PoStnlna v gotovini platana. : • Letnik XXVIII. ... i■ ===== Številka 1. ===== i & : Pwvf : : ■ fi.H»iaaiiaaaManHiiHU/4 strani 80 Din, %H n Ji I v. «- - ===== v Ljubljani. ===== ^ESifflL JBL JBk mKtr BUl MBBM MBBäI ^^1 */»« «trani 20 Diu. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 15. marca 1924. Predsedstvene vesti. 1. Občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« leta 1924. Odbor JGZ je v svoji seji dne 28. decembra 1923 soglasno sklenil, da se letošnji občni zbor JÜZ vrši v nedeljo, dne 2U. julija ob lall, ari dopoldne v, Ljubljani, v »Mestnem-domu«. Odborova seja se vrši dan pred občnim zborom, in .sicer v soboto, dne 19. julija 1924 ob Ib. uri popoldne -r. tudi v »Mestnem domu«. Zborovanji ..se vršita po nastopnem redu: A. Odborov a s e j a. One 19. julija 1924 ob lb. uri popoldne v »Mestnem domu«. Sklepanje in posvetovanje: a) o vloženih vlogah, b) o samostalnik predlogih, c) o predlogih odseka za ustanovitev gasilske zavarovalnice, č) o predlogih odseka za izpremeno zveznih pravil, d) o članarini za leto 1924./1925., e) o raznoterostih. B. O b č n i zbor. “ I>ne 2U. julija 1924 ob l*>ll. uri dopoldne v »Mestnem domu«. 1. Nagovor in poročilo staroste. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. • 5. Poročilo tehničnega odseka. *' 6. Poročilo literarnega odseka. '■ 7. Sklepanje o odborovem predlogu glede članarine za leto 1924./1925. 8. Sklepanje o samostalnik predlogih. 9. Sklepanje o ustanovitvi gasilske zavarovalnice. 10. Izpremena zveznih pravil. 11. Raznoterosti. P r i p o m n j a. 1. Vsako gasilno društvo pošlje na občni zbor JGZ bo enega izvoljenega odposlanca in vsaka župa svojega načelnika (§ 10.). 2. Na občnem zboru imajo pravico posvetovanja in glasovanja: a) odposlanci včlanjenih gasilnih društev, b) zvezni odborniki, c) župni načelniki. 3. Samostalne predloge kakor tudi predloge odseka za ustanovitev gasilske zavarovalnice in odseka za iz-premeno zveznih pravil je 8 dni pred občnim zborom pismeno naznaniti zveznemu predsedstvu, ki o njih sklepa. Pozneje vloženim predlogom mora priznati občni zbor nujnost, da se o njih more razpravljati ui sklepati na občnem zboru. 4. Na občni zbor imajo pristop vsi zvezni gasilci kot poslušalci. -5. Gasilna društva opozarjamo, da v pravem času izvolijo odposlance za občni zbor. 6. Vsak odposlanec gasilnih društev mora imeti izkaznico svojega društva, iz katere mora biti razvidno, da zastopa društvo na občnem zboru. 7. Oprava udeležencev: slavnostni kroj, čepica, brez sekirice. V Ljubljani, dne 15. marca 1924. Janko tiojan, Fran Barle, t. č. tajnik. t. č. starosta. 2. 1/. zadnje predsedstvene seje. Dne 28. decembra 1923 sta irnela predsedstvo in odbor JGZ skupno sejo v Ljubljani, pri kateri so bila sprejeta v JGZ nastopna gasilska društva: a) v Gasilsko ž u p o Cerkniško: K/ Dolenje Jezero pri Cerknici, Lož; b) v Gasilsko ž u p o Gros u p e, j j s k o: (/ Škocjan pri Turjaku; c) v Gasilsko ž u p o K o r o t a n s k o: ^ Kotlje pri Guštanju ; č) v Gasilsko ž u p o Kranjsko; -Velesovo pri Kranju. Voklo pri Kranju; d) v Gasilsko ž u p o Litijsko: i/ Senožcti-Ribče; e) v Gasilsko ž u p o Ljubljansko: Kozar je-Podsmreka; r). v Gasilsko ž u p o G r m o ž k o: Cvetkovci pri Veliki Nedelji; g) v Gasilsko ž u p o Posavsko: Raka; h) -v Gasilsko ž u po Ptujsko: Nova vas - Sv. Marko pri Ptuju. Št. Vid pri Ptuju : i) v Gasilsko ž u p o Ribniško: Vinice pri Sodražici, Žimarice pri Sodražici: j) v Gasilsko ž u p o Žalsko: Žiče p. Loče pri Poljčanah; k) v snujočo se Gasilsko župo Prekmursko: Beltinci, Bodonci, Crenšovci, Gornja Bistrica p. Beltincih, Ivanci pri Dobrovniku, Ižakovci pri Beltincih, Lipovci pri Beltincih, s Odranci pri Beltincih, Strukovci pri Bodoncih, Vadarci pri Bodoncih, Velika Poljana p. Turnišče. Gasilno društvo v Pobrežji pri Mariboru je pokrajinska uprava razpustila. Razpust se vzame na znanje in društvo črta v zvezi in župi. 3. (iasilske potrebščine. Gasilno društvo v Vuhredu, okraj Slo-venjgradec, je kupec že obnošenih pa še rabljivih gasilskih bluz. Dogovor neposredno. Gasilno društvo v Trbovljah (rudniško) ima na prodaj 25 slavnostnih bluz napravljenih po predpisih JGZ. Kdor je kupec naj stopi v dogovor s tem društvom. Gasilno društvo v S t u d e n c i h pri Mariboru išče in kupi malo dvokolno brizgalnico, če tudi je v slabem stanju. Dogovor neposredno. 4. . • * Zvišanje cen. Odbor JGZ je v svoji odborovi seji dne 28. decembra 1923 soglasno sklenil, da se zvišajo cene vežbovniku, društvenim pravilom, pravilom zveze in žup in pa gasilskim znamkam. Vežbovnik stane 10 Din, društvena pravila 2 Din, pravila zveze in žup 3 Din, gasilske znamke 25 par. Pri pošiljatvah po pošti se priračuni poštnina. 