začelo z eno ,,izgubo". Mladina iz Carapachaya je zadetkov. Kazenski streli ali enajstmetrovke so določili zmagovalca, ki je potem odigral finale z moštvom s Pristave. Končno je San Justo osvojil prvo mesto. Pri dekletih smo ponovno videli dvoboj med moštvi iz San Martina in San Justa; zadnje so osvojile pokal s prepričljivo zmago. V turnirju mladcev so se predstavile komaj 4 ekipe SDO in 5 moštev SFZ. Med dekleti je Ramoška reprezentanca bila pravo presenečenje, saj je premagala San Justo in tako prešla v finale s Pristavo, ki je osvojila dvoboj s San Martinom. Končno je prvo mesto bilo za Ramos Mejijo. Pri fantih je bilo veliko zadetkov - golov. Zadnje potrdila, da bo predstavila ekipo samo za svoj mladinski dan, saj žal ne dobi dovolj udeležencev, da bi lahko bili prisotni na različnih turnirjih. Ker smo imeli taborjenje in majhno število razpoložljivih datumov, se je Medkrajevni turnir odbojke - MTO vršil v dveh, preveč ločenih, datumih. Kljub ,,izpadu" ramoškega fantovskega moštva je bil turnir uspešen. Zmagovalca sta bila iz dekliške organizacije ekipa iz San Justa, iz fantovske zveze pa ekipa iz San Martina. Na mladinskem turnirju smo imeli obiske iz Slovenije. Fantje so bili pravi fanatiki nogometa zato smo jim dali možnost, da igrajo na turnirju. Pri fantih je bila opredelitev mest zelo tesna, saj sta San Justo in Lanus končala izenačena, z isto razliko srečanje sta odigrali moštvi iz Lanusa in Pristave. Lanuška ekipa je osvojila prvo mesto v odlični igri. Mladinski dan v San Martinu se ni mogel izvesti, saj je zaradi nove gripe preložen na poznejši datum. Zelo lepo bi bilo, da bi za to drugo polovico leta vse ekipe prevzele večjo odgovornost in kompromis z udeležbo na raznih turnirjih, da skupaj preživimo dan in se zabavamo na zdrav način, hkrati pa ohranjamo našo kulturo in naše korenine. Mati Belec, športni referent Tudi slovenska skupnost v Bariločah se je spomnila tragedije meseca junija 1945 in mučeniške smrti naših domobrancev. Rojaki so se zbrali pri sveti maši, nato pa v prostorih Stana pripravili žalno proslavo z recitacijami in nastopi. Osrednja točka srečanja je bil nagovor, ki ga je na spisal g. Ciril Markež. Pod naslovom ,,Narod, ki se ne spominja svoje preteklosti, nima prihodnosti", je navedel misli, ki jih nekoliko skrajšane posredujemo bralcem: ,,Škof Peter Štumpf piše v Družini, da se je v Rimu pri nekem kosilu pridružil štjrim škofom iz Južne Amerike: iz Mehike, Čila, Venezuele in Paragvaja. Močno se je začudil, ko ga je med pogovorom, ko jim je povedal odkod prihaja, mehiški škof vprašal kako je mogoče, da je v majhni Sloveniji, ki ima samo dva milijona prebivalcev, tako nezaslišano število grobišč, odkritih že čez 600. Vsi so vedeli za Barbarin rov, zadnjo odkrito morišče in grobišče. Niso se mogli načuditi brezbrižnosti slovenskih politikov, kakor tudi širše javnosti ob odkrivanju teh grozot. Prepričani so bili, da je tako ravnanje lahko usodno za narodov obstoj. Imeli so prav! Kako naj se potem narod spominja teh grozot, če jih že sedaj nihče noče poznati, niti priznati. To je zavestno omalovaževanje in ignoriranje teh zločinov. Je prikrivanje preteklosti iz katere bi se morali učiti sedanji in prihodnji rodovi. Krivci-bojazljivci kakršni so, pač nočejo nič vedeti o teh njihovih podlih in strahotnih dejanjih. Premnogih ljudi pa to sploh ne zanima, zanje je drugorazredno, daljno in moteče, kot da se ni zgodilo v Sloveniji - ali pa prav zaradi tega. Bolj bližnja je Srebrenica. Zanje je spoznanje in priznanje teh grozot, ter njih spomin in opomin, nekaj nepotrebnega, celo škodljivega. Spominjati se, pomeni namreč biti tudi odgovoren za svoja dejanja, se jih veseliti ali žalostiti, biti ponosen nanje ali pa se jih sramovati. In omenjenih bi se pač morali sramovati, jih obžalovati in se ob njih učiti. Kako je sploh mogoče, da še obstajamo, da sploh še smo, če bi tako zametovali in omalovaževali preteklost ter