Boj za stabilizacijo mora postati gibanje množic
Konec leta 1987 se bo izteklo štiriletno obdobje delovanja vseh organizacij soclalistične zveze v našl republiki. še posebej našemu mestu - mestu heroju, ki je bilo zlbelka revolucionarnega odpora ir> boja, za nacionalno osvoboditev ne more biti vseeno, kako je današnja frontna organizacija opravila svoje delo. Koliko je opravičila vlogo prsnaSalke tradicij !n izročil OF in zaupanja delovnih Ijudi ter občanov. Odgovornost sociallstične zveze v Ljubljani In 8 tem tudi v nasi občini ni plla nikdar v povojnem času v takšnem obsegu, intanziteti in s tollksno odločnostjo izražena v stevllnih vsakdanjih srečanjlh z Ijudml.
Ko smo v letu 1963 zastavljali delovn.e usmeritve v naših organizaci-jah, nlsmo pozabili na dejstvo, da vvse slabSem gospodarskem položaju in nastajanju globoke in vsestranske družbene krize, delo SZDL ne bo lahko. Da ne bo taksno, kakršnega smo bili navajeni nekako do začetka osemdesetih let, ko smo vrsto, tudi za tisti čas težkih družbenih nalog opravtjal) in uresničill razmeroma uspesno, včasih mogoče tudi kar preveč rutinsko. Kljub zelo skrbno pripravlje-nim načrtom, prilagajanju našlh načinov in metod delovanja predvide-vanim težjlm razmeram polltičnega dela v izostrenih gospodarskih razmerah pa je očitno, da v tem obdobju, z lastnimi rezultati ne moremo biti v celoti zadovoljni. Na to nas opozarjajo razprave števil-nlh aktivistov SZDL na volilno programskih konferencah v KS, ki so v glavnem v našl občinl že zaključene. Opozarjajo nas hkrati tudi na to, da je socialistična zveza v času vse večjega administriranja in odtuje-vanja samoupravnih pravic delavcu ter občanu težje uveljavljala svojo vlogo.
Skladno z zaostrovanjem družbenlh razmer je naraščalo tudi biro-kratsko odločanje na vseh ravneh, z znano formulo »neodložljivega«, t.i. interventnega reševanja gospodarskih in drugih tezav. Taksno ravnanje je poseglo v jedro samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov in postalo eden glavnih vzrokov za vsesplošno razraščanje nezadovoljstva in kar je najhujse - nezaupanja Ijudi v temeljne nosilce polltičnega sistema socialistlčnega samoupravljanja, še posebe) pa seveda v socialistično zvezo. SZDL skupaj z vsem! subjektivnimi sllaml, nl bila niti pripravljena niti sposobna, da bi se pravočasno prlpravila in reagirala na vse negativne pojave v družbi ter tako že na sampm začetku pridoblla in združila Ijudske množice v boju proti tem pojavom. Gotovo je res, da vzroki za sedanje stanje v družbi nasploh segajo glob|e in dlje v preteklost, morda prav tja v sedemdeseta leta, ko smo, kot že rečeno, z mnogo preveč lagodnosti in za politično delo nedopustne nepredvidljivosti, izpuščali in spregledali pomembne seg-mente takratnih ekonomskopolitičnih dogajanj, kl jih danes že poz-namo kot glavne generatorje družbene krize.
Vse to je zanesljivo potrebno imeti pred očml, ko ocenjujejo ob zaključku tega mandata učinkovlto delo SZDL. Nič nas pa pri tem ne opravičuje, ko v »debeli senci krošnje splošne družbene klime«, sku-samo skriti razloge za lastno slabo delo ter politlčno anemičnost. Najbrž je sedanji družbeni tcpnutek po kritičnosti in intenziteti zelo bllzu tistemu izpred nekaj desetletlj all celo usodnim časom revolu-cije. A tedaj sta ob mnogo slabših pogojih političnega delovanja prav KP in OF uspell aktivirati široke Ijudske množice v boju za osvoboditev In zmago socialistiCne revolucije.