5. Članarina — poplsnice. Po sklepu lanskega občnega zbora JGZ z dne 15. julija 1923 znaša letna članarina tudi za tekoče i>oslovno leto 1 dinar od vsakega rednega društvenega člana. To članarino je dolžno plačati vsako organizirano gasilno društvo za vse svoje redne čl a -n e naravnost JGZ potom tozadevne položnice. Zveza razdeli potem vplačano članarino po sklepu občnega zbora tako, da pripade polovica njej, dve tretjini druge polovice posameznim gasilskim župani in ena tretjina druge polovice pa »Savezu«. Meseca januarja t. 1. smo poslali vsem župnim vodstvom toliko položnic in toliko popisnic, kolikor imajo včlanjenih gosilskih društev, s prošnjo, da iste nemudoma razdele med svoja društva ter jim uaroče, da takoj plačajo predpisano članarino in čimpreje izpolnijo svoje po-pisnice ter iste vrnejo župnim vodstvom, katere jih po pregledu pošljejo zveznemu predsedstvu. Opozarjamo vsa včlanjena gasilna društva, da se strogo drže naročila in nemudoma izpolnijo svojo dolžnost, ako iste do sedaj še niso storila, ker se jih bo v nasprotnem slučajo b r e z p o g o j n o č r t a 1 o iz JGZ. — Društva naj se zavedajo, da je članski prispevek edini dohodek župnih in zveznega vodstva, s katerim jim je mogoče vsaj delno pokrivati ogromne upravne stroške. Spominjamo samo na izdajo našega strokovnega lista »Gasilca«, katerega prejemajo vsa včlanjena gasilna društva in župna vodstva po en izvod brezplačno; dalje na razne potrebne tiskovine, ogromne poštne pristojbine itd., itd. Društvo, ki se vsega tega ne zaveda in noče niti z malenkostnim članskim prispevkom podpreti koristno in potrebno skupno stvar, tudi ni vredno, da bi bilo član skupne gasilske organizacije; zato se ga bo kratkomalo črtalo iz nje in prepustilo samemu sebi. Jasno je, da s tem izgubi vse pravice in tudi enotna gasilska pravila ter drugi enotni gasilski predpisi niso več veljavni zanj, temveč si mora postavno poiskati in omisliti svoje. Zveza z izključitvijo takih malomarnih (n nezavednih gasilnih društev ne izgubi ničesar, pač pa s tem veliko pridobi, ker se ji bodo prvič zmanjšali stroški, ki jih mora brez haska nositi tudi za taka društva, drugič pa pride tem lažje do rednega in neoviranega delovanja, ko se enkrat za vselej iznebi takih gasilskih cokelj. Da niso te naše besede samo prazno strašilo, bo pokazala predsedstvena seja, na kateri se bo enkrat za vselej izključilo iz gasilske organizacije vsa ona društva, ki ne bi vplačala vso dolžno članarino do konca meseca marca t. 1. Dolžnost gasilnih društev pa je tudi, da natančno izpolnijo svojo popisnico in isto pravočasno predlože svojemu župnemu vodstvu. Popisnice ni smatrati le kot piošnjo za podporo iz 2% gasilskega sklada, marveč je nujno potrebna tako vodstvom posameznih žup kot zveznemu vodstvu, da more na podlagi te voditi točen pregled za vsako posamezno včlanjeno gasilno društvo. Društva, ki mogoče potom svojih žup niso prejela ' položnic za vplačilo članarine in popisnic, naj to nemudoma sporoče predsedstvu JGZ, kajti vsak poznejši izgovor ne bo držal in se ga tudi pod nobenim pogojem ne bo moglo več upoštevati. Red mora biti in tega naj se zavedajo vsi prizadeti. I 6. Naročnina za »Gasilca«. Vsled zvišanja tiskovnih in upravnih stroškov za izdajo »Gasilca« smo prisiljeni tudi mi zvišati naročnino. Posamezna številka letošnje izdaje stane 2.50 Din, za inozemstvo pa 3 Dlu. Opozarjamo vse dosedanje naročnike na ta povišek ter jih prosimo, da nam ostanejo kljub temu malenkostnemu zvišanju zvesti tudi v bodoče. Onim dosedanjim naročnikom, ki še do danes niso poravnali naročnine za preteklo leto, smo z današnjim dnem ustavili pošiljanje lista ter ga jim toliko časa n e bomo pošiljali, dokler ne bodo poravnali zapadle naročnine. Vsako organizirano gasilno društvo kakor tudi župna vodstva in zvezni odborniki dobivajo po e» izvod brezplačno. Ker je jasno, da samo en izvod lista ne more zadostovati zlasti za ona gasilna društva, ki imajo večje število članov, zato vabimo vse gasilce, da z vsemi močmi delujejo na to, da bodo gasilna društva poleg brezplačnega izvoda, ki bi se moral nepokvarjen shranjevati v društvenem arhivu, naročila in plačala še toliko Izvodov »Gasilca«, da ga bodo lahko brali vsi društveni člani. Vsa čast onim društvom, ki so že doslej naročevala in plačevala »Gasilca« za vse svoje člane. Ta društva se zavedajo, da mora vsak pravi gasilec imeti tudi svoje strokovno glasilo, ako hoče biti točno poučen o delovanju gasilske organizacije. Naj bi bila vsa društva toliko zavedna in naj bi naročila vsaj neobhodno potrebno število »Gasilca« za svoje člane! naaaatiDaaaaaoiuDaaaaDiiDDiiDaaaaaiiaaoaaananaDaB Dopisom na JGZ le za odgovor prilagati poštne znamke. aaDnaaaDaooDooacaaaaaaoaaaaaaoBaaoaaaaaBBoae 3 tac.