St. 762 Tf*st, pefcek dne 19, aprila 1912. Ljubljana. beto III. Posamezna št 6 vin. NEODVISEN POLITICEN DNEM!K ,Jutro* izhaja vsak dan — tudi ol> nedeljah in praznikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefVankirana pisma se ue sprejemajo. — Glavno uredništvo in u .ram je v Trstu, ulica — Com-merciale št. 8'10, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve m dopisi. ~ Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malit!“ v Ljubtjan . — Po pošti sprejemano stane „Jutro“ mesečno K. 1.50, četrtletno K. 4.50, celoletno K. IS.— za inozemstvo celoletno K. 28. . — Naročnina se piačuje vnaprej. — Oglasi-. 1 mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primoren popust Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Kako se vse menjal Kdo bi si bil mislil, ^e pred pav leti, da pride Sas. ko bo katoliška hrvatska mladina priredila poučni izlet v Belgrad in v Srbijo! Ta mladina, ki je sovražila — najvež rad; vere istokrvne brate Srbe bolj kot Nemce ali Madžarje, bolj kot največje sovražnike Hrvatske, mladina, kije Srbe tako sovražila, da besede Srb ni mogla izgovoriti. temveč je imenovala Srbe konsekventno samo z zaničljivim imenom .Vlah14. In dandanes ? Ta KatoIiš!»;i hrvatska mladina izjavlja javno, da se noče udeležiti evharističnega kongresa na Dunaju, pač pa se udeleži poučnega izleta v Slobodan Srbijo. Človek ne bi verjel, tako čudno zveni ta sklep in .Slovenec44 je bolestno zaječal pod udarcem, ki ga je zadobila politika, ki jo on zastopa, pod močnim sunkom, ki ga je zadobila stavba, postavljena po ljudeh, ki nikdar niso narodno čutili, in so narodno idejo samo zlorabljali v bogsigavedi kake namene. Veselo pa pozdravljajo ta pametni sklep, ki je gotovo rezultat resnega premišljevanja, vsi resnično narodno misleči Jugoslovani, ki čisto pravilno mislijo, da nas Jugoslovanov ne moore in ne sme ločiti vera, da vera ne sme biti nobena ovira za naše vjedinjenje, da mora sloneti vsa jugoslovanska politika na temeljili interkonfesijonal-nosti, ker med Jugoslovani je več ver, ali je narodnost ena, skupen nam je jezik in skupni so nam interesi. Vesela znamenja : pri Srbih je separatizem premagan, Srbi postajajo Jugoslovani v pravem in polnem pomenu tega pojma; Hrvati napuščajo\ svoje intransigentno stališče nasproti Srbom, začenjajo se zavedati, da jih loči od Srbov pravzaprav samo vera in nič drugega — upajmo, da prodre ideja narodnega jedinstva Južnih Slovanov zmagoslavno tudi med Slovenci, ki stojimo edini Sn daleč od tega svežega narodnega gibanja na slovanskem jugu. Edina ovira za napredovanje jugoslo-slovanske misli med Slovenci je rimsko-du-najski klerikalizem, ki ga ni smatrati niti za kulturno, uiti za versko, temveč izključno za politično strujo, ki ji določajo smer krogi, ki stojijo izven našega naroda in so našemu narodu tud,i skrajno sovražni. V eminentnem našem narodnem interesu je, da ta struja izgine pri nas s površja, da se osiobodimo tujih uplivov, od katerih smo imeli že toliko škode in od katerih niti v bodoče ne moremo pričakovati nič dobrega. Naši klerikalci so začeli izgubljavati polagoma zaveznike pri Hrvatih, kmalu 'bodo osamljeni, ker tudi katoliški Hrvati hočejo biti v prvi vrsti narodni in kot taki ne bodo ua<>gli dolgo ostati v zvezi z našimi brezdomovinskimi klerikalci. Ti bodo imeli potem edino švojo zaslombo samo, še na Dunaju, torej pri faktorjih, ki stopijo izven našega uaroda in s tem se bodo sami obsodili, ker narod ne bo hotel večno hlapčevati, zahotelo se mu bo prej ali slej — slobodnega gibanja tudi katoliški hrvat-ski mladini. LISTEK. .Ljubimca pariška. (Nadaljevanje r,\«slradaina“). X. Strah. Vsi trije so odšli z največjo naglico. V ulici Lavandjer, pred razvalinami krčme, so našli prvega moža iz železnega ška-drona, ki je pristopil in poročal: on in njegov tovariš sta bila sledila orjaku, ki je odnesel Roajala de Borever. Dočim je tovariš ostal na preži pred hišo, v katero je bil stopil orjak se je vrnil on nazaj, da počaka Lagarda. „ Vodi nas44 je ukazal Ronšrol. Mož je šel naprej, in z njim Lagard, ki je trepetal nestrpnosti. Ronšrol je gledal mračno in žulil ročnik svojega bodala. Sent-Andre je blebetal vso pot. Mrzlica veselja je trla tega dičnega plemenitaša. Vsi trije so bili tem strašnejši, čim so se izpolnjevali med seboj, predstavljajo sleherni drugo vrsto sovraštva. Sicer pa je bila eksedicija pravcat izprehod. Roajal je bil ranjen, umiral je in se nikakor ni mogel braniti. Pre- Konec anarhije na Hrvaškem. Zagreb, 17. aprila. Čuvajeva zvezda imenovana . evropejska sramotau je dospela nizko na zaton ; že ugasuje ; le sledovi brezpravnega zla kažejo pot za njo. Drugače pa se sme danes že s popolno gotovostjo reči, da so že ure. Čuvajevega nasilja in anarhije seštete. Kakor se po vsaki izvenelementarni katastrofi poizveduje po vzrokih tako se tudi v tem času peča kolikor toliko vsa avstrijska javnost s to katastrofo na ustavo, na čut .najnižje vrste pravic, ki so zajamčene tudi divjakom pred njih glavarjem daleč izven kulturnega sveta. Kdo je pravi krivec te najnovejše evropske kulturne sramote, kdo je krivec sploh vseh teh žalostnih razmer na Hrvaškem ? Mar li znani krvnik in njegov hlapec ? Ne ! Ta dva sta le izvršitelja obsodbe, ki si jo je hrvaški narod sam narekoval, sam povzročil. Pa izraz : hrvaški narod se ne sme smatrati v polnem obsegu- besede: narod. Kajti izraz narod pomeni vse ljudstvo brez razlike stanov in veroizpovedi, ljudstvo ki govori enoinisti materin jezik. To je narod v pravem pomena besede, ve se pa govori o hrvaškem narodu, je treba vse sloje, ki jih prištevamo pod rubriko ..ljudstvo", odšteti, posebno pa v takem političnem slučaju, kot je ta. Prištevati v tem slučaju kot krivca hrvaški narod sploh, bi to pomenilo zadati iz nevednosti razmer nov udarec nove krivice na rovaš hrvaškega naroda. Kaj pa je hrvaški narod, ljudstvo ? Le