če kaj, potem narn je zagotovo potrebno najti vzvode za udejanjanje temeljnih načel OF in Izhodlšč Čebinskega kongresa, lansklh kongre-sov ZK ter dogovorov v naši SZOL, da mora boj za družbeno stabiliza-cijo preiti v zavest najširšega kroga Ijudi - da postane gibanje množic. Za mnozično gibanje pa )e potrebno v SZDL pridobiti mnogo posa-meznikov. priti je treba v živi stik s človekom, tlstim, ki smo ga ptemnogokrat puščali v anonlmnosti, neobveščenosti, brez odgovo-rov v delegatskih klopeh, ker je pač tako ustrezalo »širšlm ali višjim družbenim interesom«. Odvzeli smo mu tako njegovo samoiniciativno izraženo voljo, Slroko izraženo željo ter Interes za tvorno sodelovanje v družbenem žlvljenju, s tem pa tudi zapravilo možnost, ki je težko ponovljiva in kl je najtesneje vezana na vprašanja zaupanja v nosilce političnega slstema.
Neobjektivno pa tudl nepostevno ob štiriletnem obračunu dela organiazcij SZDL bi bilo ostati pri tej nič kaj spodbudni sliki, ob tem pa zamolčati vrste uspesnih akcij SZOL v občini in krajevnih skupnostih, kl so imele praktlčne učlnke in pozitivne odmeve med krajani, v obfiini, mestu Ljubljani in širše, katerim so prispevali mnogi predani aktivisti SZDL Njim vsem gre poleg priznanja in zahvale tudi poziv, da se kljub utrujenosti prenekaterega od njih, ne odrečejo nekaterim dejavno-stim, ki bodo namenjene nadaljnjemu pndobivanju in usmerjanju mlajsih, novih kadrov v SZDL. Prav slednjih smo ob pripravah na volitve v SZOL v naši občini, kjer je 2e dobra polovica vsega prebival-Stva zaključila z aktivnim deiom v organizacijah SZDL na terenu, v KS, občlnl in širše. uspeli evldentirati sorazmerno največ. Če je to, ven-darle, že prvi spodbudni podatek ga je treba nadgraditi z delom, programom, katerega vsebina ne sme biti veliko lepih besed in obrab-ijenih političnih fraz temveč konkretno, živo delovanje z Ijudmi, med ijudmi, za Ijudi, katerih, kot smo sedaj to tudi zapisali v statut SZDL, ne bomo cenili in ločili po številu sprejetih funkcij in članstvu v forumlh ter formalnih oblikah organiziranostl, niti ne po njihovem svetovnona-zorskem prepričanju. Edino vodilo za vse mora postati resnična krepi-tev vloge in temsljnih načel SZDL, katerim je skupen boj za utrditev politiCnega sistema socialistlčnega samoupravljanja, katerega temelj in pogoj je izpeljava protilnflacijskega, stabilizacijskega programa gospodarstva.
Samo na tak način lahko resnično pričakujemo postopno vračanje zaupanja Ijudl v naš politični sistem, še posebej v SZDL, s tem pa vračanje množič v naše aktivnosti.
Izbojevanje vseh teh ciljev, v naslednjem štiriletnem obdobju ne bo lahko nlti kratkotrajno delo, je ob zaključku svojega poročila med drugim podčrtal Marko Polič v Gradlšču in mislim, da sodi misel tudi k temu zaključku. Volitve 1986, referendum za samoprispevek IV., stevilni zbori krajanov, so pokazali, da Ijudem ni vseeno, kaj se dogaja v družbi, še manj pa v njihovi neposredni okolici, kaj se dogaja Z njihovimi pobudami, utemeljenimi predlogi in pripombami, kje kon-čajo njihovl interesi - ali kratko: na katerem koncu je pravzaprav sedaj položaj »neposrednega samoupravljalca v OZO oz. krajana v hiši
Če bomo znali odgovoriti na vsa in še nekatera druga vprašanja in pri tem skuSali videti predvsem Ijudi, ki so nam zaupall odgovorne naloge v tej družbl, nam omenjeni cilji iz usmeritev za delo SZDL v bodočem obdobju, ne bodo tako zelo oddaljeni.             Janko Rednak