- Zvezni krajinski zlet v Šoštanj. (F. B.) Občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« je sklenil na svojem občnem zbor» dne 14. julija 1923, da se vrši letošnji krajinski zlet v Šoštanj, in sicer o priliki 45-letnice šoštanjskega gasilnega društva. Odbor društva se jc odločil, da praznuje 45-letnico o Bin-koštih. t. j. dne 8. in 9. junija in te dni se potemtakem vrši zvezni krajinski zlet v Šoštanj. Zvezni pokrajinski zlet v Šoštanj naj bo velika narodna manifestacija vsega slovenskega gasilstva, da se utrdi in ukrepi narodni čut v nekdaj toli ogroženem Šoštanju. Šoštanj je obmejno mesto, za katero se bije boj na vse strani. Lani so se vršili v Šoštanj medsebojni konkurenčni izJeti v večjem obsegu, kakor sokolski zlet. orlovski tabor, zlet delavskih telovadnih ednot, zlet Svobode itd. Ker je naš zlet v Šoštanj nele v narodnem, temveč tudi v miroljubnem in človekoljubnem oziru velike važnosti. naj bo naša udeležba častna in velika. Vsak gasilec. ki le more. naj se udeleži šoštanjskega izleta in vpliva v svojih krogih, da bo udeležba naši gasilski organizaciji primerna. Vsako gasilno društvo naj že sedaj opozori svoje člane na šoštanjski zlet. da zbirajo sredstva za potovanje. Za udobnosti bo skrbelo šoštanjsko gasilno društvo. Razpored prireditve sledi. Izključevanje iz gasilnih društev. f' (F. B.) Znano je. da gasilstvu na ugledu največ Škodujejo iz gasilnih društev izključeni člani. Kar je bilo pred izključitvijo drago in sveto, je po izključitvi zanič in pro-kleto. Skoraj vsaki izključitvi sledi prepir po gostilnah, prepir po listih in tožbe pri sodiščih. Pred kratkim jc bilo toženo pri ljubljanskem sodišču uredništvo nekega lista radi žalitve načelnika gasilnega društva. Članek jc spisal ali je dal spisati izključen član gasilnega društva. Sodna razprava je dognala, da je nredništvo krivo žaljenja časti in bilo je obsojeno na občutno denarno globo in na povrnitev sodnih stroškov. To pa ni edini slučaj, pri katerem se je prala umazana zadeva pred sodiščem, »mamo jih, žalibože, na izobilje. In kdo pri takem pranju po navadi največ trpi — ugled gasilstva. Ker nam je na tem. da se taki slučaji, če že ne odpravijo. pa vsaj zmanjšajo na one slučaje, ki nimajo drugega izhoda, opozarjamo gasilna društva na ta žalostna dejstva z nasvetom, naj se povsod in pri vsaki priliki dela na to, da se preprečijo in odpravijo. Zategadelj pa je treba velike opreznosti pri sprejemanju novih članov v društvo in pri izključevanju že sprejetih članov iz društva. Poznamo ljudi, ki žive v večnem prepiru sedaj z enim. sedaj z drugim, vsegavcdni so po navadi taki ljudje, mogočni in gobezdavi na vse pretege. Taki ljudje niso za gasilstvo in takih ljudi ne sprejemajmo v gasilna društva. Boljša je prva kot zadnja zamera. Če pa se nam •e navzlic naši previdnosti vtihotapil v naše gasilske vrste tak individuum, potem ga zlepa spravimo iz društva, povejmo mu po njegovih najboljših prijateljih, da ni za gasilski posel in da naj sam izstopi iz gasilskih vrst — ostane naj podporni član. Ako pa ne razume tega migljaja. ga črtajmo kot člana, izključitev pa. ki je za vsakega kolikortoliko žaljiva, pa uporabimo le v skrajnem slučaju. Izključitev ne sme nikoli imeti žaljivega namena, zakaj vsak človek ima svoje poštenje in svoj ponos. Uvoz gasilskih potrebščin. (Iv. K u s.) V sledečem podajam gasilnim društvom, ki hočejo uvažati gasilske potrebščine iz drugih držav, nekaj pojasnil in praktičnih nasvetov. Prošnje, ki sem jih napravil svoj čas za prost uvoz cevi, so bile odklonjene. Zglasil sem se radi tega osebno pri načelnik» trgovskega ministrstva, pri g. Saviču, ki v teh stvareh odloča. Pojasnil sem mu, da se vzdržujejo gasilna društva zgolj s prostovoljnimi darovi, da so po večini v težkem gmotnem položaju, ter bi se veliko pomagalo z odpravo carine na gasilne potrebščine, posebno pa na cevi. V let» 1921. izdana naredba dovoljuje prost »voz le za one stvari, ki se v naši državi ne izdelujejo. Pripomnil sem. naj bi se dovolil prost uvoz tudi za take predmete, ki se pri nas dobe. toda ne odgovarjajo dobri kvaliteti, kajti društvo je izpostavljeno težki izgubi, če kupi za težko pridobljeni denar, slabo blago. Gospod Savič mi je zagotavljal, da razume naše želje in upošteva dobro delo naših gasilnih društev, toda on stoji na stališču, da moramo vsi stremeti za tem. da bodemo blago, katero rabimo, izdelovali doma, ker le 7. nakupom dörna bo mogoče tvorničarju ali obrtniku do-sedaj še ne prav dobro blago izpopolniti in izboljšati. Le tedaj, če vam ne »gaja domače blago, je dejal, si pač lahko naročite zunaj, ali plačati morate carino. Gotove gasilne priprave, kakor n. pr. cevi. brizgal-nice. sc pri nas Že izdelujejo, tora j je zastonl vlagati prošnje za prost uvoz. Dalje priporočam, ako naročite kake stvari v inozemstvu, ki niso proste carine, naročite to potom kakega protokoliranega trgovca, ki za ta slučaj ime zastonj posodi. Kajti če naročite potoni društva, morate z računom vred vložiti prošnjo na finančno ministrstvo v Beograd, da smete po v prošnji navedenem denarnem zavodu plačati blago. Na rešitev teh prošenj pa ie treba čakati več mesecev in šele po odobritvi smete naročeno blago dvigniti v carinami, ali pa ga šele odpoklicati. Obenem naznanjam, da stanejo sedaj prvovrstne cevi. franko postaja Jesenice ocarinjene za 1 m 36, 38. 