zanimanje in spomin nanjo. Narodi, ki niso imeli spomina na nič drugega kot na narodovo slavno preteklost, ne pa na to kako in s kolikim prizadevanjem, delom in žrtvami prednikov so prišli do takega blagostanja, ki so ga uživali ne-zasluženo, in ga z ljubeznijo in spoštovanjem do prednikov po njihovem zgledu niso hoteli ali znali ohranjati, so zato izginili. Kar je od njih se ostalo, je v muzejih. Zato se moramo truditi za spomin, ki naj nam v pravi luči ohranja preteklost in nje dogodke za prihodnost. Kakšna nehvaležnost in sramota bi bilo, če bi mi zavrgli naš spomin na mučence našega naroda, katerih se danes s hvaležnostjo spominjamo. Toliko je spomina nanje in kako velik je, kako svet. Od nas zahteva, da jih ne pozabimo. Ta spomin nas boli, a tudi navdušuje, nas navdaja s ponosom. In to bol in ta ponos moramo predati prihodnjim rodovom s takim prepričanjem in vero, da ne bo nikoli ugasnil. Kot nezmotljiva in večna resnica bo šel iz roda v rod, od duše do duše. Komunisti si prirejajo spomine po svoji meri. Nam očitajo to, kar so oni počeli. Z obrekovanjem in kleveto hočejo zakriti in opravičiti ne samo svoje napake - kakor oni imenujejo svoje maščevanje -, ampak tudi svoje zločine, grozodejstva in krivice, ki so jih storili. To ni spoznanje in priznanje, ali celo obžalovanje njihove zločinske preteklosti, to je strahopetnost, je nov zločin. Spoprijeti bi se morali s svojo preteklostjo, s svojimi zločini, zlobno storjenimi pri polni zavesti. Njihov moreči spomin jim ne pusti, da bi se pokesali vsega hudega in zlaganega, ter tako pristopili k začetku nove bodočnosti. Tiste, ki bo zgrajena na pravem, resničnem spominu. Tista, ki bo odrešujoča. Že spomin na našo daljno preteklost nam pove, kje so korenine neomajne zvestobe narodu in idealom za katere vse so naši mučenci dali življenje. To je spomin na naše prednike, na katere gledamo s ponosom, ki so že v davnih časih bili boj za obstoj naroda. Oni nam svetijo skozi stoletja. Njih kri in znoj sta prepojila našo zemljo iz katere so zrasli naši junaki in po njih zgledu tudi oni napojili toliko naše svete zemlje s svojo krvjo. Najbolj žlahten in trden spomin pa moramo imeti za tisto, kar je najbolj važno da izročimo naprej, česar nikoli ne smemo pozabiti ali izgubiti, tisto zaradi česar so med drugo svetovno vojno in po njej dali svoja življenja toliki naši mučenci. In to je naša vera. Tista vera, katero sta nam pred tisoč in tolikimi leti prinesla sveta brata Ciril in Metod. Tisto vero katero je pred protestantsko zmoto ubranil in ohranil ljubljanski škof Tomaž Hren, jo v nas utrdil blaženi Anton Martin Slomšek, ter nam jo goreče ohranjali slovenski škofje, od Mahniča preko Jegliča do našega neustrašenega svaritelja pred brezbožnim komunizmom in njega hlapci. Tiste- ga nezmotljivega učitelja in pastirja, dr. Gregorja Rožmana. Vse to ne sme v pozabo! Mora nam ostati v zavesti, kajti našo in narodno prihodnost bomo lahko gradili le, če bomo črpali znanje in moč iz neminljivega spomina. Prosimo vse naše drage mučence, katerih se danes s ponosom in ljubeznijo spominjamo, naj nam njihov zgled pomaga v tem našem prizadevanju, da ne bo nič slavnega in junaškega iz naše preteklosti šlo v pozabo. Tudi in najmanj pa oni, ki so svoje ideale, svoje mlade moči in končno tudi življenje dali za nas in našo ljubo Slovenijo. Srb, ki je ubijal v Rogu V 86. letu starosti je umrl Simo Dubajic, za katerega je zaradi sodelovanja pri izvensodnih pobojih v Kočevskem rogu po koncu druge svetovne vojne zagrebško državno tožilstvo marca zahtevalo preiskavo, je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina sporočilo srbsko ministrstvo za notranje zadeve. Tožilstvo v Zagrebu je Dubajica bremenilo, da je od 26. maja do 5. junija leta 1945 kot poveljnik mehanizirane enote četrte armade takratne Jugoslovanske armade (JA) oblikoval posebno skupino vojakov ter organiziral in poveljeval ob prevozu vojaških ujetnikov iz