leto xxxix., št. 37 Ptuj, 25. Septembra 1986 cena 80 dinarjev YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: Tvegana nosečnost (stran 2) Jubilej, ki se ga bomo spominjali (stran 3) Praznika v Ormožu in Rogoznici (stran 4) Varstvo otrok z motnjami v razvoju (stran 5) Šport (stran 9) Poprečen pridelek krompirja Pridelek krompirja ni ne slab, ne dober. »Nekaj srednjega«, pravijo kmetje, ki so izkušeni pridelo- valci in ki vedo, kaj je potrebno krompirju dati. Na premalo gnojenih njivah so seveda gomolji redki in drobni, cena pa za vse enaka: jedilni krompir odku- pujejo zadruge po 45, industrijskega pa po 36 dinar- jev za kilogram. Po mnenju kmetovalcev je cena pre- nizka. Tudi predstavniki zadrug so se potegovali za višjo odkupno ceno. Pa ni šlo, saj je menda v sosed- njih republikah cena še nižja. Ce je to posledica de- lovanja tržnih zakonitosti, je dobro, vendar bi mora- la ta zakonitost pritisniti še proizvajalce umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, kmetijske mehanizacije. Ce konkurenca znižuje ceno samo pri določenih ar- tiklih, drugje pa monopoli omogočajo prosto izsilje- vanje in dviganje cen, to še niso zdrave razmere na »enotnem« jugoslovanskem tržišču. JB PRAZNIK OBČINE ARANDJELOVAC Pomembna gospodarska pridobitev v pobrateni občini Arandjelo- vac so letošnji praznik občine, slavijo ga 19. septembra v spo- min na osvoboditev svojega me- sta, počastili z več prireditvami. Slovesnosti se je udeležila tudi delegacija ptujske občine, v kate- ri so bili podpredsednik izvršne- ga sveta občine Stanko Brod- njak, predsednik OK SZDL An- ton Zoreč in predsednica komi- teja za kmetijstvo Radojka Ceh. Na osrednji slovesnosti je Anton Zoreč pozdravil prisotne v ime- nu ptujskih občanov, čestital Arandjelovčanom ob prazniku in jim zaželel mnogo delovnih uspehov. Letošnji praznik so v Arandje- lovcu obeležili s pridobitvijo, ki je plod tesnega sodelovanja vseh zaposlenih. Zgradili so nove pro- izvodne prostore za tovarno El- ko, kjer izdelujejo elektroizola- cijske materiale in uporabne spo- minke. V tej delovni organizaciji je trenutno 159 zaposlenih, po- sebno pomembno pa je, da v njej delajo invalidi. V občini trenutno ni nobenega invalida brez zapo- slitve. Denar za investicijo je pri- spevalo združeno delo občine, skupnost invalidskega in pokoj- ninskega zavarovanja, nekaj de- narja so dobili iz republiškega solidarnostnega sklada, nekaj pa je bilo tudi posojil. Ptujska delegacija se je s pred- stavniki občine Arandjelovac po- govarjala o dosedanjem in o možnostih nadaljnjega gospo- darskega sodelovanja, izmenjali pa so tudi izkušnje pri organizi- ranju in izvedbi referendumov za samoprispevek, saj se v Arandje- lovcu prav v tem času pripravlja- jo na referendum za občinski sa- moprispevek. Govorili so tudi o gospodarskih rezultatih in zvede- li, da imajo v občini Arandjelo- vac minimalne izgube in priča- kujejo, da bodo poslovno leto zaključili brez izgub. N. D. S kočijo in povorko po novi cesti Sredstva za modernizacijo ceste Goričak —Drenovec so krajani Zavrča zbrali s težavo, dolgo so čakali, da jim je vendarle uspelo ure- diti vse potrebno in se lahko sedaj brez skrbi vozijo po njej — zato pa so bili ob njeni otvoritvi toliko bolj veseli in so v svoji razigranosti na- ložili na kočijo s konjsko vprego predsednike