v razliki med živalijo in človekom ga moramo prištevati k slednjemu, in pravimo : Hrvatje so tudi ljudje, hrvaški seljak in delavec sta tudi človek. Toda veliko več ne kakor le človek, kakor je človek tudi suženj, ki je le za to na svetu, da se iz njegovih žuljev .redi inteligenca, ki v političnem in kulturnem, življenju na Hrvaškem tvori ono, kar imenujemo „hrvaški narodu. Semkaj torej ne spadajo ljudski sloji iz kraljevine Hrvaške. Tukaj priprostega Hrvata ne prištevajo k človeku. Tukaj je žival več kot človek in bolje se ji godi kot prostaku Hrvatu. Ako torej pravimo: teh razmer je kriv hrvaški narod sam, si r»islimo pri tem le velikaštvo, inteligenco in tiste prodane duše ki se prištevajo k tej družbi. Le na rovaš teh predstaviteljev hrvaškega naroda moramo piipisati vso krivdo in odgovornost vseh vnebovpijočih razmer na Hrvaškem. Iz vsega do tu navedenega — lahko vsakdo razvidi, da se namenoma nočem spuščati v podrobnosti, v medsebojno razmerje hrvaških političnih strank, na posameznike kot voditelje hrvaške politike. Ker če bi se hotel spuščati v te podrobnosti, bi se moral pripraviti na spis — najdebeleje knjige, kar jih premore politička zgodovina avstrijskih, odnosno avstro-ogrskih narodov. Kamen teh vrstic pa je, le v splošnem izreči splošno sodbo. In ta sodba se glasi tako kakor že zgoraj omenjeno. Ne Khuen, ne Čuvaj, ne kdo teh velikašev pred njima, nista prava krivca zadnjega evropskega, ali sploh svetovnega kulturnega škandala. Ko je j us tiča izrekla svojo smrtno obsodbo nad človekom ostajalo je samo še, da ga pobijejo do kraja. »To prevzamem jaz44, je dejal Seut-Andre ves v ognju. Lagard je pogledal nazaj, da sliši mnenje velikega profosa. „Ne boš !* je menil Ronšrol z mrtvaškim usmevom. „ Falot mora viseti. In bo visel, kakor hitro zasije zarja. Krist mi je priča, da bo visel pred okni mojega ■ hotela11. Lagard je stopal dalje. Sent-Andre pa se je zasmejal, rekoč: .Dobro. Razumem. Tvoje ideje so bile zmerom vzvišene, prijatelj Zdajci pa je Ronšrol vztrepetal, obstal in vzkliknil zamolklo: »Vraga! Zdi se mi, da prihajamo v ulico Tisrandri!“ »Glej, glej, saj res ! Nič nisem zapazil”, se je zarežal Sent-Andre. Lagal je. Tudi njega je bil izpreletel isti trepet kakor Ronšrola. „Lagard !‘ je zaklical veliki proios s čudnim glasom. . Ali je v tej ulici ?u ,Zdi se! . . .Naj bo ! Stopajmo . . .“ Sli so dalje. Toda Ronšrol se je sklonil k Sfent-Andreju in mu šepnil z vzdihljajem groze : kaj more krvnik za to, da si omaže svoje roke s človeško krvjo. On je le zadnji izvršitelj obsodbe drugih. Iv večjeki če svoj krvniški posel opravi nekateri krvnik bolj brutalno, kot njegov tovariš v drugem slučaju kje drugje, no k večjemu tedaj ga zadene za to odveč krvniškega posla zaslužena obsodba. Drugače bi ta slika izgledala, če bi se krvnik in njegov hlapec sama od sebe drznila izvršiti njiuni nečedni posel*. Potem bi bilo na mestu, da javnost obsodi le njiju sama. Ali v našem slučaju o tem ne morebiti govora. Vse kar sta Khuen in Čuvaj v tem kratkem času zlega včinila, je prišlo na povelje od zgorej, ne toliko iz Buda-pešte, kot iz Dunaja. Tam namreč dobro vedo, kako se Slovanom že od nekdaj plačujeta udanost in zvestoba. Madžarom in Nemcem, ki teh čednosti v Avstriji še niso nikdar poznali, pač pa pri vsaki priliki Dunaju pestili z uporom in veleizdajstvom, bi se kaj takega ne moglo zgoditi. — Pred močnim imajo tudi mogočni strah. Slovan vobče pa je pohlevna ovca, ki gre za svojega gospodarja v ogenj tudi brez priznanja, brez plačila. To dobro vedo na Dunaju in za to je tako. Hrvatje so prej označene čednosti uganjali do gnusne smešnosti, Sami so se radi prodali Ogroin, svojim sedanjim krvnikom. To so tem lažje storili, ker so to kravjo kupčijo sklenili brefz naroda in so si tudi Ju-deževe groše porazdelili le med seboj, tudi brez naroda. In od tedaj (iz leta 1790.) datirajo poturice, Madžaroni, izdajice in slične propale golazni. Sami med seboj so živeli v izobilju,, narod, ljudstvo zunaj na deželi pa so pustili kakor je bil že od nekdaj: suženj magnatov. Izpremenilo se je le toliko, da so potem še svoj narod prodali či-lutom. Kdo je, če prepotuješ celo Hrvaško, gospod nad ljudstvom, kdo ga izsesava, kdo ga tira po širnem svetu za trdo skorjo tujega kruha? čifut, madžaronski in nemški! Za to je tudi hrvaški narod liki zanemarjena čreda brez pastirja. Ti pastirji pašu-jejo v razkošju v mestih in se samega dolgega Časa koljejo med seboj za Judeževe groše poslani jim iz Budapešte. Pokažite mi deželo, kje je toliko strank in frakcij, toliko od vladne pijače navdahnjenega domoljubja44 in ^narodnjaštva”, a v treznem stanju in toliko gnusnega klečeplastva kakor ravno na Hrvaškem in kakor ravno v stolnem mestu Zagrebu ? Ali more imati do takega „naroda“ pravi gospodar kako spoštovanje, kak strah ? Zadnje nasilje dvonogov Khuen-Cuvaj je le šiba, ki si jo je hrvaški narod v ožjem pomenu besede sam izpletel. Kdor tudi zdaj računa, da bo ta šiba za dogledno trajni čas iztreznila po judeževih groših koprneče razne strankarje, ta se prokleto moti. Počakajte malo in videli boste, kako bo ta šiba istotako pozabljena, kot so bile marsikatere hujše prejšnje. Ali eno dobro pa bo rodila ta zadnja šiba. Njeni udarci so zdramili ros pravi hrvaški narod, ljudstvo, maso. Pa gorje jim ko se to danes zanemarjeno ljudstvo popolnoma iztrezne svojega politiškega in kulturnega spanja! Ta narod si bo v svesti, da on za svojo zvestobo in udanost ni zaslužil plačila po vzorcu Čuvajeve nasilne brezust&vne vlade iz 1. 1912. .Že dvaindvajset let nisem stopil v to ulico. “ .Jaz tudi ne,“ je rekel Sent-Andre. „Eh, satan, zato se nama pa nocoj ponuja prilika, da se vrneya vanjo. Ali se spominjaš ?“ Zagrohotal se je. „Ali se spominjaš stare Bertrande ? Lepo si jo podrl: z onim samim sunkom v hrbet, . . .“ .Molči!