Med revijami.
319
prijetno orkestrirane, vobče pa manjka v orkestraciji blagodejne razlike med poedinimi točkami, ker je preveč živahnosti v orkestru in ker je uporaba drugih godal poleg goslarjev preobilna; opereti to seveda ne škodi, to velja bolj s splošnega glasbenega stališča. Vsekakor pa sme g. Parma biti ponosen na uspeh »Amazonk« in želeti je, da se opereta ne samo pri nas udomači, ampak da najde mesta tudi na drugih odrih. Opereta se je vprizorila dokaj dobro.
L. Pahor. Gospodična  Vela   Nigrinova,   sedanja  igralka   na   kraljevem gledišču  v Belgradu in bivša  članica  slovenskega  igralnega   osebja,  je gostovala nedavno v »Narodnem  divadlu«   v  Pragi.    Nastopila je  v vlogah »Dame  s kamelijami«, »Monne Vanne« in »Madame Sans-gene« z izrednim uspehom.               —s—
»Delo.« List za nauku, književnost i društveni život. Godina osma. Dva-deset šesta knjiga. Januar. Vlasnik i urednik dr. Drag. M. Pavlovič. Beograd. Dositije Obradovič štamparija Ace M. Stanojevica (Mačedonska ul. br. 40.) 1903. v. 8°. 168 str. (v  cirilici).
Srbi imajo nekaj veljavnih smoter, ki prinašajo v dosti razsežnih mesečnih ali polmesečnih zvezkih ne samo leposloynega gradiva, nego posebne članke politične, ekonomske, socijalne vsebine. Med te je prištevati tudi revijo »Delo«, ki je pred nekaj leti prestala izhajati zaradi političnih homatij v Srbiji, a sedaj zopet izdaje smotro spretni urednik dr. Pavlovič. Obsega prva knjiga dosti različno in mnogovrstno vsebino. O pesmih in povestih »Junačko srce« Janka M. Veselinoviča in »Pevci« Borislava Stankovica ni da bi mogli kaj laskavega izreči. Beletristovski prilogi sta tudi prevoda po francoskem »U Saint Cyru« Henri Lavedana od M. M. Petroviča in znamenitega Sienkiewiczevega romana »Porodica Poljaneckih«, katerega prevaja iz poljščine Č. Petrovič. Poleg teh leposlovnih prilog je prevedel St. Miličevid knjigo češkega žurnalista Josifa Holečka, ki je slavil pred kratkim svojo petdesetletnico, »Bosna in Hercegovina za vreme okupacije«, v kateri neusmiljeno biča avstrijsko birokratstvo in katoliško propagando. Mnogo stvari je resničnih, mnogo graj pa tudi pretiranih in provzročenih po skrajnem stališču, katero zavzema pisatelj v južnoslovanskem vprašanju. M. Gjorgjevič iznaša v svoji razpravi »Pred rešenjem mačedonskoga pitanja« želje in aspiracije Srbov. Iz ruskega je prevedel M. K. Dragutinovič »Rezultate ruske naučne mačedonske ekspedicije 1900 god.« Obilni so rezultati arheološki v Solunu in njegovi okolici, v Skoplju, Peči, Dečanih, Prištini, Ohridu, ter objavljeni s slikami v »Vizantinskem vremeniku«. Slednjič je med sestavki še »Pismo Vuka St. Karadžiča sovjetu«. V »Hroniki« so spisi o 5. internacionalnem kongresu za primenjeno kemijo v Berlinu 1903. 1., »Novijši Teslini ogledi«, ki je na poti, da postane »gromovnik Ilija« na zemlji. »Pozorište«. »Kritika in bibliografija« ter »Beleške« ponujajo silo književnih ocen in manjših
vesti. — Slično vsebino ima tudi drugi zvezek, ki je ravnokar izšel.
R. Perušek.
»Kolo«, književni in naučni list belgradski, je v svojem petem letošnjem
broju prineslo Aškerčevo pesem »Kraljevič Marko«, ki je izšla v 4. št.
»Slovana«,  in  sicer le v slovenskem izvirniku,   ker je »zbog motiva, a i težnje
320
Splošni pregled.
da bude u duhu srpske narodne poezije, i srpskim  čitaocima  vrlo lako razumljiva, sto nije slučaj kod ostale umetničke slovenačke poezije.«     Dr. Fr. I.
»Slavjanskij Vekfc« ima v 62. broju rusko pesem Nik. Sokolova »Privez Slovencamb«, kjer se pesnik spominja sinje Adrije,   Trsta pa nas Slovencev.
I.
»Osveta« je prinesla v 5. letošnji številki pesem z naslovom »Na Bled-skem jezefe«, katero je zložil Milan Fučik in ki je nov dokaz, kako zelo se navdušujejo Čehi za prirodne krasote naše dežele.
»Sarajevski Glasnik« bo naslov hrvaškega poltednika, ki začne s 1. majem izhajati v Sarajevu in ki se sčasoma pretvori v dnevnik. List hoče gojiti vsestransko slovansko vzajemnost in delovati za probujenje naroda v kulturnem, narodnogospodarskem, političnem in socijalnem oziru.
Slovenski pesniki v nemškem prevodu. »Laibacher Zeitung« je prinesla v številki z dne 18. aprila t. 1. pod naslovom »Aus derslovenischen Lyrik« prevod Stritarjeve pesmi »Nisem Nemec, dekle lepo«, potem Gregorčičeve »Pogled v nedolžno oko« in Prešernovega soneta »Komur je sreče dar bila klofuta«. Prevedel je vse tri pesnitve z znano spretnostjo gospod prof. A. Funte k.
Zagrebška gelerija slik, katero je ustanovil, kakor znano, veliki mecen Strossmaver, je obogatela kar hkratu za celo vrsto dragocenih slik. Podaril jih je »Jugoslovanski akademiji« marki Štefan de Piennes, posestnik v Vrbovcu. Slike, katerih je okoli 40, so vse delo francoskih umetnikov iz prve polovice prošlega stoletja, zato se bo imenovala dvorana, kjer se shranijo, »Francoska šola«.                                                                                                           — —i—
Slovanski časnikarski dom. Kakor se poroča iz Peterburga, je podaril car izdatno vsoto 200.000 rubljev za zgradbo »doma slovanskih časnikarjev«. Temeljni kamen se položi ob otvoritvi vseslovanske razstave v Pe-terburgu.
Vseslovanska razstava v Peterburgu je preložena na leto 1905.
Časnikarski shod. Iz Prage se poroča, da se sestanejo slovanski časnikarji dne 29. maja v Pragi, odkoder se odpeljejo skupaj v Plzen, kjer bo letošnji shod.
Marija Dostalova, velenadarjena slikarica češka, je umrla dne 27. marca t. 1. v 24. letu svoje starosti. Njena umetniška zapuščina je jako velika in priča o izrednih zmožnostih te prerano  umrle umetnice.                                     —k.
»Lesuv pan« (Lesnoj car j) je naslov operi, ki se je pred kratkim pela v Pragi v »Narodnem gledišču« in katere pisatelj je Vaša Suk. Vaša Suk je po rojstvu Čeh, a deluje že četrt stoletja v Rusiji, kjer je kot umetnik na gosli, kot dirigent in skladatelj na najboljšem glasu.                                         —š—.
Henrik Ibsen je praznoval 20. marca svoj 75letni rojstni dan. Pesnik je še vedno bolan in ni- nič upati, da bi poteklo še kako delo izpod njegovega peresa.