občin Varaždin, Ivanec 'n Ptuj ter jih popeljali od kinodvorane v Zavrču do Drenovca. Za nji- fni so se popeljali tudi sami s svojo kmetijsko mehanizacijo in vozili, f^a katerih so prikazali svoje delovne običaje, veselo prepevali in raz- drli marsikatero veselo ... d. 1. slika: Jože Bračič Poudarek zdravstvu v občini Na seji predsedstva OK ZKS Ptuj so v ponedeljek, 22. septem- bra, obravnavali predvsem gradi- vo za sejo občinskega komiteja ZKS, ki bo po sklepu predsed- stva v torek, 30. septembra. Ker bo osrednja točka dnevnega reda namenjena položaju zdravstva v občini Ptuj, bo seja v prostorih ptujske bolnišnice oziroma v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj. To je tudi v skladu s programom komiteja, da probleme obravnava v okolju, kjer nastajajo in se rešujejo. V ptujskem zdravstvu je vrsta problemov, ki jih je treba obrav- navati tudi v ZK in aktivirati ko- muniste v občini, predvsem pa v zdravstvu, da se kar najbolj do- sledno zavzamejo za odpravlja- nje slabosti in da se izpeljejo na- loge na tem področju. (Več o tem poročamo na 2. strani). Nadalje bo občinski komite na tej seji ocenil gospodarska giba- nja v letošnjem letu v občini, ki niso nič kaj spodbudna, saj se pojava upadanja gospodarske rasti nadaljuje tudi v tretjem tri- mesečju. Obravnavali bodo tudi priprave na referendum za 3. ob- činski samoprispevek, kjer akcija teče v okviru SZDL, vendar se morajo v to dosledno vključiti vsi komunisti. To je povezano s problemi zdravstva, saj naj bi bi- lo kar dve tretjini sredstev iz sa- moprispevka namenjeno poso- dobitvi in dograditvi prostorskih zmogljivosti v zdravstvu. Na seji predsedstva so se do- govorili tudi o pripravah na se- minar za sekretarje osnovnih or- ganizacij ZKS, ki naj bi bil v drugi polovici oktobra, trajal pa bi dva dni. FF Delegate prosimo za razumevanje Poročali smo že o delovnih razgovorih, ki so bili prejšnji torek v Ptuju. Medtem ko se je Miha Ravnik, predsednik RS ZSS, pogovarjal s sindikalnimi delavci, je Vlado Beznik, predsednik Zbora občin Skupščine SRS, izkoristil čas za pogovor s predstavniki SO Ptuj. V njem sta sodelovala še Vili Veršaj, sekretar Zbora občin in Vili Toma- ti, predsednik komisije za družbeni nadzor Skupščine SRS. Po predstavitvi sestave zborov in njihovega dela ter drugih orga- nov v občini in skupin delegatov za zbore republiške skupščine, je Vlado Beznik govoril predvsem o problemih dela v Skupščini SRS, kjer so vse preveč odvisni od federacije. Povedal je, da pripravijo program dela, določijo dnevne rede in gradivo pošljejo skupinam delegatov v občine. Toda, medtem pride od ZIS ali drugih organov iz federacije vrsta raznih nujnih zadev, ki jih je treba vključiti v dnevni red. O teh zadevah delegati nimajo mož- nosti razpravljati v delegatski bazi, temveč se o njih morajo največ- krat odločati le na podlagi zaupanja predlagatelju. Zaradi tega več- krat delegate prosijo za razumevanje, in ko jim stvari obrazložijo, jih tudi razumejo, zlasti pri sprejemanju raznih interventnih zakonov. Vendar, če gre za trajnejše rešitve, takega razumevanja ni in take prakse tudi ne bi smelo biti. Omenil je obširne dnevne rede, tudi do 30 točk, pa še ob tem ugi- bajo, če ne bo prišla kakšna dodatna zahteva za vključitev, ali da bo kakšno zadevo treba umakniti z dnevnega reda, ker še ni dovolj