40 dinarjev. Ognjen boi. (Janko Hojan.) (Dalje.) Gasilca najlažje primerjamo z vojakom. Vojak mora biti duševno in telesno razvit človek, krepkega zdravja, odločen in pogumen ter vajen reda in stroge discipline. Prav tak mora biti tudi gasilec, ako hoče ustrezati svojemu namen».'Vojaška organizacija je slična gasilski organizaciji. Medtem ko se vojaki urijo in vežbajo za obrambo domovine proti zunanjim in notranjim sovražnikom. ki bi hoteli isti škodovati ali si jo podvreči, se pripravljajo gasilci ravno tako za obrambo domovine in njenega prebivalstva proti ognju in drugim elementarnim sovražnikom, ki lahko vsak hip udarijo na dan ter so v stanu upropastiti’ cele pokrajine ter prizadejati milijonsko škodo nele na imetju in premoženju, temveč tudi na žioveškem življenju. In ker nastopajo elementarne ne-i zgode pogosteje in veliko bolj nepričakovano kakor pa voine napovedi sorvažnih držav, zato je jasno, da mo-} rajo biti gasilci še v veliko večji pripravljenosti kakor j‘Pa vojaki. Ogenj kakor tudi druge elementarne kata-/jjstrofe prihajajo nenadoma, bliskoma, brez vsakega po-'fjinreišnega naznanila, zato ie treba neprestane, takorekoč jggvcčne pripravlienosti. Gasilna društva bi se morala tega Mdobro zavedati in nikdar bi ne smela niti za hip ničesar ■opustiti, kar bi moglo njihovo pripravljenost zmanjšati ali celo popolnoma odpraviti. Da pa je gasilnim društvom sploh omogočena neprestana pripravljenost, je treba, da isto vcepijo vsakemu posameznemu gasilcu, t o pa je mogoče le potom resne gasilske vzgoje, ki jo za-dobe člani-gasilci s strokovnimi predavanji in razlagami, s teoretičnimi in praktičnimi vajami. — Kaj bi pomagalo državi vojaštvo, katerega bi vodila le na papirju, a bi ga obenem ne vzgojila in izvežbala za obrambo domovine? — Kaj pomaga gasilnemu društvu cela vrsta članov, ako pa niso ti niti vzgojeni niti izvežbani za težki gasilski posel? — Država kakor tudi gasilno društvo bi bilo v takem slučaju pač v stanu zbrati cele kopice, morda lično opravljer.il), ljudi, kateri pa nikakor ne bi ustrezali svojemu namenu, iz povsem enostavnega razloga, ker se jih ni v ta namen niti vzgojilo, niti izvežbalo. Jasno je torej, da armada samo na papirju še ne pomeni tličesar, marveč je treba to armado do pičice natančno seznaniti z njenim namenom in jo neprestano vzgojiti ter pripravljati, da more v slučaju potrebe res tudi popolnoma odgovarjati svojemu namenu. V to pa je treba krepke volje in odločnosti. Kakor hitro ljudje pojmujejo svoj namen, potem bodo dostopni tudi za vse ono, kar jim bo omogočalo ta namen doseči. — Ko je vojaku enkrat jasno, zakaj je pravzaprav vojak, potem bo skušal že sam od sebe doseči tudi vse ono. kar mu ie kot vojaku potrebno. Ne bo se zadovoljil le z vojaško obleko in opravo, ampak bo hotel tudi vedeti in znati, v kak namen mu vse to služi in kako mora ravnati, da mu čim uspešnejše služi. On se zaveda, da ga lahko doleti borba z neusmiljenim sovražnikom, kateri ga nc bo vprašal, se li zna bojevati ali ne. marveč ga bo skušal kratkomalo premagati in uničiti ter ga tudi bo. ako mu ne bo kos: kos pa mu nc bo mogel biti, če se ne bo v to preje pripravil. — Vse to je pravemu vojaku znano, zato se ne bo učil le nekaj splošnega o vojaštvu, marveč si bo na vso moč prizadeval zlasti to. da bo natančno poznal vse svoje orožje in znal istega tudi pravilno in urno sukati. — Isto velra tudi za pravega gasilca. Tudi temu nikakor ne zadostuje le sprejemnica gasilnega društva in le slavnostni gasilski kroj. potem pa še nekaj splošnih, podedovanih pojmov o raznih zabavnih gasilskih nastopih. — To pravemu gasilcu ne zadostuje, kajti on pozna namen gasilnega društva in ve. da se gasilna društva niso ustanovila za zabavo in parado, marveč za obrambo proti raznim elementarnim katastrofam, za kar pa ie treba težkega in resnega dela. ki zahteva odločnega in krepkega moža. Da pa more gasilec uspešno nastopiti boi proti tem elementarnim sovražnikom, je neobhodno potrebno, da ne opusti ničesar, kar bi tja moglo za ta boj usposobiti in izpopolniti. Predvsem si bo na vso moč prizadeval, da