Kočevja do kraja pobojev v Kočevskem rogu. Hrvaško tožilstvo trdi, da je Dubajic osebno poveljeval pri po- boju najmanj 13.000 vojaških ujetnikov, katerih trupla so končala v tamkajšnjih breznih. Zagrebško tožilstvo je proti Dubajicu že pred tem sprejelo nekaj kazenskih ovadb, ki naj bi ga med ostalim bremenile tudi za zločine pri Pliberku. Kot je poročala Hina, obstajajo kopije dokumentov, ki govorijo, da naj bi ravno Dubajic prevzel 13.000 hrvaških ujetnikov po srečanju britanskih in jugoslovanskih predstavnikov. Hrvaški mediji so med drugim omenjali Dubajicev intervju v srbskem tedniku Svet, v katerem naj bi leta 1990 priznal, da je sodeloval v pobojih 30.000 vojnih ujetnikov iz druge svetovne vojne. In kje je slovensko državno tožilstvo? SPOROČILO ZA JAVNOST Kulturni praznik na Koroškem V muzejskem razstavišču Koroškega pokrajinskega muzeja na ravenskem gradu so odprli fotografsko razstavo in predstavili projekt Biseri naše kulturne krajine. Kot je povedala Karla Oder iz Koroškega pokrajinskega muzeja, je razstava nastala v okviru čezmejnega sodelovanja slovenskih in avstrijskih partnerjev. Nosilci tega projekta so poleg Koroškega pokrajinskega muzeja še celovški Kärntner Bildungswerk, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca ter mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Osnovni cilji so zbiranje podatkov in digitalno evidentiranje manjših spomenikov na območju celotne Koroške, hkrati pa gre po besedah Odrove tudi za zbiranje „življenjskih zgodb" kulturne dediščine in spomenikov. V prihodnosti želijo opraviti tudi kulturnozgodovinske in etnološke raziskave, ki se navezujejo na evidentirane objekte, načrtovan je tudi znanstveni simpozij, razne delavnice, izmenjave mnenj in izkušenj. Kot je še dodala Odrova, se bo 400.000 evrov vreden projekt odvijal v naslednjih dveh do treh letih, končni produkt pa bo poleg baze podatkov tudi izdaja zbornika znanstvenih in strokovnih referatov. Sicer pa je po njenih besedah naloga pokrajinskega muzeja tudi ta, da spomenikom dajo življenje skozi njihovo predstavitev in jih s tem naredijo bolj zanimive, saj tako postanejo prepoznavni tudi po svojih vsebinah. O knjižnem delu „Bojevnika za svobodo in slovenstvo" France Dolinar - Ruda Jurčec: epistolae 1945-1957", ki je bilo izdano s strani Arhivskega društva Slovenije v okviru zbirke ,,Viri" in javno predstavljeno dne 17.06.2009. Kot avtor tega dela je naveden g. Andrej Rot. Knjižno delo obsega zasebna pisma, ki sta si jih izmenjavala France Dolinar in Ruda Jurčec v letih od 1947 do 1975. Po pokojnem Francetu Dolinarju je bil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani izveden zapuščinski postopek. Pravni nasledniki (nečaki), imajo torej vse pravice svojega prednika, pokojnega kanonika Franceta Doli-narja, na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Pisma, ki jih je sestavil pok. France Dolinar, so varovana v okviru osebnostne pravice do pisemske tajnosti na podlagi določbe 35. in 37. člena Ustave Republike Slovenije. Pisma so tudi avtorsko delo in kot taka tudi varovana v okviru avtorskih pravic. Tako o osebnostnih pravicah do pisemske tajnosti kot o avtorskih pravicah odločajo samo dediči, tudi o tem, če bodo pisma in njihova vsebina kdaj razkrita javnosti ali bo to ostalo v intimni družinski sferi avtorja oz. njegovih potomcev. Za vsako objavo zasebnega pisma je torej potreb- no pridobiti izrecno upravičenje s strani avtorja pisma ali pravnega naslednika. G. Andrej Rot ni nikoli pridobil dovoljenje oz. izjave, da lahko objavi zasebna pisma našega pokojnega strica Franceta Dolinarja, kar pomeni, da je kršil tako osebno kot avtorsko pravico dedičev, ter storil kaznivo dejanje nedovoljene objave zasebnih pisanj. Se več, g. Rot ni niti poskušal naprositi dovoljenje oz. privolitev kljub dejstvu, da mu je bilo poznano sorodstveno razmerje med dediči in pokojnim Francetom Dolinarjem. Dejstvo, da sta oba dopisovalca