pri- pravljena. Objektivni trendi gredo v tej smeri, da bo tudi za naprej v skupščinah velika normativna dejavnost, vendar jo bo treba spraviti v neke »normalne« okvire. Zakoni, ki jih sprejemamo, bi morali veljati nekaj let, žal pa delegate vedno znova obremenjujejo s spremembami, dopolnitvami itd. Vsemu temu cesto ni moč slediti. Vse to je ob sedanjih »izjem- nih« razmerah še nekako razumljivo, je dejal Beznik, toda po tretjem »paketu ukrepov« Zveznega izvršnega sveta, ki bojda zajema 28 tem in jih bo treba obravnavati ter normativno uskladiti do konca leta, bo verjetno izjemnih zadev manj. Takrat bomo delo delegacij in skupšči- ne lahko bolje uveljavljali in bolj usklajevali programe dela z občin- skimi skupščinami. Posebno pozorni bomo morali biti do delegatskih pobud in vprašanj. Teh je zlasti s področja splošne in skupne porabe največ. To je le nekaj misli iz pogovora. Žal je bil preskromno odmerjen čas, da bi si lahko bili medsebojno povedali vse, kar v našem delegat- skem sistemu ne deluje tako kot smo si zamislili in tudi zapisali. Pred- vsem gre za vlogo občinske skupščine pri pripravi in sprejemanju za- konov ter da bodo skupine delegatov za zbore republiške skupščine imele svojo trdno delegatsko bazo v občinskih skupščinah. UVODNIK Uvodnik po naročilu »Tokrat boš ti napisal uvodnik,« mi je pred dnevi ukazal ured- nik in dodal: »pričela se je jesen in na tvojem — kmetijskem po- dročju je dovolj zanimivega, da se lahko o tem razpišeš!« Uredni- kov ukaz je kot zakon, ki ga ne smemo (bolje, ne bi smeli) kršiti. Preberite torej uvodnik no naročilu. 2e iz otroških let se me vsako jesen lotevajo topli občutki,-ne- kaj zaradi toplih barv, ki jih ta letni čas pričara v naravo, zaradi obilice vsega, kar ta letni čas nudi in že zaradi tega, ker so nas v šoli učili, da je jesen najlepši in najbogatejši letni čas ... Tako je že od nekdaj in tako bo gotovo tudi v naslednjih letih, desetletjih. Vendar le za romantične duše, ki znajo uživati v lepotah in so neobčutljive za težave in nerešene probleme, ki spremljajo vse dogajanje v kmetijstvu. Kmetijstvo pa bi naj bilo tisto, ki od jeseni največ pričakuje in dobi. Že nekaj let se me loteva prepričanje, da kmet ne vidi vseh jesenskih lepot, ki ga obdajajo. Da se več ne vese- li lepega in debelega krompirja, sladke pese, velikih koruznih stor- žev, sočnega grozdja, sadja in vsega, kar mu daje narava. Nikoli namreč ne ve, če bo lahko svoje pridelke tudi prodal, če mu bo od zaslužka ostalo toliko, ko bo poravnal vse obveznosti, da bo lahko mirno preživel zimo in se pripravil na novo kmetijsko sezo- no. Vsako leto znova poslušamo ob tem »bogatem« času tarnanje, da cene tega ali onega pridelka ne pokrivajo niti stroškov pridelave. Istočasno poslušamo opozorila strokovnjakov, da so hektarski pri- delki nizki in da je potrebno tu iskati enega od vzrokov za težko ekonomsko stanje kmetijstva. Na drugi strani pa tarnanje tistih, ki se preživljajo zgolj s svojo plačo. Ta gotovo ne zaftošča za oskrbo z zadostno količino krompirja po 60 do 80 dinarjev, jabolk po 180 dinarjev, čebule, zelja in vsega ostalega. Če je družina še obilnejša, je^povprečna slovenska plača za normalno preživetje zime zdaleč prenizka. Tako lahko razume- mo, številne sorodnike in znance v mestih, ki se v teh jesenskih dneh spomnijo svojih