se bo do pičice natančno seznanil z ustrojem gasilnega društva in gasilsko organizacijo v splošnem. Priti mora na jasno, zakaj pravzaprav obstojajo gasilna, društva in iz katerega vzroka so se rodila ter na'kakšni zakonski podlagi. Seznanil se bo dalje s požarnim redom in drugimi oblastnimi predpisi, z društvenimi pravili, s poslovnikom in s splošnimi gasilskimi predpisi. Ko si bo enkrat z vsem tem na jasnem, potem se bo šele polagoma uvajal v gasilsko življenje in delovanje ter si skušal pridobiti znanja, ki je vsakemu pravemu gasilcu, ako hoče ustrezati svojemu namenu, neobhodno potreben. Previdna vodstva gasilnih društev postopajo vedno na ta način, da svoje člane — novince seznanijo najprejc z ustrojem in namenom gasilske organizacije, nato na jih polagoma uvajajo v vse drugo, kar je pravim gasilcem potrebno vedeti in znati. To je tudi edino pravilen in uspešen način, kajti, če se bo gasilca takoi po sprejemu, brez vsake predizobrazbe. poslalo v boj. potem bo izgubil gasilec vsako veselje do vzvišenega gasilskega poklica, ker ne bo mogel storiti tega. kar bi moral in bi rad. pa ne ve in zna tako. ker ga v tem ni nihče poučil. Jasno je pa tudi, da v slučaju potrebe s takimi gasilci ni pomagano veliko, ali bolje rečeno nič: kajti ti le povečajo nered in zmešnjavo na požarišču. Slično bi bilo z vojaki, ako bi jih neizvežbane poslali v boj. Sovražnik bi bil z njim kmalu gotov, ker bi mu itak sami pomagali. Zato pa je potrebna šola, treba je vzgoje in vežbanja. V prejšnjih odstavkih smo obravnavali nekatere osnovne pojme gasilskega življenja in delovanja, pogovorili smo se o nekaterih vrstah požarov, s katerimi imajo naša gasilna društva običajno največ opravka. Zdaj pa pojdimo dalje in pogovorimo se nekoliko o sre d-stvihgašenja. Kar je vojaku orožje in oprava, to je gasilcu gasilsko orodje in oprava. Gasilec mora dobro poznati in vedeti s kakšnimi sredstvi bo kos svojemu sovražniku. Predno pa se pouči o ustroju in rabi ^orodja ter oprave, mora spoznati splošnih pravil, ki jih lahko uporabi kot uspešna sredstva gašenja. Vedeti mora predvsem, da ni, in ne more biti ognja brez zraka. Toraj. v prostoru, kjer ni ali je le malo zraka, tam tudi ni ali pa je malo ognja. Iz tega,sledi, da mora gasilec vedno paziti na to, da odtegne ognju Čim \ eč zraka, kar sc izvaja pri različnih ognjih različno. Včasih zadustuje. da pokrijemo goreč predmet s kako plahto, desko, blatom, zemljo ali s katerokoli stvarjo, s pomočjo katere odrežemo gorečemu predmetu dohod zraka. V drugih slučajih moramo iti dalje' in si pomagamo tudi' na ta način, da zapremo ali zamašimo in zazidamo okna in vrata ter vse odprtine, skozi katere dohaja zrak. Na' ta način vsaj ogeni zadržimo, če nam ga ni mogoče s tem že popolnoma udušiti. — Pravilo toraj velja, breztzraka ni ognja. Čim več zraka in prepiha, tem večji in opasnejši ie ogeni: čim mani ie zraka, tem manjši in neznatnejši je tud? ogenj. Dnlie mora vedeti vsak gasilec, da je najuspešnejše sredstvo gašenja — votla. Z vodo pa je treba znati tudi pravilno ravnati. Voda odvzame gorečemu predmetu zrak in ga pogasi. Ker pa obenem goreč nredmet tudi ohladi, zato prepreči, da se isti v hudi vročini, ki vlada nri požaru, tako hitro znova ne vname. Jasno jc toraj. čim mrzleiša ie voda. tem uspešnejše gasilno, sredstvo jc. —- Paziti na se mora. da je za gašenic na razpolago dovolj vode: kaiti znano je. da sc voda. ki prihaja v do-tiko s plameni gorečega'predmeta, pretvarja ,v naro.:Ako ni tedaj na razpolago toliko vode. da bi z njo docela povesili goreč predmet, temveč istega samo nekoliko poškropili. potem se nastala para .vslcd vladajoče vročine razkroji v svoie sestavine: vodik in kisik, s čimer"7.3-dobi ogeni veliko večio moč kot jo ie imel nrcjc: zakaj vodik sam ie nnivnctliiveiši in najgorljive.išj plin,'kisik na pospešuje gorenie. Iz tega se lahko razvidi, kako ogromno škodo lahko prizadene oni. ki ne zna vode pravilno unorabliati kot gasilno sredstvo. Če ni za pogasitev na razpolago dovolj vode. potem naj se 'z isto gasi oač manjši krog ali na naj sc jc sploh ne uporablja.'dokler se ogeni in vročina nc poležeta in ni mogoče z razpoložljivo vodo ogenj popolnoma udušiti. Pri gašenju z vodo greše velikokrat tudi starejši gasilci, ki brizgajo vodo kar tjavendan — v plamene — brez pravega smotra. Niti ne zavedajo sc ne. da s tem ne gasijo, pač pa podžigajo ogenj, kateremu donašajo hrano v obliki godnih curkov, — potem pa se še prav radi pohvalijo češ, čim bolj sem gasil, tem boli in hitreje se je vnemalo in gorelo. Gasilec pa mora dalje tudi vedeti, kaj ne sme gasfti z vodo. Zdaj smo povedali, k a k o se ne sme gasiti z Vodo. /•daj pa poglejmo, k a j ne smemo gasiti z vodo? --- Naše pravilo bodi: razna olja, špirite in smolnate tvarine nc gasilno z vodo, ker smo jih v stanu z njo le razširiti-in s tem povečati nesrečo. Take predmete pogasimo najlažje na ta način, da se jim skušamo čim najbolj približati in jim s kakimi drugimi sredstvi, (zemljo, pepelom, gnojem, mokrimi cunjami itd.) odrezati dohod zraka. Seveda bi ga jim bilo v gotovih slučajih mogoče odvzeti tudi z vodo, toda biti bi moral silovito močan Curek,’ katerega pa naše brizgalniee ne proizvajajo. V novejšem času izdelujejo za gašenje takih požarov razna kemična gasilska sredstva, katera pa pri nas niso toliko v rabi. ker pač ni- *« . ,■ i .ft: toamo veliko opravka s takimi požari, ki so pogostejši ondi, kjer So toyarneJli skladiščiš kakih tvarin. Kot naj-ttavadnejše in uspešno 'sredstvo za gašenje takih predmetov je priporočljiv tudi lug, katerega dobro poznajo izdelovalci mila, pa tudi naše perice. — V to svrho prirejena sredstva so razne solne raztopine in pa razni prahovi. Prve kot drugi imajo to lastnost, da se ko pridejo v dotiko z ognjem, pretvorijo v nekako tanko skorjo, ki se vleže na goreč predmet in prepreči dohod zraka ter na ta način pogasi ogenj. Po tem kratkem in splošnem pojasnilu o sredstvih se poslužujemo pri opravljanju svoje službe, to je pri gasilskem orodju in opravi. Jasno je, da razumemo pod gasilskim orodjem in opravo vsa ona sredstva, katerih se posužujemo pri opravljanju svoje službe, to je pri gašenju. Orodje in opravo lahko delimo v tako, s katerim ogenj direktno napadamo, dalje v tako, s pomočjo katere si napravimo pot do ognja, s pomočjo katere rešujemo Hudi, živali, predmete itd. ter v tako, ki služi gasilcu v lastno obrambo. — Vsa ta sredstva pa morajo biti taka, da čim najbolj ustrezajo svojemu namenu. Ker jih Je treba jemati s seboj v ognjen boj, zato je neobhodno potrebno, da so vsa taka sredstva priročna in lahka. Biti morajo močna, trpežna in zanesljiva ter kar najbolj mogoče priprosto izdelana, brez težko razumljivih posebnosti. tako. da umeje z njimi ravnati slednji gasilec Le če je orodje in oprava izgotovljena tako,.potem sc lahko zanesemo, da bomo ž njo hitro in uspešno delovali. Začnimo z opravo našega gasilca. Gasilski vežbov-oik natančno predpisuje in opisuje, kaka bodi enotna gasilska oprava. Ker je ondi vse do milimetra natančno obrazloženo, zato nam o tem ni treba tukaj podrobneje razpravljati. — Vprašanje: ali je gasilska oprava potrebna ali ne, in kaka naj bo ta oprava, se je že toliko-ki at in tako podrobno razpravljalo, da mi tukaj kar lahko potrdimo, da je gasilcu oprava potrebna in ta oprava naj bo enotna kot jo predpisuje gasilski vežbovnik. Gotovo je, da človek lahko gasi tudi -v svoji navadni obleki, a ta more gasiti le na'svoje roke, nikdar pa ne kot gasilec, ki za svoje delo odgovarja. Vprašam vas, kako bi izgledalo ob priliki požara, ako bi nastopili gasilci brez gasilske'oprave? Kdo bi jih spoznal za gasilce? Nastala bi največja zmešnjava in nered, kajti ljudstvo ne bi imelo nobenega zaupanja in spoštovanja do takih — nepoznanih gasilcev, — ne bi se pokorilo njihovim ukrepom in bi jih le motilo pri gašenju: vodja gašenja tudi ne bi vede! in znal, komu naj poveljuje, ravno tako pa tudi trasilci sami ne bi vedeli v tej zmešnjavi, koga naj poslušajo in ubogajo. 2e vsled reda in discipline fe toraj neobhodno potrebno, da nastopajo gasilci V' predpisanem gasilskem kroiu. ali čc tega za enkrat še nimafo. naj nosijo v takih slučajih vsaj gotova vidna gasilska znamenja bodisi na roki ali na glavi. Gasilska oprava obstoja iz obleke v ožjem pomenu besede in pa iz predmetov, katere nosi gasilec v svoji službi vedno na sebi. Ti predmeti mu služijo pri opravljanju gasilske službe deloma v lastno obrambo in varnost kot n. pr. čelada, pas, karabinar, sekirica, vrv, goba, maska, svetilka itd., deloma pa kot pomožna sredstva za boljše in lažje opravljanje njegovega dela kot n. pr. piščalka, rokavice, razni ključi, kljuke, orožje itd. Gasilčeva obleka naj bo vedno pritrjena tako, da ga pri delu ne ovira, toraj ne pretesna, pa tudi ne preohlapna. Biti mora močna in trpežna, ne iz prelahkega blaga, da varuje gasilca pred vsemi vremenskimi spremembami, zlasti pa na požarišču, kjer se toplota kar vidno menjava. — V ostalem je, kakor rečeno, natančni opis in popis gasilske obleke in oprave v gasilskem vežbovniku. Dolžnost vsakega gasilca bodi, da se natančno seznani z vso gasilsko opremo in dobro ve, kakšna mora biti ta opre-n?a in v kak namen mu služi. Kako žalostno je na primer, če se dobi gasilca, ki nosi na sebi popolno gasilsko opre-nio, pa ne ve niti zakaj mu služi čelada, v kaj mu je pas, karabinar, sekirica, v kak namen ima za pasom razne kljuke in klešče, zakaj nosi gobo in piščalko pri sebi, zakaj ima vrv itd., itd. — Ne zadostuje pa samo to, da gasilec ve, zakaj ima eno in drugo, marveč on mora tudi znati in vedeti, kako mora ravnati z vso to opravo. Zato je treba gasilca izvežbati v teh stvareh, potem se ga iz-vežba šele tudi v ostalem gasilskem orodju. Vso gasilsko opremo pa je treba tudi od časa do.