storila ogromno za slovenski narod, se ne opravičuje oziroma ni razlog za javno objavo njunega dopisovanja ki je bila zasebna korespondenca dveh prijateljev in somišljenikov. Dediči po pok. Francetu Dolinarju od g. Rota, ki si je lastil avtorske pravice, zahtevamo, da takoj umakne iz prodaje in uniči celotno naklado knjižnega dela. Istočasno pa mu prepovedujemo kakršno koli enako ali podobno objavo, reproduciranje ali distri-buiranje katerega koli pisma Franceta Dolinarja. Nadalje zahtevamo, da nam izroči pisma našega pok. strica, ter pričakujemo pisno opravičilo za storjen poseg. Nečaki pok. Franceta Dolinarja Andrejka, Franci in Marjetka Dolinar G. JOŽE RAZMIŠLJA Ljubezen do domovine Namenoma nisem napisal, ljubezen do Slovenije, ker je ona domovina samo nekaterih med nami, nas starejših. Mlajši so rojeni vsi izven nje in mnogi v mešanih zakonih in imajo drugo domovino, ki ni Slovenija. Vsekakor so slovenske krvi, ker je oče ali mati Slovenka, niso pa rojeni v Sloveniji. Zato ne moremo pri njih govoriti o ljubezni do Slovenije, ampak o njih rodni domovini. Mnogi že poznajo Slovenijo po obiskih in ji priznajo vse in še več, kar so o njej vedeli že prej. Ne malo od njih se čutijo del slovenskega naroda in slovenske države in jo ljubijo kot svojo drugo domovino. Ljubijo svoje prednike, ki so živeli, delali in molili ter umirali za Slovenijo. Vsi starejši pa smo dolžni ljubiti Slovenijo. Ona je naša prva domovina. Če res ljubimo Boga, ki je Stvarnik vesolja, moramo po 4. božji zapovedi ljubiti tudi Slovenijo, ki ji je On dal obstoj v družini narodov. Ne smemo pozabiti, ne eni in ne drugi, na našo resnično in pravo domovino, ki je v nebesih. Tam imamo prostor in tam bomo Boga gledali iz obličja v obličje. Tam je naša prava in končna domovina, za katero nas je Bog ustvaril in nam dal zemeljsko življenje, da si nebesa zaslužimo. Kar smo dolžni storiti za našo zemeljsko domovino, če več ne moremo, napravimo to vsaj z molitvijo, da dosežemo vsi večni pokoj v Bogu. Tako si bomo zagotovili, da bo naša zemeljska domovina samo zelo reven predokus dokončne domovine pri Bogu. Vse zapovedi, med njimi tudi četrta, ki nam nalaga domovinsko ljubezen, nam pri tem pomagajo. Prazgodovinski grob v Novem mestu Strokovna skupina Dolenjskega muzeja, ki pod vodstvom arheologov Boruta Križa in Petre Stipančic vrsto let raziskuje na znanem novomeškem prazgodovinskem grobišču Kapiteljska njiva, je odkrila doslej najbogatejši ženski knežji grob na tem območju. Izredno bogate najdbe so iz sredine 8. stoletja pred Kristusom, je povedal Križ. Iz obdobja starejše železne dobe so naleteli med raziskovanjem 33. prazgodovinske rodovne gomile na Kapiteljski njivi. Opremljen je bil z več keramičnimi posodami, z dvema bronastima posodama, od katerih je ena verjetno krožnik s širokim robom, druga pa se je ohranila le posredno, s sledovi, ter pestrim bronastim, steklenim in jantarnim nakitom. Najdiščne okoliščine oziroma položaj nakita v grobu nakazuje, da je imela pokojnica nekaj nakita na sebi, del njenega nakitnega bogastva pa je bil verjetno v grob položen v nekakšni šatulji organskega porekla. V grobu so našli vsaj štiri bronaste sponke oziroma fibule, med njimi veliko bronasto vozlasto fibulo tipa Vače z veliko železno nogo, stekleno fibulo z oblogo iz steklene paste, tako imenovano ježevko, fibulo v obliki živali in tako imenovano kačasto fibulo, po Križu pa bi znal grob, ki ga bodo dokončno izkopali danes, skrivati še kakšno. Od nakita so v spodnjem delu groba našli še dobro ohranjeni masivni bronasti nanožnici, kneginja pa je imela ob stopali položenih več keramičnih posod, ki so bile verjetno pokrite s krožnikom iz bronaste pločevine. V srednjem delu groba so ležali nizi ogrlic iz različno velikih steklenih modrih jagod in jan-tarnih jagod ter bronasta zapestnica, ob vozlasti fibuli in bronasti ogrlici, ravno tako v osrednjem predelu groba, pa so naleteli, kot je dejal, na