na deželi. Za zaboj krompirja, nekaj jabolk in še ^esa pridejo pomagat pri spravilu, ali pa vsaj na vljudnosten obisk po dolgih mesecih. Morda smo se vsega tega v minulih letih že navadili in številne registrske tablice oddaljenih mest na prikolicah osebnih avtomobi- lov niso več novost. Grozi nam torej monotonost jesenskega življe- ■ nja. Tega se dobro zavedajo tudi proizvajalci pomembnih življenj- skih artiklov in vlada, ki je dolžna skrbeti za dobro počutje drža- vljanov. Zato ob najbolj primernem času — tik pred zaključkom kmetijske sezone, lansirajo novico o silni podražitvi olja, sladkorja, premogovniki napovedujejo novo podražitev premoga, elektrikarji svoje dragocene energije in tako dalje. Tem za pogovore je več kot dovolj in tako ni govora o dolgoča- sju. Frontna organizacija — socialistična zveza pa je prav v tem ča- su pričela še z razpravo o kvaliteti življenja. Tako lahko kmet in de- lavec vsak ob svojem delu ali ob nedeljah in praznikih skupaj raz- mišljata in razpravljata tudi o tem: kdaj se bosta lahko peljala po asfaltni cesti, se pogovorila po telefonu, si tudi na kmetiji natočila čiste vode in mirno, brez strahu pričakala zimo — v toplih stanova- njih in s polno shrambo ozimnice. Za razmišljanje o višjih kvalite- tah življenja pa že zmanjkuje časa . . .! Tako je moje razmišljanje o jeseni, v naročenem uvodniku. Jože Bračič Rodila se je najtežja Slovenka Pred kratkim ste lahko v Jani zasledili podoben naslov, le da je šlo takrat za najtežjega dečka. Tokrat pa bomo Ptujčani verjetno zapi- sani tudi v knjigi rekordov, saj so v nedeljo, 21. septembra, ob petnaj- stih v ptujski porodnišnici pomagali na svet najtežji deklici. 29-letna Mira Konig iz Arbeiterjeve 2 v Ptuju je namreč s pomočjo carskega reza rodila 55 centimetrov dolgo in kar 5.700 gramov težko deklico. Mali velikanki je na svet pomagal dr. Ivica Sokolič z ekipo. Kot so povedali, sta mamica in črnolasa hčerkica v dobrem zdravstvenem Srcčaa mamica Mira !■ o pa še škropilnice za galico, vrvi. s katerimi so nosili in nalivi M- co, puhalniki in orodja, Ici jO jih potrebovali v vinogradu. Tudi čebelarstvo je bilo zelo razširje- no, kar ponazarjajo prvotni panji iz slame, kakor tudi enostavna stiskalnica, s katero so stiskali satje in »cedili« med. Stopa je bil pomemben rekvizit vsake kmečke hiše, zato je predstavlje- na tudi tukaj. Še nekaj drobnih predmetov dopolnjuje delovna dogajanja na tem terenu, med drugim tudi modeli za izdelova- nje opeke, kar so opravljali v ve- liko primerih kar sami, ko so gra- dili hišo, če ni bila nabita iz zem- lje. Zadnji prostor razpolaga z vo- zili in pripomočki, ki sodijo zra- ven. Na terenu smo našli še zelo dobro ohranjen voz za vleko z enim konjem, tudi sani, kaže, da gre za delo istega kolarskega mojstra. To dopolnjuje razlago o načinu prometa, ki je prihajal do izraza v globalu še pred četrt sto- letja, čeprav vidimo tu in tam še danes kakšno konjsko ali kravjo vprego, medtem ko volovske pI več. Vse so nadomestili v glav- nem traktorji, kar brez dvoma olajšuje delo ljudem, ki so se znebili obenem dela in skrbi za Predmete za zbirko je posre- dovala ce]a vrsta ljudi in sicerj Mirko Bezjaic, Sodinci 31; Kristi- na Bombek, Velika Nedelja; Ema Erhatič, Mihovci 45; Ange- la Furman, Medvece; Franc Ga- lovič, Mihovci 37; Jože Geč, Lu- novec 