časa preizkusiti, da se razvidi, odgovarja ii ta še svojemu namenu in ravno vsled tega se dogajajo največkrat nesreče. Kakor hitro začne gasilno društvo s svojimi vajami, naj predvsem preizkusi gasilsko opravo in izvežba gasilce najpreje v njej. Zakaj veliko je površnežev, ki si ne znajo niti čelade pravilno pritrditi na glavo, niti pasu pravilno prepasatL Na vse to je treba paziti, kajti če se že vsled takih površnosti ne pripeti nesreča, je pa vendar gotovo, da nepravilno opravljen gasilec ne more v slučaju potrebe tega, kar bi lahko, ako bi ga ne ovirala površna gasilska oprava. Bodite prepričani, tovariši, da oni, ki ni izvežban in vajen reda niti pri svoji gasilski opravi, ki jo nosi tako-rekoč vedno na sebi, ta tudi ne more biti vežban in vajen reda pri ostalem gasilskem orodju, ki nam služi za gašenje in reševanje. (Dalje prih.). Društvene in župne ve«ti. Gasilno društvo v Rušah ie na občnem zboru dne 9. januarja 1924 volilo nov odbor. Za načelnika .ie bil izvoljen tov. Fmerik Dolinšek, za namestnika tov. Tomislav Stani in za tajnika tov. Franjo Eigner. Gasilno društvo v Šmarju je imelo dne !3. januarja 1924 živahen občni zbor, na katerem je društveni načelnik za žalitve in zapreke, ki so se mu stavile, dobil popolno zadoščenje s tem, da je bil zopet izvoljen za načelnika; za poveljnika je bil izvoljen tov. Fran Gliha in za poveljnikovega namestnika tov. Fran Hribar. Gasilno društvo na Rakeku nam sporoča, da je imelo dne 20. januarja 1924 svoj redni letni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: za načelnika tov. Fran Gornik, za poveljnika tov. Janko Mlakar, za namestnika tov. Janko Vivoda, za tajnika Slavo Fatur. Gasilno društvo v Dovjem je imelo dne 20. januarja 1924 svoj občni zbor. Doslejni načelnik tov. F. Japelj se je odpovedal načelstvu in je bil za zasluge izvoljen za častnega člana. Za novega načelnika je bil izvoljen tov. F. Rabič, za namestnika tov. I. Jamar. Gasilno društvo na Ježici je na svojem rednem občnem zboru dne 20. januarja 1924 izvolilo za načelnika tov. Frana Presetnika, za namestnika tov. Frana Bra-jerja in za tajnika tov. Frana Peršina. Gasilno društvo v Ostrogu pri Št. Jerneju nam sporoča, da je imelo dne 30. januarja 1924 svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika doslejni načelnik tov. Ivan Stojin, za podnačelnika tov. Ivan Keg-ljevič, za tajnika tov. Anton Šval. Gasilno društvo Zgornji Kašelj je imelo dne 27. januarja 1924 svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za načelnika tov. Fran Grad, za namestnika tov. Anton Robida, za tajnika tov. Fran Trost. Gasilno društvo v Rovtah sporoča, da je imelo dne 2. februarja 1924 občni zbor. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni, za načelnika tov. A. Lukan, za namestnika tov. I. Merlak In za tajnika tov. J. Kunc. Gasilno društvo v Trzinu je imelo dne 5. februarja 1924 svoj redni občni zbor. Po izčrpanju dnevnega reda so se vršile volitve in za načelnika je bil zopet Izvoljen tov. M. Hočevar. Nadučitelj L. Bleje in mizarski mojster J. Kralj sta bila za nevenljive zasluge izvoljena za častna člana. Veliko ljudsko veselico v Rimskih Toplicah priredi dne 4. maja 1924 ..tamkajšnje gasilno društvo o pritikl zleta gasilnih, društev, in sicer v kopaliških prostorih- s Rudniško gasilno društvo v Trbovljah je imelo dne 2. februarja. 1924 svoj redni občni zbor. na katerem k Kil za načelnika znova izvoljen tov. E. Šip. V. - Gasilno društvo v Mlslinjah nam piše, da sl je postavilo nov gasilski dom. ki je bil dne 18. novembra 1929 ob prisotnosti sosednih društev in župnega načelnika tov.' dr. Železnikarja slovesno otvorjen in blagoslovljen. Gledališka predstava in veselica sta navzlic slabemu vremenu zadovoljivo uspeli. Ljudje vseh strank so posctili prireditvi in dokazali so. da so jeli umevati plemeniti namen prostovoljnega gasilstva. Gasilska župa Cirkniška je imela dne 10. februarja 1924 svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pri volitvah je bil izvoljen za župnega načelnika tov. Fran Oornik (Rakek), za namestnika tov. Fran Meden (Cerknica), za tajnika tov. Janko Mlakar (Rakek). Gasilska župa Šentjurska je imela dne 29. decembra 1923 redni letni občni zbor. Po običajnih poročilih se je vršila volitev in za župnega načelnika je bil znova izvoljen tov. Rado Nemec, za namestnika tov. Anton Šantel, za tajnika tov. Leon Vrzel. Ptujska gasilska župa je imela