“ je zarenčal Ronšrol. ,Eh, kaj ! ... Pa tisti krik, ki sva ga slišala, ko sva vrgla starkino truplo v Seino ? Jaz ga še slišim tuintam . . .“ Sent-Andre ni mogel dokončati svojega stavka. Dolg in oddaljen, zadušen krik je pretrgal nočno tišino . . . Tovariša sta se ustavila, vsa prepadla in bleda, ter se preplašeno spoprijela za roke. .Ali si slišal ?“ je dehnil Ronšrol. .Da“, je jeknil Sent-Andre. „Isti krik je, kakor je takrat zadonel iz teme . . .* .Sent-Andre, sama groza hodi nocoj okoli naju!44 .Gospoda14, ju je prekinil Lagard, .tukaj je !“ .Kaj !“ sta zarjula hkrati maršal in veliki proios. .Roajal de Borevar je v tej hiši“l Vzdignila sta oči do hiše; nato sta povesila glave, in noge so jima začela skle-' cavati. Bila sta podobna dvema zločincema, In tedaj bo pred obsodbo tega haroda vsak Čuvaj 11. nemogoč. Krvnik sam bo obsojen ! Ali do tedaj zna poteči še mnogo kranjske Save mimo zagrebških peščenin. Včasi se pa tudi zgodi, da dolgo speči narodi vstanejo hitro po konci. Tudi s tem naj magnati v Budapešti in veli kaši na Dunaju raje računajo že zdaj. T rst-Primorje Na glavni pošti v Trstu je notica v zadnji številki „Jutra“ malo pomagala. Pisca dotične notice namreč sedej nagovarjajo uradniki, ki slovenski ne znajo, italijansko in ne več nemško. Italijanščina je vsaj domač jezik, medtem, ko nemščina ne bi smela imeti v Trstu nobene domovinske pravice. S tem, seveda, še ni rečeno, da smo z razmerami zadovoljni ! Uradniki, ki imajo Opravka z občinstvom, morajo znati slovenski, to mora postati splošna in odločno zahteva tržaških Slovencev ! In ne samo na pošti, povsod se mora to zgoditi, Slovenci hočemo imeti svoje pravice, to naj imajo na umu merodajni faktorji ! Ponižnost naj izgine, Slovenci se ne smemo več zadovoljevati z drobtinicami, zahtevati moramo popolno enakopravnost povsod in sicer z ono odločnostjo, ki vzbuja — rešpekt. Srednje šole moramo dobiti Slovenci v Trstu. Dosedaj se za to nismo veliko brigali, temveč smo zahtevali — ker smo bili vedno ponižni in z malim zadovoljni — samo ljudske šole, kako bi to bila suimna summarum naših zahtev na šolskem polju. Politično društvo „Edinostu naj vzame to vprašanje resno v pretres, ker ne bi bilo prav, da se čaka na to, da pride ini-cijativa za to — iz ljudstva. Netolerantnost in zagrizenost je glavna lastnost mnogih tržaških ^rodoljubov14, kar dokazuje tudi slučaj, ki ga opisuje „Zarja“ in ki se je zgodil preteklo nedeljo po predstavi „Grofa Luksemburškega14 v slov. gledališču v Trstu. Ako bi se taki slučaji ponavljali, 'ne bi bilo čudno, ako bi se socijalni demokrati izogibali slovenskega gledališča, ker insulth-an ni nihče rad. .Edinost14 bi lahko uplivala na svoje pristaše, da bi postali malo bolj tolerantni, posebno, ker je ona — morda nehote in nevede — napravila iz njih take zagrizence, ki so morda dobri ljudje, ali mislijo, da je netolerantnost nasproti pristašem drugih strank in struj -— njihova rodoljubna dolžnost. Rodoljubje se pokazuje na drug način in ne s tem, da se insultira pristaše druge stranke, kadar prihajajo v gledališče, ki je vendar kulturna institucija, namenjena vsem tržaškim Slovencem, brez ozira na to, kateri stranki oni pripadajo. To je naše mnenje, izrečeno brez vsake malicioz-nosti, ali 'odkrito in jasno, ker je bilo to potrebno. / Veseli nas, da se je odbor političnega društva .'Edinost44 pečal v posebni seji z razmerami na Hrvatskem in strinjamo se tudi s tozadevno rezoluoijo. Trst je' zelo primeren kraj, kjer naj bi se vršil sestanek slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih zastopnikov, ki naj bi sklepali o skupni akciji v obrambo Hrvatske. Ali v uspeh ne verujemo, ker bo dr. Šušteršič gotovo na- ko zaslišita, obtožbo, ki pomeni za njiju smrtno kazen. Ta hiša jima je bila strašen očitek; kakor da bi kričalo kamenje: „Videlo sem ]“ Kajti to je bila tista hiša, kjer sta pr < segla Renoldu da hočeta zvesto čuvati Marijo Kroamartovo do njegove vrnitve iz Mon-peljeja, hiše, kjer sta zabodla staro gospo Bertrando, hiša, kamor sta privedla mlada princa, da jima izročita Renaldovo ženo, hiša, mimo katere si nista upala iti nikdar več od tistega dne. Postarala se je bila mnogo bolj od drugih hiš. Gotpvo se ni nihče brigal za njo, da bi jo popravljal. Maršal in veliki profos sta videla to na pi'vi pogled in z nekakšnim pomirjenjem. Bila je pokrita z debelim prahom. Po njenem pročelju so se razprezale razpokliue, podobne gubam na starčevem obličju. Nje vrata so bila kakor zaprta usta, okna kakor slepe oči. Žalostno in strogo je bilo lice te hiše . . . .Slučaj je“, je dejal maršal šklepetaje z zobmi. , Ivaj hoče biti drugega kakor slučaj ! In midva da bi se bala slučaja ?“ .Ne!44 je zagodel Ronšjrol. .Vstopiva. Lagard, ostanite na cesti z vašima vojakoma.44 .Zakaj pa vstopiva sama V44 je zajecljal Sent-Andre. pravil svoje, da vsako tako akcijo prepreči, ker on se'ne bo hotel zameriti onim na Dunaju, četudi se njegovi -pristaši morda ne bi preveč ozirali na to, ali bi bila taka akcija po valji visoki gospodi na Dunaju ali ne. Lisjak je dr. Šušteršič, ki ga v Trstu ne poznajo dobro niti oni, ki so sklenili dotično rezolucijo. Nas bi veselilo, ako bi se pokazalo, da je bilo naše prerokovanje napačno, ali bojimo se, da pokaže bodočnost, da smo dr. Šušteršiča — predobro poznali in zato pravilno prerokovali. Pravi Jutro ver je gosp. Drago B. v Kranju, ki ne samo, da št) ne pritožuje radi tega, ker izhaja »Jutro” začasno samo vsak drugi dan, temveč nam je poslal za mesec april '2 K naročnine (ki znaža samo 1 K 50) in izjavlja, da nam bo pošiljal po 2 K mesečne naročnine vse dotlej, dokler se ne zboljšajo razmere, v katerih se nahaja , Jutro“. Naj bi vsi naši naročniki sledili temu zgledu in »Jutro11 bi stalo kmalu na tako trdni podlagi, da ga nobena sila ne bi več zrušila. Taka trdna in navdušena Jutrovka je tudi neka gospa v Ljubljani, ki je bila zadnjikrat izkazana pod »Neinie-novana“ v rubriki »Jutrov sklad11 s prispevkom 4 kron; pisala nam je pismo, ki nas je resnično ganilo, taka ljubezen do »Jutra” je vela iz njega. V Trstu je neki priprost delavec, ki je že dosti daroval za »Jutrov sklad” in je pristoqil tudi v konzorcij »Jutra”, osem dni dokler ni izhajalo „ Jutro”, iskal našega glavnega urednika, da bi se posvetoval z njim kako rešiti „ Jutro11 in ko ga je našel, je takoj prijavil svoj vstop v konzorcij. Ta delavec ima še enega tovariša, ki ravnotako kot on, povsod razšitja »Jutro11 in zbira prispevke us sklad in člane za konzorcij. Tu mo pravi Jutrovci in ti bodo rešili „Jutro“, naša nsrodna gospoda bi ga pa najrajše uinčila — pa ne bo šlo, ker ima premočno zaslombo v ljudstvu, katerega koristi zastopa. tndni patron, ki smo se pečali z njim že zadnjič v „Jutru“, ker se dela velikega rodoljuba, ni si dal toliko truda, da bi vzgojil svoja dva sinova v narodnem duhu, temveč sta oba renegata, je pretekli teden, ko „Jutra” ni bilo, vpil po gostilnah, da je ., Jutro11 kaput, da ga ne bo več i. t. d. Mož „ Jutrou sovraži, ker je resnično ' narodno, ker se poteguje za slovenske pravice in — ker zahteva, da bi napravili slovenski trgovci in obrtniki v Trstu nad svojimi prodajalnami in delavnicami slovenske napise. To sleduje pa temu čudnemu patronu z Grete nikakor ne gre v glavo, ker bi moral na dveh prodajalnah, ki ju vodita njegova dva sinova v njegovi hiši, napraviti slovenske napise. Tako daleč pa rodoljubje gosp. Lok.... ne sega. Naj ta čudni patron pusti „Jutro11 na miru in naj se peča jezikoslovnimi razmerami v svoji hiši. Mestni otroški vrtec na Kreti je polu slovenskih otrok, ki se tam vzga-sajo za janičarje. Ako kdo vpraša kako nezavedno slovensko mater, zakaj prodaja svojega otroka Italijanom, dobi odgovor za to, ker dobi otrok manestro. Zanimivo je, da pošiljajo svoje otroke v italijanski otroški vrtec tudi nekateri ljudje,v ki hočejo veljati za zavedne narodnjake. Žalost mora obiti človeka, ko sliši matere, ki pridejo po otroke, da jih odpeljejo na dom, govoriti v slovensko-laški mešanici, ker dobro Jaški zna malokatera. Tem razmeram bomo posvečali posebno pozornost in ne bomo pardonirali nikogar, temveč bomo neusmiljeno ožigosali vsakega, ki prodaja svoje otroke — za »manestro* in jih pošilja v vzgajališče janičarjev. Od okolu 170 otrok, ki jih zahaja v ta otroški vrt.eg, jih je približno 130 od slovenskih starišev. Skupina slovenskega /.čustva M. Ih O. priredi v nedeljo, 21. aprila dam Veliki profos si je potegnil z roko po vročem čelu in zamrmral: »Slučaj naju je privedel v to hišo. Ako je volja ravnotega slučaja, da mi najdeva kako sled reči, ki so se godile tiste času, ne bi imel rad prič. Pojdiva sama. Dva zdrava sva vendar dovolj močna, da aretirava umirajočega človeka.11 Ronšrol je udaril na vso moč s trkalom po vratih. Odprla so se še tisti hip. Vstopila sta, a 'videla nista nikogar. »Kdo je odprl V” je rekel Ronšrol. • Sent-Andre ni odgovoril, nego je z mašinalnim gibom odrinil vrata. Na bližnji omari je gorela sveča in razsvetljevala pritlično izbo z žalostno lučjo. Takoj sta spoznala prostor. Bilo je še isto pohištvo. In v ozadju izbe so se videle iste stopnjice, pre I katere seje takrat postavila gospa Bertranda hoteča jima zabraniti pot do Marije Kroa-martove. Drgetala sta kakor od hudega mraza. Niti drug drugega si nista upala pogledati, kajti bala sta se, da ne bi zagledala v obrazu tovariša groze, ki sta jo z besedami še tajila. Veliki proios je zbral vso svojo voljo. »Naju naloga11, je izpregovoril s počasnim glasom, »naju naloga je, da aretirava Itoajala de Borever in /ga obesiva ; samo to, nič drugega”. ski plesni venček v veliki dvorani N. D O. ul. sv. Frančiška št. 2. Začetek ob 4. uri pop. Delavci tehničnega zavoda pri sv. tiar k II so vabljeni na važen sestanek, ki se vrši danes ob 7*/a uri zvečer v prost. N. D. O. pri sv. Jakobu. Kraj evna skupina zidarjev X. D. O. skl icuje rledeče shode : V soboto, 20. aprila ob 8. uri zvečer javen shod v »Kons. društvu” v konj er j h. V nedeljo, 21, nprila ob 10 uri dopoldne javen shod v ,'Gospodarskem društvu’ v ltoeolu. V nedeljo, 21. aprila ob 5 uri popoldne javen shod v »Gospodarskem društvu” na Frdeniču pri sv. Ivanu. Zidarji! Udeležite se shodov v polnem številu. I/. Valu •ežine nam poročajo: V tukajšnji soc. demokratični organizaciji Mesarjev, tukaj, v tem Port-Arturju, bolje Avgijevem hlevu soc. demokratične stranke ob Adriji — se je prišlo na sled penever-jenju večje vsote denarja; govori se, da so apostoli ,,srečne bodočnosti” poneverili okroglo 1200 kron. Glavni krivec, predsednik Ruggiero Cidin, je že na varnem, drugi - po zatrdilu tega — sledijo. Da so gotove korifeje v generalštabu „srečne bodočnosti” poparjeni, je samo ob .sebi umevno. No, pa naj bodo potolaženi. Cernu poparje-nost, saj je to sadje z drevesca, ki ste ga vzgajali sami in če jim sedaj grenko tekne so krivi sami. Značilno je v tej zadevi pismo državnega poslanca Olive, ki so ga našli pri aretiranem, v katerem ta piše g, Mul-larju, tajniku zveze avstr, klesarjev, naj pride in gleda, da se zadeva poravna, menda po vzoru Janeza Nepomuškega — zamolči. Zdi se pa, da ta Muller ni poseben prijatelj svetopisemskih resnic in je, prišedši z Dunaja, takoj zahteval pokritje denarja, ker pa tega ni bilo, je izročil vso zadevo — pristojnim državnim oblastnijam in Rug-giero se sedaj nahaja tam, kamor spada vsak tak, bodisi da pripada tej ali oui stranki. Čudni „sokol“. Poroča nam prijatelj iz tržaške okolice: Poznam nekega sokola (člana tržaške župe) ki je pred nedavnim svoje narodno čuvstvo zavaroval pri — »Assiourazioni Generali11, potem ko mu je zastopnik te Slovencem tako „ prijazne” družbe, dobro izpral žejno grlo. Ta čudni sokol je ves „ponosen* na svojo narodnost, kot na svoj stan, ker je ravno ta »sokol” prevzel tudi orglanje, kar samo po sebi še ne bi bilo za kritiko, ko bi se na upiral prevzeti tega že njegov kolega, ker je s tem mestom ozko zvezana služba Kuratovega »štifelpuoarja”. Mož se je delal naprednjaka in ti so mu pomagali, da je dobil definitivno nameščenje, sedaj se je pa »iz-preobrnil”; taki kameleoni ne bi smeli biti — vzgojitelji slovenske mladine. neki vratar napravil kšeft: snel je kar celo šipo iz okna, jo okadil in jo postavil na stolico na ulici pred hišo. Okoli njegove zvezdarne observatorija se je gnetla velika množica ljudi. Kdor je hotel videti solnčni mrk, je plačal 4 vinarje, pokleknil za stolico in pogledal skozi okajeno šipo. — Videl si pa tudi ljudi, ki so čepeli ua ulici pred — loncem vode. Neki dimnikar je pogledal v enega teh loncev, a iz lonca se mu je odražal le njegov črni obraz; »Vraga - je vzkliknil — saj sem le jaz mrknil, ne pa solnce !