10; Alojz Golob, Rucman- ci 42; Franc Gregorc, Trnovci 46; Marija Gričar, Šardinje I; Marija Habjanič, Šardinje 5; Jo- žef Hebar, Vičanci 57; Marija Hebar, Vičanci 15; Jože Hergula, Mihovci 46; Milan Hlebec, Or- mož; Ciril Hojnik, Trnovci 14; Otilija Ivanoša, Mihovci; Franc Janžekovič, Rucmanci; Marija Janžekovič, Vičanci; Franc Kan- drič, Mihovci 51; Ivan Kavčič, Sodinci 27; Martin Kociper, Šar- dinje 11; Avgust Kosi, Strmec 9; Ivana Kosi, Hajndl 26; Ivika Ko- si, Mihovci 54; Marija Kosi, Hajndl 30: Marija Kosi, Sodinci 79; Smudič-Kosi, Strmec; Ivan Kovačec, Cvetkovci 35; Marta Krajnc, Drakšl 31; Franc Kuko- vec, Mihovci 35; Ivan Lah, So- dinci 9; Ivan Lah, Sodinci 87; Marija Lah, Sodinci 53; Helena Majcen, Vičanci; Andrej Marin, (posnetek M. Ozmec) Mihovci 55; Ivanka Meško, Hajndl 22, Krista Meško, Mihov- ci 50; Marija Meško, Drakšl 26; Barika Moravec, Lunovec 5; Ce- cilija Moravec, Lunovec 5; Jože- fa Munda, Lunovec 20; Krista Munda, Sodinci 84, Krista Mun- da, Sodinci 9; Maks Munda, So- dinci 32; Angela Muršec, Šardi- nje 5; Mirko Novak, Hajndl 25; Tilika Ozmec, Drakšl 35; Alojz Odkar ptujski Pokrajinski muzej nima več etnografske zbirke, se je pojavilo kot nuj- nost formiranje take zbirke na terenu Podravja. Pogojuje jo predvsem bogata tradicija in prav je, det je dala pobudo za postavitev Skupščina občine oz. Kulturna skupšnost Ormož ter jo tudi izvedla. Na celot- nem območju med Dravo in Muro, ki zajema Dravsko in Ptujsko polje, Haloze in Slo- venske gorice ter Prlekijo, na- mreč ni niti enega muzeja, ki bi prikazal način življenja iz preteklosti, oziroma predstavil predmete materialne kulture, kar bo odslej opravljala etno- grafska zbirka v gradu Velika Nedelja. Petek, Hardek 16; Bernarda Pe- tek, Vičanci 3, Lizika Petek, Šar- dinje 36; Marija Pignar, Trnovci 9; Vinko Plohi, Ormož; Lizika Premožič, Vičanci 89; Jože Rajh, Hranjigovci 23; Frančiška Ru- mež. Velika Nedelja 4; Franc Sa- botin, Lunovec 7, Ema Senica, Vičanci; Ivan Sever, Hajndl 23; Marija Slavinec, Sodinci; Franc Sok, Velika Nedelja; Felik Sovič, Strmec; Nežka Strnad, Velika Nedelja; Katarina Šalanija, Vi- čanci; Henrik Šoštarič; Hinka in Mirko Šoštarič, Sodinci; Stanko Šoštarič, Sodinci 23; Ivan Štager, Vičanci; Neža Štager, Sodinci 58; Alojz Štogar, Sodinci 81; Otilija Talas, Hajndl 36; Franc Toplak, Vičanci; Neža Veselic, Velika Nedelja 26; Ema Zadra- vec, Sodinci 60; Župnišče, Veli- ka Nedelja; Anica Žunec, Sodin^ ci 80 in Marija Žvegla, Vičanci 91. Vse predmete je zelo prizade- vno in\entarizirala prof. Alenka Plohi iz Ormoža. Avtor zbirke dr. Štefka Cobelj Vsi na kolo, za zdravo telo Pod tem geslom je MA ZSMS Skorba že drugič organiziral TRIM akcijo s kolesi. Lansko le- to prvič, na Areh, in letos na kmetijski sejem v Gornjo Radgo- no. Po lanskoletnih izkušnjah (predvsem zaradi gorske trase) smo se letos odločili, da obere- mo drugačno pot. Sklenili smo združiti prijetno s koristnim in se odpravili v Gornjo Radgono. Pot nas je vodila čez slikovite Slovenske gorice, prek Destrni- ka. Trnovske vasi. Gradišča, Ne- gove do Gornje Radgone. Med potjo smo lahko občudovali vso pestrost pokrajine in se ob vseh pomembnejših točkah tudi usta- vili. Najbolj zanimivo in poučno je bilo vsekakor na sejmu, kjer smo se zadržali največ časa. To- da, ker je vse lepo minljivo, smo se tudi mi