v tekočem poslovnem letu zaradi razdalje župe v Cirkovcih in Moškanj-cih župne shode in vaje. • Prva župna vaja in shod se je vršil 8. julija v Cir- kovcih z gasilnimi društvi Bukovci, Cirkovci, Hajdin, Moškanjci, Sv. Lovrenc na Dr. p., Št. Janž p. P., Šikolje, Stojnci in iz mariborske župe gasilno društvo Podova. Drugi župni sestanek z vajo se je vršil 26. avgusta v Moškanjcih z gasilnimi društvi Nova vas. Sv. Marko p. P., Bukovci, Hajdin, Moškanjci, Šikolje, Stojnci in Dornova. Kako veliko zanimanje je med gasilci, je pokazala lepa udeležba tako pri shodih, kakor pri vajah. Vaje, ki so imele namen izvežbati se za skupne večje požare, so pokazale izvežbanost in požrtvovalnost gasilcev. Posebno požrtvovalna pa so društva Bukovci, Hajdin, Moškanjci, Šikolje in Stojnci, ki so se udeležila obeh sestankov. Nobenega društva pa ni v župi, ki bi ne bilo prišlo na eden ali drugi sestanek. Obeh shodov In vaj se je udeležil tov. J. Vengust, odbornik JGZ, ki je predaval o gasilstvu, organizaciji, dajal potrebne informacije ter, nadzoroval skupne vaje. Razne stvari. Igra v Trbovljah. Rudniško gasilno društvo v Trbovljah ima svoj dramatični odsek. Dne 13. januarja 1924 je priredilo burko «Anarhist«, ki je prav povoljno uspela. Društvo je pripravljeno pomagati bližnjim gasilnim društvom pri uprizarjanju iger proti povrnitvi stroškov. Predavanje. Tovariš Vengust iz Celja je dne 27. januarja t. 1. predaval o gasilstvu na Vodah v Trbovljah. Gasilska dvorana je bila napolnjena do zadnjega prostorčka in predavatelj je žel hrupno odobravanje. Umrli so: Dne 27. septembra 1923 tov. Matevž Svetina iz Žirovnice, ki je 21 let deloval v vrstah gasilcev; dne 4. januarja 1924 tov. Ant. Kccelj. član in odbornik gasilnega društva v Trzinu: dne 16. januarja 1924 tov. Anton Dintar, od leta 1882. član Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, večletni pod-načelnik in načelnik, nazadnje častni član društva. Slava spominu! Platno in sukno za gasilski kroj. Tov. Ivan Rus na Bledu nudi gasilnim društvom platno (cvilil). 79 cm širok, kvaliteta kakor pred vojno, cena 29—30 Din meter; sukno za slavnostni kroj, 140 cm široko, po 86—87 Din. Gasilno društvo 'pri Sv. Frančišku Ksav. praznuj» meseca avgusta t. 1. svojo 254etftičo. Več v vabilu, kf sledi. ■ «üfcw *■» Sejanje lanu. Odbor J OZ je v s voji seji dne 28. decembra 1923 razpravljal, kako bi prišla gasilna društva do cenejših cevi in kbnopcev. Izprožena je bila misel, naj bi posestniki sejali več lanu, ki bi se zamenjal za cevi in konopce. V nekaterih krajih je ta misel morebiti izvedljiva. Literatura in kritika. Zgodovina prostovoljnega gasilnega društva v Gornji Radgoni, tako se zove brošurica. ki jo je izdal ob 40-letnici častni član društva tov. J. Vengustu. Avtor je v prikupljivi obliki razložil ustanovitev in razvoj gasilnega društva. Knjižica se bere kot» Očenaš« in konča se z rahlim apelom na ljubezen do bližnjega in ljubezen do mile naše domovine. Gasilski koledar za prestopno leto 1924. je izdal tajnik Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva tov. Herman Zupan. Koledar, tiskan na 47 straneh, v obliki priročne knjižice, ima poleg koledarskega dela sliko staroste JGZ, pesnitev »Gasilcem« in pa pregled slovenskega hi slovanskega gasilstva. Koledar priporočamo vsakemu gasilcu, vsaj pa vsako gasilno društvo bi moralo imeti gasilski koledar. Cena 10 Din, s pošto poštnino več. ^ j T ^ l f Pogovori. Gasilnemu društvu v B. Krpe za cevi, čelade iz medi, kakor tudi usnjene čelade ima v zalogi tvrdka Štefan Javor v Zagrebu. Gunduličeva ulica 23. Po zaključku lista. Gasilno društvo v Stožicah pri Ljubljani je imelo v nedeljo dne 9. marca t. 1. izredni občni zbor, ki je bil sklican zgolj v t» svrho, da se vrši nova volitev odbora. Za načelnika je bil Izvoljen tov. Fran Dečman, za namestnika tov. Fran Pršin, za tajnika tov. Ivan Škerl, za blagajnika tov. Buzzolini. Gasilno društvo v Ljubečni prt Celju išče lažjo četver okolno snemalno brizgalnico in drugo gasilsko opremo še v dobrem stanju. Ponudbe na omenjeno društvo. Gasilske legitimacije pri vožnjah po železnicah. Odbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« je sklenil v svoji seji dne 28. decembra 1923, da se obrne predsedstvo na železniško ministrstvo za dovolitev trajnih gasilskih legitatnacij pri vožnjah po železnicah. Ministarstvo Saobračaja kraljevine Srba, Hrvata in Slovenaca je.z razpisom z dne 28. februarja 1924, broj 2580/24, potom mestne občine ljubljanske sporočilo predsedstvu JGZ, da ne more dovoliti članom JOZ »povlast-nice«, ker je to protivno pravilniku o vožnjah po državnih železnicah. m-.-.ir.JMnKir.- e-.w3uw.ru-»;/.. 1 «sKJW^rppt-'F.~ K-V.'iW.*'»?-"rir'V4* ENOTNA za gasilna 1 {itilsla