“ - V torek zvečer bi se bila kmalu zadušila 36 letna Helena Mihalič, stanujoča, pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 4. Ku-hala je namreč večerjo na oglju in pri tem je imela zaprta vrata in okna. Ko je ob 7. uri in pol prišel domov nje soprog, jo je našel ležečo brez zavesti na tleh. Dal je takoj pozvati zdravnika z zbližnje bolnišnice pri sv. Mariji Magdaleni, ki je nudil nesrečnici svojo pomoč in jo kmalu rešil vsake nevarnosti. — V tržaški bolnišnici pa res slabo pazijo na bolnike. To jasno dokazuje sledeči dogodek. Pred tremi dnevi je bil v bolnišnico — in sicer v II. oddelek — vsprejet 50 letni Anton Bradasch. Revež je trpel za nevrastenijo, vsled česar bi bili morali toliko bolj paziti nanj. Pazili so pa tako, da mu je bilo možno neopaženo zlesti na okno — v prvem nadstropju — in od tam skočiti na vrt, Nesrečnež si je strl lobanjo in je par ur pozneje vmrl. — S Proseka so predsinočnjim pripeljali v mestno bolnišnico v Trst 50 letnega poljedelea Silvestra Segina: imel je na desnem licu rano, provzročeno po strelu iz revolverja. Povedal je, da, ga je obstrelila neka ženska, imenom Antonija Segina, ki pa ni njegova sorodnica. — Njegovo stanje je sicer opasno, — a vendar je upanja, da okreva. Kroglja mu je namreč obtičala v grlu. Splošni pregled tržaških dogodkov Burja še ni popolnoma nehala, dasi-ravno ne razsaja več tako grozno, kakor prva dva dni tekočega tedna. Škoda, ki jo je burja napravila poljedelcem v tržaški okolici je ogromna. Kakor znano, je v tržaški okolici glavni poljski pridelek razna zelenjava, a ta je bila po burji vsa vničena. Sadje je za letos istotako vse vničeno, burja je odnesla s sadnega drevja vse do zadnjega cveta, posledica temu bo, da ne bo letos ne črešenj, ne jabolk, ne hrušk in ne breskev. Temperatura je še vedno nizka, nam- -reč k večjemu + 12° C. - Solnčni mrk se je v sredo v Trstu prav krasno videl. Idoči po tržažkih ulicah si povsod naletaval nA gruče ljudi ali ua posameznike, ki so moleli nos kvišku in mižali z enim očesom a z drugim gledali skozi okajeno steklo. — Pri sv. Jakobu je »Res je, res,” je dejal maršal in si obrisal čelo. »Vraga, brate, bala sva se prazne sence. »Alo“, je zakričal nato, j,ali ni nikogar doma ?“ „V imenu kralja!” je kriknil tudi Ronšrol, kar mu jo dalo grlo. »Nihče ne odgovori. Morala bova iti gor. Ko najdeva razbojnika, ga primes ti za vrat, in stvar je opravljena”. ,Da“, je ponovil Ronšrol, »gor morava. Lahka reč.” »Da je bil Ronšrol sam, bi se bil prestrašil teh stopnjie. In tudi Sent-Andre bi bil pobegnil, če bi ne bil imel tovariša s seboj. Tako pa je hotel sleherni izmed njiju pokazati tovarišu, da ga strah zmore. Priznati je treba, da sta bila spričo svojega duševnega položaja v resnici hrabra. Zgoraj nista našla nikogar. Njiju groza je izginila. Toda kje je bil on, ki sta ga iskala ? Tri vrata so vodila iz dvorane, kjer sta se nahajala. Za srednjimi jo ležala soba, kjer sta nekdaj videla spečo Marijo, in prisegla, da jo hočeta varovati. »Ali se je varal Lagard je zarenčal Ronšrol. To bi bila res uešreča11, je dejal Sent-Andre. ' (Pride še). Včeraj me je našel neki znanec v kavarni, ko sem premišljaval o kranjski in tržaški politiki, o komisarju Čuvaju in o njegovemu tovarišu baronu Sohwarzu, ki ima sicer manj oblasti kot Čuvaj, ali je ravnotako podjeten in ima vse talente za malega tirančka, posebno dokler ima takega adlatusa kot je dr. Šušteršič. »Gospod Bav - bav, to pa ni lepo od vas, da v sredo niste po „Jutru” nič strašili ; mislil sem da boste sedaj, odkad ste se preselili v Trst. strašili po Trstu tako, kot ste prej po Ljubljani11. »Kaj hočem strašiti, saj je te dni dosti strašila burja, tako, da sem že sam trepetal, ker nisem navajen na take strahove”. »Bežite, no, gospod Bav-bav! Ali se vi tako bojite te naše burje, ki se pravi Tržačan niti ne zmeni za njo ?“ »Seveda, pravi Tržačan se je ne boji, ker Tržačani so sploh čudni ljudje. Včeraj sem videl povsod vse polno ljudi, ki so držali pred očmi nekaka umazaua stekla in so gledali skozi njih proti nebesom. Že sem mislil, da je poslala Italija kako avi-jatično armado, ki naj bi osvojila Trst, kakor »osvaja* Tripolitanijo in da ljudje opazujejo gibanje tega zračnega brodovja, posebno, ker so se tako živo pogovarjali med sabo, ali ko sem pogledal v zrak, nisem videl ničesar, čudni ljudje, menda niso pri zdravi pameti. Moj znanec se je začel smejati na glas. „ Gospod Bav-bav vi pa reč ničesar ne HOStf. Včeraj je bil vendar solnčni mrk in tega so ljudje opazovali, ne samo v Trstu, temveč povsod, kjer se je solčni mrk mogel opazovati11. „A, tako, jaz sem pa mislil, da je bil mrk v tržaških glavah ...” »Prosim, nikar ne žaliti tržaških glav, posebno slovenskih tržaških glav ne, ker slovenska tržaška glava je specialiteta, vrhunec popolnosti, vsak tržaški Slovenec, ki dobi enkrat rodoljubni pečat ua čelo, je politik ... politik, gospod Bav-bav, imeniten popolni in nezmotljivi politik”. »Ah, to vem. „Rodoljubova, ki niso rodoljubi, patriotov in »politikov11 je v Trstu še