komaj opazno zlato zrno. Steklene jagode so ležale tudi ob pokojniči-ni glavi, nekaj pa jih je bilo raztresenih v njeni bližini. V zgornjem delu groba so arheologi odkrili več drobnih keramičnih vijčkov, nekaj zaradi korozije nespoznavnih železnih predmetov in novo skupino keramičnih posod, na vrhu katerih je sled zelenega volka kazala, da so morale biti pokrite z neohranjeno bronasto pločevinasto posodo. Posebnost groba je, tako Križ, nekaj ohranjenih delov kosti in zob, ki se drugače v kemično neugodni ter nepropustni ilovici Kapiteljske njive ne ohranijo, v tem grobu pa so se morale ohraniti zaradi prisotnosti bronastih predmetov. Po Križevi oceni gre za enega najbolj bogatih železnodobnih ženskih grobov, doslej odkritih na območju Novega mesta, ki kulturno sodi na začetek halštatskega obdobja, časovno pa v leta od 750 do 700 pred Kristusom. Novomeški Dolenjski muzej na območju Kapiteljske njive raziskuje zadnjega četrt stoletja, z letošnjimi izkopavanji je njegova arheološka skupina pričela v maju, letošnje zaščitno raziskovanje pa bodo verjetno zaključili konec meseca. Na območju Kapiteljske njive, enega izmed novomeških prazgodovinskih grobišč, so doslej odkrili več pozno bronastodobnih grobov, 36 starejše železnodob-nih družinskih gomil in večje keltsko grobišče, letos pa raziskujejo po zahodnem pobočju griča, je še povedal Križ. Vsak je drugačen METKA KLEVIŠAR_ Če pomislimo, da je na svetu živelo doslej milijarde in milijarde ljudi in da bil prav vsak človek od teh milijard drugačen, unikat, si tega skoraj ne moremo predstavljati. Seveda si to še toliko težje predstavljamo v času, ko bi človeka najraje kar klonirali in proizvajali serije enakih ljudi, takšnih po naših predstavah in željah. Pa vendar ostaja dejstvo, da je vsak človek enkraten in neponovljiv in da je vsak skrivnost zase. Morda o tem res premalokrat razmišljamo in se tega premalo zavedamo. Včasih si težko predstavljamo že dejstvo, da so otroci, ki prihajajo iz ene družine, tako zelo različni. Kljub temu da izhajajo iz iste družine, da so imeli enako vzgojo in okolje, se iz vsakega razvije popolnoma drugačen človek. O tem sem razmišljala po obisku pri stari gospe, ki je pred leti praznovala zlato poroko. Pet otrok ima, vse ima rada, vsi prihajajo na obisk. Vsak izmed njih pa je svet zase, drugačen od drugih. Ta drugačnost se kaže v marsičem: v načinu življenja, v svetovnonazorskem prepričanju, v politični opredelitvi in še čem. Nekaj skupnega pa imajo vsi. Vsak želi biti na svoj način dober človek, in to so gotovo prinesli od doma, od domače vzgoje. Dejansko bi lahko za vsakega izmed njih rekli, da je res dober človek. Otroci ostajajo kljub svoji različnosti povezani, čeprav se ob njihovih srečanjih pogosto krešejo mnenja. Vendar pri tem niso nasilni in drug drugemu pustijo živeti. Tudi to imajo verjetno od svojih staršev, posebno od mame. Kdo ve, kako bi bilo, če ne bi bilo te mame, ki jih je, tako različne, ves čas vzgajala v spoštovanju do drugačnosti drugega. Preden sva se poslovili, je rekla: ,,Ni mi vedno lahko voziti med temi tako različnimi svetovi. Vsak prihaja k meni s svojimi skrbmi in jaz jih skušam poslušati. Ne dajem nasvetov, samo poslušam. To najbolj potrebujejo. In kadar jim je težko, tudi mene boli. Za vsakega posebej." NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI 150-LETNICA ROJSTVA VOJAKA IN KOMPONISTA Občina Žalec letos praznuje 150-lettnico rojstva sokra-jana, slovenskega skladatelja Friderika Širce s psevdonimom Risto Savin (1859 - 1948). Sicer visoki oficir avstroogr-ske vojske je po mnenju strokovnjakov eden najizrazitejših predstavnikov slovenskega glasbenega modernizma. Osrednji dogodek praznovanja je bil mednarodni simpozij 10. julija. UMRL POBUDNIK TITOVE CESTE V 77. letu starosti je umrl pisatelj in dramatik Peter Božič. Novico so potrdili na ljubljanskem mestnem svetu, katerega član je bil. Bolj znan pa je bil zadnje čase po