-----    29    ___
Listi iz Londona.
1. list za vvod vredniku „Novic" in Novičinem bralcem.
Po mojih mislih ni bolj sitnega opravila na svetu kakor je vrednikovo. Vi morate prevdarjati, prestvar-jati, prekuhavati, piliti, rešetati, precej ati, prevohavati, pokušavati, priobčavati, zagovarjati in kaj še vse! Vsaka čmiga, ki se v kakošni buči izcimi, se Vam pošilja, da jo na papir presadite. Vem in čutim, kako težaven je Vaš stan in kako grenko je Vaše delo, kako neplačan Vaš trud, pa mislim si: osoda je vsakemu človeku ka-košno trpljenje naložila, brez kterega potem nikdo biti ne more in ne sme, zato Vam jaz tega nikakor nočem polehčavati, temveč kar koli mogoče še pomnožiti, da tako spolnujem voljo osodino. Veste tedaj, hočem Vam pošiljati nekoliko svoje čmige, da jo prečmigate in ž njo poravnate, kakor Vam je drago s takošno robo. Imam namreč povsodi po Slovenskem veliko žlahte, stare in mlade, ženske in možke, lepe in grde, bogate in uboge, učene in bedaste; ti ljudje pa imajo vsi svoje potrebe in zahteve in naganjajo me, da bi jim iz Londona dopisaval. Pa Vi, gospod vrednik, najboljše veste, kako slab in len dopisnik sem jaz, Vi veste, kako še-pava je moja pisava; silno sem nemaren in nikdar tega več ne prečitam (za Boga ne prepišem!), kar sem spisal na prvi mah; vse mora zato polno pomot biti; takošne liste pa komur si bodi pošiljati, nikakor ni varno; Vam pa, gospod, zato ker ste skušen vrednik, vem, da smem takošne pisarije izročiti, ker prepričan sem, da ste enako robo citati vajeni, kakor tudi stvar najbolje tako prekuhati znate, da slovenskim želodcem najbolj diši in tekne. Po vsem tem tedaj svoje brglave liste Vaši skrbi prepuščam,   da jih moji častiti žlahti priobčite.*)
Vi pa „Novičini" bralci ste večidel moji žlahtniki; kdor bi slučajno ne bil, naj se oglasi, da si to v svoj rodopis začrtam; zato menda nič ne bode škodovalo, ako pri priliki kaj skrivnega izpovem ali kakošen škandal omenim; saj je to med domačimi in rodbino navada in potreba, da tako vsi vede medsobne zadeve si tudi medsobno svetovati in pomagati morejo. Ne bojte se tedaj ničesar, kar koli pride; nič naj Vas bolj bojazljive in tankovestne ne straši; vse bode izviralo iz dobrega namena, da si tudi bode kakošna reč norčava ali kosmata, saj je zdaj tudi pustni čas in o pustu so tudi pametni ljudje večkrat norci. Povedal Vam bodem iz Londona,   kakošno je v tem mestu,   kako  se tukaj
*) Ker tudi odkritosrčnost mora biti lastnost vrednikova, tedaj Vam, častiti gospod, že moramo reči, da to 7 kar o sebi pišete, merimo mi s prav drugačno mero, kakor Vi sami, in to — Vam na čast in hvalo.                                                                        Vredo
-----    30   -----
živi, kaj se godi in misli, in odgovarjal na Vaša vprašanja. S tem se Vam dragi bralci priporočujem in prosim, da imate z menoj toliko potrpežljivosti kakor gospod vrednik, a zraven želim Vam še dobro in veselo novo leto 1868.