preveč in morda bi bilo bolje, da je tega blaga malo manje, to bi svetoval Bav-bav“. Iijubljarca-j^anjsko. Konzorcij „Jutra". Napovedanega sestanka v Ljubljani ne bo v nedeljo, ker se ga ne more udeležiti naš glavni urednik ki je preveč zaposlen v Trstu. Vsi oni, ki se za konzorcij zanimajo, naj se blagovolijo zglasiti pri podružnici »Jutra” v Ljubljani, ali pa naj se obrnejo naravnost na naslov: Konzorcij »Jutra” 'v Trstu, poštni predal št. 411, odkoder dobijo vsa potrebna pojasnila in — ako hočejo pridobiti novih čla- \ nov — tudi za to potiebna navodila. # Društvo slov trg- sotrudnibov »a Kranjsko s sedežem v Ljubljani., vabi vse svoje člane na prijateljski sestanek, ki se vrši dne 20. t. m. (sobota) v velikem salonu »Hotela Ilirija”. Kolegi, vsi do zadnjega! Odbor! Sol učni mrk se je vkljub oblačnemu nebu, deloma pa tudi ravno zato jako lepo opazoval. Najbolje se je obročni venec videl takoj po 1 uri popoldne. Po dozdevnem vidiku je tedaj mesec popolnoma zakril solnce. Potem pa se je mesec začel oddaljevati, tako da je bilo solnce videti kot mesec v ščipu. Konec mrka v Ljhbljani je bil proti 3/4 na 3 pop. Zgradba belokranjske železnice. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, so te dni pričeli delo na celi progi. Zaposlenih je blizo 2000 delavcev. Se borno v kratkem pustili prepričati na licu mesta kako je pravzaprav s tem splošnim delom na celi progi. Xove občinske volitve v \oveui mestu? Vslad pritožbe kanonika Žlogarja vulgo Zdraharja na upravno sodišče, je isto pritožbi deloma ugodilo zlasti kar se tiče uradnikov,^ ki bivajo v Kandiji. Značilno je, da je Žlogar izpodbijal volilno pravico tudi patrom frančiškanom in dr. Stancu. Ker pride v kratkem urednik naše ljubljanske podružnice itak na Dolenjsko, se k tej Žlogarjevi pritožbi še vrnemo. Štajersko. Trpinčenje živali. Te dni je obhodil cestni mojster Zaveršnik okrajno cesto Celje—Ostrožno—Lopata. V bližini gostilne Valenšek v Ostrožnem je našel par pred vozom vpreženih volov, v sredi ceste ležati ki vsled upehanosti niso mogli več vstati! Zaveršnik je kupil pri bližnjem kmetu nekaj krme ter izstradano živino nakrmil na kar sta zopet k sebi prišla in vstala. Posestnik volov Janez Močnik in njegov sin sta med tem časom v gostilni Fazarinca v Ostrožnem popivala. V trenotku ko je Zaveršnik vole na stran peljal, da cesto oprosti, sta prišla posestnik in sin, precej pijana iz gostilne. Zaveršnik ju je upozoril, da ne smeta živine trpinčiti, a na to je začel Močnik, zelo hud, Zaveršni-ka najnesramuejše psovati ter ga močno sunil v prsa. Močnik je ves divji še dalje Za-veršnika nadlegoval, tako da seje ta moral odstraniti, drugače bi ga še dalje pretepal. Neusmiljeni posestnik je kazensko ovaden. Pozno maščevanje. Kozje. Ko se je vračal 1 t. m. nadučitelj Alojz Trobiš iz Koprivnice s svojim sinom domov, sta mu prišla na okrajni cesti nasproti rudarja Janez in Franc Sikošek. Oba sta pred več leti obiskovala pod vodstvom Trobiša šolo v Koprivnici in sta še imela jezo na nadučitelja. Janez Sikošek je planil nad nadučiteljevega sina, ga prijel močno za prsa in ga močno pretresel. Oče je prišel sinu na pomoč, a napadalec je vrgel sinu kamen v glavo. Precejšnja poškodba je še tem nevarnejša, ker je bil sin še le pred par dnevi na ušesu operiran. Franc Sikošek pa je nadučitelja pretepal s palioo in ga tudi ranil. Irane in Janez sta bila aretirana in na sodišče v Kozje odveuena. Celjski „študentenhenu‘ Društvo „Deutsohes Studentenheim” je v izvenredni glavni seji enoglosno sklenilo, takohneno-van »Traunov travnik” med plinarno in Kellerjevo vrtnarijo na Ljubljanski cesti, obsegajoči 46.000 kvadratnih metrov, kupiti .za stavbo že davno zaželjenega novega doma. Pokazalo se je, da sedanje poslopje zahtevam ved nega naraščanja tega — »vzornega” zavoda ne zadostuje. Na novem stav-bišču nameravajo postaviti moderno zdravo poslopje z obširnimi prostori za igre in naprav za odpočitek. S stavbo se prične kmalu. Vojaški begunec. Od 17. pešpolka je pobegnil Franc Šinkovec, pešec, 1. 1.890. v Celju rojen, krojač. Zaradi odklonjene lju.be*®1* Hrastnik. Pešec Janez Alič, ki .je bil dopustu, vlomil je šiloma v stanovanje s% D bivše ljubice Angele Mohor in ji ^ bodljajev z bajonetom in tudi svojem " zakonskemu, 15 mesecev staremu. ° 10 ui, ki ga je mati v obrambo proti J1,y 1 f r v ,e> »r-i,- •' .1 - smrtni nevar- žala. Mati in otrok sta v sim , ar, H e ve tar at ica- nosti. Alič je zelo surov m že znoven. . , Braslovče. Tu nam T“ P^vil nove orgije v cerkvi - Nemec Brandl iz Maribora, Ali vi g. župnik morda ne veste več da imamo Slovenci v g. Naraksu .zvrstnega svojega mojstra, da podpirate tujce i Prijatelji Jutra". Spomnite se ‘pri vsaki zgodi Jotrovega sklada". Brodolom enega največih parnikov na svetu. Skoraj 2000 človeških žrtev. Ves svet pretresujoča nesreča, ki je te dni zadela v Atlanskem morju naj večji parnik sveta in zahtevala najbrže blizo 2000 človeških žrtev, ima svoj glavni vzrok v plavajočem, ledeniku, z katerega je parnik ./Titanio“ v največji brzici zavozil. Drugi vzrok je družba , VVithe Star Line“ kot lastnica tega parnika, ki je sicer izkušenemu kapitanu velela voziti z največjo naglico do New-Yorka, da na ta način (v petih dneh iz Londona v New-York) doseže svetovni rekord ..prve vožnje s tem najnovejšim parnikom. In da je stari kapitan Sinit to povelje izvršil, vkljub temu, da je bil spotoma opozorjen na nevarnost plavajočih ledenih gora, — to je tretji vzrok nesreče. Pa pustimo zadnja dva vzroka in poglejmo si nekoliko bližje le prvega. Ledenike te vrste prištevamo k takozvanim tečajnim ledenikom. Dežele ledenikov proti 1 severnemu tečaju so : Skandinavija, Grenlandija, Novrveška, otoki Spitzbergi, otok Mayen, kjer je ločnica večnega snega komaj 300 metrov vspeta nad morjem, potem Izlandija, Franc Jožefova dežela i dr. Največje ledenike ima Gronlandija, otok, ki je