tem, ker mu je uspelo poimenovati cesto, ki ne obstaja, po diktatorju Titu. RAZSTAVA NA GRADU Na Ljubljanskem gradu je na ogled interaktivna razstava z naslovom Občutki, doživetja, ustvarjalnost. Na postavitvi, ki jo je ob 12-letnici sodelovanja pri razvoju znamke Festival Ljubljana pripravila agencija Pristop, je prikazan razvoj znamke in druge zanimive podrobnosti o Festivalu Ljubljana. Razstava je tridelna. V Peterokotnem stolpu je predstavljen razvoj celostne podobe Festivala Ljubljana od leta 2002 dalje. Poleg tega je v stolpu na ogled desetminutni film, ki predstavi kratko zgodovino, razvoj identitete znamke in vrhunce Festivala Ljubljana. Za piko na i poskrbi interaktivna aplikacija, nekakšen virtualni muzej, ki obiskovalcem omogoča srednjeveški sprehod po grajskem dvorišču, istočasno pa jim ponuja zanimivosti ljubljanskega festivala, so sporočili iz komunikacijskega in svetovalnega podjetja Pristop. Razstava bo odprta do 26. julija, brezplačen ogled je možen vsak dan med 10. in 19. uro. TRUBARJEV DAN Skupina poslancev koalicijskih strank predlaga nov državni praznik - dan Primoža Trubarja. Trubarjev dan bi praznovali 8. junija, na domnevni dan rojstva tega velikega Slovenca. Predlog so v državnem zboru predstavili Samo Bevk, Majda Potrata (oba SD), Franc Žnidaršič (DeSUS) in Borut Sajovic (LDS). Novi praznik ne bi bil dela prost dan. V Trubarjevem letu je Slovenski center PEN v državni zbor posredoval pobudo slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, dobitnika Prešernove nagrade in številnih mednarodnih priznanj, med drugim najvišjega odlikovanja Republike Francije legije časti, da se v zakon o praznikih in dela prostih dnevih ,,vnese tudi ime Primoža Trubarja, avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in posledično tudi političnega prostora". PO SVETU USTANOVNO ZASEDANJE EP Evropski parlament se je v torek zbral na ustanovnem zasedanju. Na njem naj bi izvolili novo vodstvo ustanove in oblikovali parlamentarne odbore. Pregledali naj bi tudi sklepe junijskega vrha Unije, švedsko predsedstvo pa bo predstavilo svoj program. V ponedeljek so v Strasbourgu poslancem, ki se jim je mandat iztekal, podelili priznanja, v pozdrav novim evropskim poslancem in ob 30-letnici prvih neposrednih evropskih volitev pa so pripravili koncert. PLINOVOD NABUCCO Predsedniki vlad Romunije, Bolgarije, Madžarske, Avstrije in Turčije so v Ankari podpisali sporazum o gradnji plinovoda Nabucco. Ta naj bi evropskim državam zagotovil neodvisnost od ruske oskrbe s plinom kljub temu, da trenutno še ni znano, katera država bo zagotovila potrebne zaloge plina. Nabucco naj bi sedemindvajseterico in Turčijo oskrboval s plinom iz kaspijske regije in Bližnjega vzhoda ter pri tem obšel Rusijo. Helena Škrlec. PRAVOSODJE Nemško sodišče je uradno obtožilo 89-letnega Američana ukrajinskega rodu Johna Demjanjuka, da je bil kot paznik v nacističnem koncentracijskem taborišču Sobibor v kar 27.900 primerih soudeležen pri umoru. Pot za vložitev uradne obtožnice proti Demjanjuku so v začetku julija odprli nemški zdravniki, ko so odločili, da je sposoben za sojenje. Datum začetka sojenja zaenkrat ni znan, predvidoma pa ga ne bo pred koncem septembra. Za soudeležbo pri umoru je v Nemčiji zagroženih do 15 let zapora. MEDVEDJEV V OSETIJI Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je 11 mesecev po vojni v Gruziji, ki ji je sledilo rusko priznanje neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Južna Osetija in Abhazija, prispel na nenapovedan obisk v Južno Osetijo. V južnoose-tijski prestolnici Chinvali so ga pričakali tamkajšnji predsednik Edvard Kokojti in navdušena množica. Kot je ob prihodu povedal ruski predsednik, želi s svojim obiskom postaviti temelje za nadaljnje prijateljske odnose. srebrnomaSniSki jubilej direktorja ANTONA OREHARJA (...) Sobotni popoldan in večer je srebrnomašnik Anton Orehar prebil s svojimi farani iz Predoselj. Ob petih