blizo do morja pokrit z večnim ledom, ki tvori do 650 m. visoko planoto, ki se proti notranjščini dviga do 1300 m. visoko. Hum-boltov ledenik je blizo 200 m. debel in še ob svojem dolenjem koncu čez 6 mirijame-trov širok. Zakon ledenikov zahteva njih premikanje. čim večji je. tem hitreje se porniče navzdoli. Kadar se solnce porniče proti severni poluti, tedaj -se ledeniki prično bajiti tudi od zgoraj in to tajenje spravi ledenik ob primerni legi jako hitro proti ledeni nižavi, od tod v morje. Med premikanjem se ledenik razkosa in če pride v morje, ga to-pleja morska voda zopet raztopiva, vsled česar nastanejo takozvane plavajoče ledene gore, kar pa v našem slučaju ni pravilno, ker se vsak plavajoči ledenik vsled razlike teže ledu od morske vode navadno tako globoko potopi, da ga gleda komaj 12. del iznad morja. Zato so „plavajoče ledene gore“ vožnjam po noči posebno nevarne. Njih bližina pa se da konstatirati po različnosti toplote morske vode, ker plavajoči ledenik razhladuje daleč naokrog morsko vodo in ozračje. Kapitan Smith težkone tudi te previdnosti ni uvaževal. Tako ob kratkem povedano se vrši proces plavajočih „ledenih gora“ v navadnih toplinskih razmerah. V tem slučaju pričakujejo te nevarne goste še le koncem aprila in v mesecu maju. Bržkone se jim imajo tudi naši majevi pasji dnevi, ali ledeni možje če ne vse, vsaj veliko zahvaliti, da morejo s svojim mrazom, včasih tudi s snegom situirati tudi med nami v dobi najlepše pomladi. Ali zgodi se pa tudi, da izredni vzroki veliko preje izprožijo premikanje ledenikov na svetovnih ledenicah tamkaj na severu. Eden teh izrednih vzrokov je nenavadno razburkano morje, ki toga kose v podnožju ledenikov, kjer se isti nahajajo preblizo morja. Toda ti raztrgani kosi navadno ne pridejo daleč, če dobe spotoma tovariše, se jim pridružijo in ob trajno strogi zimi zamrznejo nad njimi, in ti še le tvorijo prave .ledene o;orek. Ne le „grozna11, ampak »dosedaj uaj. veča nesreča na morju“ se sme imenovati ona, ki se je minolega pondeljka zvečer pripetila sredi Atlantskega oceana. Po velikosti, po sili. po komfortu drugi parnik na svetu drugi ker prvi, največi in najsilnejši je parnik „01impio“ — parnik na svetu, imenom „Titanic“, jev sredo dne 10. t- m. odplul iz Southamptona na svoje prvo potovanje preko Atlantskega oceana v Ameriko: namenjen je bil v Now-York. — Ker je bil parnik ogromen (spodaj poda-jemo o tem natančnejše podatke) je že s svojim odlmdom iz Southamptonske luke skoro provz^očil nesrečo :. ko so je začel premikati je namreč napravil za seboj tak vrtinec, da bi bil potegnil - za seboj veliki transatlantski parnik „NewYerk‘‘, ki je bil vsidran tam blizu, da niso temu parniku priskočili na pomoč in ga močneje priklenili k obrežju. Bilo je v ponedeljek zvečer ob 10. uri torej po petdnevnem potovanju. DruVi dan zjutraj bi se bilo že s parnika zagledalo Kanadsko obrežje. Mornarji ki niso imeli nočne službe, so bili že šli k počitku ; ravno tako večina potnikov, dočim jih je bilo precejšnje število radi toplega vremena ostalo na krovu. Na krat je grozno trčilo: parnik se je za trenotek vstavil, na to ■ je šel za kakih 10 metrov nazaj a obenem se je zadel potapljati... Parnik je bil trčil t?b ledeno goro, ki je plavala po morju. Kakor So javili pozneje poveljniki parnikov, ki so to ledeno goro videli, je ta gora merila 118 kilometrov na dolgosti in 34 kilometrov na Širokosti: skoraj kakor vsa Kranjska dežela. S parnikom „Titanic“ je potovalo 2358 | oseb. in sicer U03 osebe so tvorile posadko, a ostali so bili potniki. Od vseh teh se jih je rešilo le 86S, in sicer večinoma ženske, ker je med rešenimi le 79 možkih. Da ni bilo Marconijevega brezžičnega brzojava, bi bilo gotovo še več žrtev, kajti z brezžičnim brzojavom so s parnika /Pitamo' takoj obvestili o nesreči vse bližnje | postaje brezžičnega brzojava. vsled česar je • več parnikov prihitelo nasproti ponesrečencem, ki 'so se rešili v rešilnih čolnih. „Titanio“ je lanskega leta zgradila pa-| robrodarska družba „Harland & Wolf“ v | Belfastu. Parnik je bil dolg 267 metrov, 1 širok 28 metrov a visok 191/, metrov. V' J vodi je parnik porabil prostora za 60.000 ! tonelat vode. Njegovi stroji so proizvajali 46.000 konjskih sil. Brzina parni kova je : bila 21 milj na uro, to se pravi 11 metrov v eni sokundi. „Titanic“ je stal nič manje, 1 nego 37 milijonov frankov. Zanimivo je vadeti, koliko živila je na-krcal parnik „Titanic“ .za vsako transatlantsko potovanje. Množina živil je naravnost ogromna. Evo liste: j Svežega mesa 75.000 liber jajc 35.000 kom. kuretine . 25.000 liber krompirja 40 tonelal svežega mleka 150 galon sladkorja 5 tonelat čaja 10.000 liber moke 250 sodov mineralnih voda ■ 12.000 buteljk piva in vina 16.000 buteljk Sme se reči da je bil ta parnik pravo pravcato plavajoče mesto. Odkar človeški rod pluje po morju, je to dosedaj največi brodolom, in sploh naj-1 veča nesreča, ki se je od pamtiveka pa do današnjega dne pripetilo na morju. Dosedaj je prvo mesto v bredolomih zastopal požar parnika .General Slocum“, ki je dne 15. | junija 1. 1904. zgorel s 1000 potniki blizu ! NeW-Yorka. Obstrukcija v državnem zboru radi absolutizma na Hrvaškem. Včeraj je bil otvorjen državni zbor v katerem je bilo podanih več interpelacij ! radi absolutizma na Hrvatskem in sicer od jugoslovanske, češke socijalno-demokratične j- in nemške soc. demokratične strani. Hr-vatttki poslanci iz Dalmacije so *ai-čeli ©batruirati in bodo najbrže ob-struirali, dokler se ne odpravi absolutizem na Hrvatskem. Izdajatelj glavni in odgovorni urednik MILAN PLUT. Tiska tiskarna BRUNNER & Co. v Trstu. J>FGbIčlUSk0 rudninske vode. Staroslavne -natronske kiselice velike vrednosti in izvrstnega okusa, nepre-kosljive čistoti in velike vsebine ogljikove kisline. Preblauska slatina, (c) (§) najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. j Preblauski livadni vrelec, ogljikove kisline velebogat, naraven nntronski l-idec,v sled prijetno rezo-čega okusa prav posebno pripraven, za brizganje vina, za mazanje s sadnimi sokovi in je tudi brez primesi uživan izborna osvežilna pijača. Dobiva se v Ljubljani pri A. Šarabonu, Mihaelu Kastnerju, Peter Lassnik. A. Stacul, T. Mecingerju ter po vseh le-karuicah in špecerijskih trgovinah, ter pri vrelski razpošiljalniei PEEBLAU, Koroško. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Jrst Via Acqnedot(o St. 15 - Podružn : Via Miramar št, 11 . Trikrat na dan svež kruh. 1‘rodiiju vsakovrstnih biskolov. posebno /a čaj in bombonov. .Sprejemu naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najlinejša moka i/. najboljših mlinov po uiijiiiži ceni. Fina inozemna vina in likeri v steklen. Brczpl« postrežba na dom Krnil in slaščice se izdeluje higieničnim električnim strojem. t & $! & $£ & ® & želegnafo Kina-Vino & Higijenična razstavil na Dunaju 100(3: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom = S& Dika mojih čevljev k« pravi = $ :==_ iu malokrvnim zelo priporočeno od zdrav-niških avtoritet. Inborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J, SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavita ----- TRST-Burkovlje. ffc 61 <2. _______ 9 Kaučuk-podpetriiki. Trpežno — elegantno — bigijenično Priporoča se FRAN KUKANJA čevljar Via Pieriuigi da Palestrina 3. pril. Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne noge. Popravila. ca CD češkjh hranilnic Podružnica v Trstu ČZi (T) CO Obrestuje vloge: S* o ta •S '3 > 4 V o INJ O o -'f O O <^5 O 0 povprečno S JS si povračno obrestovanje n Jafi >co 'S na Knjižice ■a- .ra. -E3- na računu in fixne uioge premijne vloge o CD O 09 ca Vse bančne transakcije. Uradne ure od 9-12, 2-5. * Po n te deli a Fa hitra 2. Via Poste nuove 5. Prepričajte se, obiščite velike naloge MARIA SALARINI Ponte della Fabbra (vogal via Torrente) - Filialka „Alla citta di Londra“ Bogata izbera, obleke za moške iu dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palto, Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in na domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili Sukna domača in tuja. Izvršujejo se naročila po meri in po najnovejših modernih modah elegantno iu natančno ■ —= Cene brez konkurence. . ■ Svoji k svojim! Največja edina slovenska tvrdka Križmančic & Breščak = Trst ulica Nuova 37 priporoča slavnemu občinstvu svojo ogromno zalogo manufakturnega blaga Najzmerneje cene. Točna postrežba. Prevzame se delo po naročbi. •Stvari ki ite ugajajo s a zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za žensk • obleke, alpagas in različne Stote za bluze in vsake, vrstne tkanine volnene v največjem izboru. Perkali, zefirij, panama, satin, oksford in najrazlieneje bonibažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za inošk ' obleke: volneno in bomb - Odeje bombažne in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima. Vsaka drobnarija za š i v i! j e in krojač s. soo; Svoji k svojim ! KBSTA VKAGUA ALLA SIMI0I1 Trst, trg pred juž. kolodvorom 3 Nasproti južnega kolodvora). 1'riporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči se izvrstno pivo in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA — POSTREŽBA TOČNA HatT CENE ZMERNE “*»!, Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar hotela _Balkan“. ima na razpolago ij Kmetska posojilnica ljubljanske okolice | veliko izbero obuval za ps?e. gospode in otroke »aiVnodernejših oblik Moški Čevlji .............................od K 12 do K ‘21 žensk -tvuki 9 „ „ IS) visoki . ■ • • • • . „ 12 „ 24 otroški Čevlji od' št. 20 do 25, K 3.80 do K 4.50 „ „ 26 „ 28! „ 8.50 „ „ 9.50 , , 29 , 34, „ 8.- „ „ 9.50 r. z. z n. z. m obrestne hranilne vloqe po Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. 4 11 O 2 v Ljubljani O brez vsakršnega odbitka. S- -S- Popolnoma varno naložen denar, -a--a- Rezervni zafolad: K 700.000 PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Piaxzu della Borsa lO Centrala v Ljubljani Podružnica v Gorici. Celovcu, Sarajevu, Splitu in Celju Delniška glavnica K. 8.000.000. Rezervni zaklad K. 800.000 obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse VFste denarja* Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistfmi 41 /2 /o Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. . iv/j S'T'3 svra a 6>V/3 er\V/3 e$/^> snV/3 frtfss )“i£Wdlte«e) s&ve- s. s<© o)T(o»a,' TižvdT^ve. "vol(stoi&Vv &®Ttod'2(i*Q)‘° (ova- E o o s_ cd 1887=1912 Največija, najbogatejša tovarniška zaloga precizijs&ifi ur zlatnine srebrnine --- briljantov. ------ kastna tovarna ur v Šviei. Konkurenčne ure K 3.50, K 4.—, K 5.— Fp. ČUDEJ4 - Ljubljana urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union Horlogere, I.epi plakati za gostilne in pisarne zastonj. lil it S <» EL * 3 "D — c o m O CD O. U) I i I S Jz ^ ^ 9 p i Na obroke! i Lr mogel mmmMm Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode m dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti — Speoijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. — Na.jzmernejše cene. Hdolf Kostoris = Trst Ul. S. Giovanni št. 16, I. nadst, zraven .Buffet Automatico‘ Tel. 251, Rim. II. "O O M O 30 OVO FOOIIBNG FOMlf U Prevoz mrličev na v»e krajt TRST — ©orso štv. 47 (vogal Piazza ©arlo Goldoni) Telefon 14-02. Zastopstva v Nabrežini/!«* in prt Orehu (Vo?here), tu v Miljah /• razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. - Krasna Lbera venceV i/. umetnega cvetja^ bisam in porcelane. - Zaloga pravovoščenih sve6 lastnega izdelka s prodajo na drobno in na d^o Fse stalno na izbero. — Stalne cene brez konkurence, postrežba točna, splosno pohvaIna. — NOferta rfarofilla 80 sprejemajo v zalogi, ulica Tesa štv, 31, — Telefon. 14-02. trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov. Velika zaloga čepic za popotnike in športnih.