popoldne so se vsi zbrali v Slovenski hiši. Srebrnomašnik je imel najprej blagoslov, nato so pa vsi zasedli mesta za pogrnjenimi mizami v dvorani. Jubilanta so najprej pozdravili Kočarjevi otroci ter mu izročili lep slovenski šopek, Osojnikova Marija mu je pa v pozdrav deklamirala pesmico. V imenu predo-seljskih faranov je zatem povzel besedo Franc Šenk ter mu izrekel najtoplejše čestitke ... Srebrna maša direktorja Antona Oreharja je bila v nedeljo 12. t. m. ob štirih popoldne v župnijski cerkvi sv. Julije na Avdi. Alberdi 1195. ... Na dvorišču so se uvrstili v sprevod otroci, dekleta in fantje v narodnih nošah, ministranti, bogoslovci ter več slovenskih duhovnikov, za njimi pa je stopal srebrnomašnik. ... pred srebrnomašnika sta stopila Virnikova Majdka in Starihov Mihec, ki obiskujeta slovenski šolski tečaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Lepo sta povedala svoji čestitki ter izročila mu šopek, zatem so ga pa pozdravili zastopniki župnij v katerih je jubilant deloval. Za mengeško faro Vinko Bokalič, za šentviško Albin Magister st, in za stolno župnijo v Ljubljani pa Lojze Dolinar. ... Med slovesno peto mašo sta srebrnomašniku asis-tirala spiritual slovenskega bogoslovja v Adrogueju dr. Filip Žakelj in župnik Gregor Mali, Gallusov mešani zbor je pa izvajal prelepo Haydnovo Maria-celjsko mašo. ... Po srebrni maši v župni cerkvi sv. Julije je Društvo Slovencev pripravilo srebrnomašniku pozdravni večer v dvorani Slovenske hiše ... SLOVENCI V ARGENTINI OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini dr. Jožeta Dobovšek in njegove žene ge. Pavline roj. Ulrich se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Martin France. V vrtnem mestu Palomar je bil rojen sin prvorojenec zakoncema Andreju Makek in Polonci roj. Marolt. Pri krstu je dobil ime po očetu: Andrej. V San Luisu se je v družini Janeza Pekolja in njegove žene ge. Majde roj. Havelka rodil sinček Janezek. Srečnim družinam iskreno čestitamo. Svobodna Slovenija, 16. julija 1959 - številka 29 RESUMEN DE ESTA EDICION SREČANJE G8 Voditelji G8 so se zbrali v italijanski Aquili. Tam so od pretekle srede do petka razpravljali o najbolj perečih globalnih vprašanjih sedanjosti. Prebivalci mesta, ki ga je aprila močno poškodoval rušilni potres, mnogi od njih so ostali brez doma, na drago organizacijo vrha so gledali skeptično. Voditelji skupine industrijsko najrazvitejših držav in Rusije - G8 - so na vrhu sklenili, da bodo pogajanjem z Iranom o jedrskem vprašanju dali priložnost še do konca septembra. Zadnji dan vrhunskega srečanja so se posvetili učinkom svetovne gospodarske krize na Afriko, v ospredju pa je bilo tudi vprašanje prehranske varnosti. Vseh 27 držav, ki je v treh dneh sodelovalo na srečanju v italijanski Aquili, se je zavezalo, da bo v treh letih za prehransko varnost namenilo 20 milijard dolarjev. SREBRENICA V soboto je minilo 14 let od pokola v Srebrenici, najhujšega vojnega zločina po drugi svetovni vojni v Evropi, ko so 11. julija 1995 bosanski Srbi pobili približno 8 tisoč bosanskih Muslimanov. Na podlagi resolucije Evropskega parlamenta se je v Evropski uniji prvič obeležil evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Slovesnost se je začela z dvigom zastave Bosne in Hercegovine in petjem himne, nato pa so sledili govori. Med govorci so bili ameriški veleposlanik v Bosni Charles English, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v državi Valentin Inzko in član predsedstva BiH Haris Silajdcic. ELECCIONES La Comision nacional electoral de Eslovenia, tras el recuento de los sufragios por correo de la votacion extraor-dinaria del 5 de julio para el Parlamento europeo, confirmo que la candidata Romana Jordan Cizelj obtuvo el septimo escano para Eslovenia. De los 3202 ciudadanos eslovenos en la Argentina con derecho a voto en esta segunda instancia, sufragaron 574 (un 18%). Recordemos, que la Comision electoral eslovena resolvio, siguiendo las normati-vas vigentes, una segunda fecha para los eslovenos en la Argentina, que tuvieron dificultades en la obtencion de las boletas por correo. Por otra parte, el gobierno confirmo el texto de la ley de enmiendas y adiciones a la legislacion existente sobre las relaciones entre Eslovenia y los eslovenos fuera de sus fronteras. Segun los diiOhos del ministro para los eslovenos por el mundo Boštjan Žekš, se trata de cambios que permitiran mejorar el cumplimiento de la ley. Un ejemplo es la determinacion de un plazo para los integran-tes de los dos Consejos de Gobierno que hasta ahora no hab^a sido estipulado y que el actual gobierno propone un mandato de cinco anos. (Pag. 1) ESLOVENOS POR EL MUNDO Este ano Slovenija v Svetu (SVS) acepto la invitacion de la intendente Bernarda Krnc y organize su 16° Tabor de eslovenos por el mundo en Šmarjetske Toplice. El sabado 4 de julio la parroquia se lleno de fieles que llegaron desde varios puntos, para participar de la homil^a ofrecida por el obispo auxiliar de Maribor, Dr. Peter Štumpf. Los alumnos de la RAST 38 estuvieron a cargo de las canciones durante la misa. El siguiente punto de encuentro fueron las cercanas termas, por las que lleva la intendencia su nombre. La apertura del programa estuvo de la mano del coro mixto local Plastoform que interpreto el himno nacional esloveno y el himno de los eslovenos en el mundo. Siguieron los saludos del presidente de SVS, Boštjan Kocmur y la intendenta Krnc. En el salon de conferencias el ministro para los eslovenos por el mundo, Boštjan Žekš, entre otros invitados, brindo unas palabras. La jornada prosiguio con una mesa redonda que se desarrollo bajo el t^tulo Como nos relacionamos y como deseamos conectarnos. De all^ los presentes disfrutaron del almuerzo y los numeros culturales que presentaron el coro anteriormente mencionado, la RAST y el grupo folclorico Triglav de Winnipeg. (Pag. 2) DEPORTES En la primera mitad del ano, los jovenes organizaron varios torneos deportivos. He aqu^ algunos de los resultados, segun el informe del delegado deportivo de SDO-SFZ. En el mTo (torneo interclubes de volley) se consagraron campeo-nes las chicas de San Justo y los varones de San Mart^n. En el torneo de mayores de futbol llegaron a la final masculina San Justo y Moron, quedandose con la victoria el primer equipo. LA final femenina fue nuevamente disputada por San Mart^n y San Justo, ganando estas ultimas de forma contundente. En el torneo de menores hubo sorpresas. Las chicas de Ramos lograron el primer puesto, contra varios pronosticos luego de vencer a San Justo y Moron. En la rama masculina Lanus obtuvo una gran victoria frente a Moron. (Pag. 3) SALIÖ EL SEGUNDO NUMERO Desde la embajada de la republica de Eslovenia en la Argentina hemos recibido a traves del correo electronico el segundo numero del bolet^n informativo. El mismo fue enviado para su comunicacion, tanto en idioma espanol como en esloveno, a las Asociaciones y demas organizacio-nes eslovenas. En el bolet^n se puede leer sobre los acontecimientos que se desarrollaron en la embajada o que son de importancia para los ciudadanos. Entre otros temas se comenta la recepcion organizada con motivo de la fecha patria del 25 de junio, los resultados de la votacion de los eurodiputados del pasado 7 de junio, el convenio de seguridad social firmado por la Argentina y Eslovenia y la jura de 13 nuevos ciudadano^s eslovenos. Tambien se menciona las visitas de Mitja »ander y Aleš Berger a la UBA, la participacion eslovena en el 6. Festival de cine europeo desarrollado en la Argentina y la exposicion de arte en el salon de conferencias de la embajada. A los lectores se los invita a visitar la pagina de internet y se les informa sobre los nuevos pasaportes biometricos. (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Božidar Bajuk in Mati Belec. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O