morali vrniti domov. Prevoženih več kakor 80 km, zanimivosti in mnogo dobre vo- lje, vse to je porok za še več takš- nih akcij. Silvo Na cilju Zadnji postanek v pivnici Zlatorog in zadnja večerja! TEDNIK seP^en^b^'' ^986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Večer Ujevičeve poezije na Borlu Ljudska in študijska knjižnica ptuj je v petek, '19. septembra, pripravila na Borlu literarni ve- čer, posvečen enemu izmed veli- kanov hrvaške književnosti — TINU UJEVIČU. Tina Ujeviča jta nam predstavila gosta iz Zjl- greba Arsen Dedič in Goran Ma- tovič. Izvedla sta predstavo, ki je nastala pred natanko desetimi le- ti, doživela že prek 300 izvedb (natanko 315) in ki jo je videlo že več tisoč ljudi sirom po naši domovini. Dedič in Matovič sta gostovala že na najrazličnejših odrih, tudi na improviziranih v cerkvah in restavracijah, poslu- šalo pa ju je tudi zelo različno število obiskovalcev. Tako je bi- lo na posameznih predstavah, v Šibeniku, Zadru, Sarajevu in še kje, tudi prek tisoč ljudi. Ta nevsakdanji scenski portret pesnika je sestavljen iz znanih in manj znanih pesmi, aforistične foto: KOSI poetične proze in izbora iz Ujevi- čeve esejistike. Tekste je izbral in jih recitira Goran Matovič, pe- smi pa je uglasbil in jih izvajal Arsen Dedič. Tin Ujevič (rodil se je pred 95 leti v kraju Vrgorac v Dalmaciji in umrl 12. novembra 1955. leta v Zagrebu) je bil pesnik, esejist, kritik, polemik, publicist in pre- vajalec. Bil je eden največjih boemov in razen v svojih zgod- njih mladeniških letih, ko je bil prvak revolucionarne mladine in izrazit ekstravertit, potem skoraj celo življenje tragična osebnost. Osamljen, razočaran nad politi- ko in ljudmi ter samim seboj je tudi umrl. Vedno je iskal vse ce- lovito, idealno in je vedno, kakor je sam priznal, našel namesto ce- lovitosti samo okrnjenost. Kon- traverzni in skrivnostni boem je preživel svoje samotarsko življe- nje podvržen alkoholu in drugim t. i. statičnim grehotam. Fizično je živel na dnu, v duhu pa visoko nad nivojem povprečnega inte- lektualca. Kljub vsemu pa je zapustil za prihodnje rodove bogat opus, od prve pesniške zbirke Lelek sre- bra, ki je izšla v Beogradu 1920. leta, prek zbirk Kolajna, iz 1926. leta, Auto na korzu-1932, Ojade- no zvono-1933, izbor Pesme- 1937 do izbora Rukovet-1950 in zbirke Žedan kamen na studencu' iz leta 1954. V vsem tem času je pisal tudi prozo in eseje. Tu je le nekaj naslovov: Uspavanka iz Krivodola, Nedelja maloljetnih. Dva glavna bogumila. Ljudi za vratima gostionice. Skalpel kao- sa idr. Ko so po letu 1945 njegovo poezijo proglasili za dekadentno, se je za nekaj časa umaknil, po letu 1950 pa so se pojavili njego- vih prevodi. Tako je prevajal Cellinija, Poa, Sartra, Prousta, Whitmana, Verhaerena in druge. Tin Ujevič je po tej predstavi bližji tudi Ptujčanom, saj je pred- stava San in ludilo v odlični iz- vedbi Gorana Matoviča in Arse- na Dediča zapustila pri številnih obiskovalcih močan vtis, kar pri- ča tudi aplavz, ki sta ga umetni- ka požela na koncu. Lidija Majnik Stanovalci doma upokojencev Ptuj —Muretinci ter samoupravni organi in družbenopolitične organizacije doma izrekamo ZAHVALO ptujskemu slikarju Julčiju OSLOVNIKU, ki nam je poklonil svoje delo, da bo v našem skupnem domu lepše in prijetneje preživljati dneve tretje- ga starostnega obdobja. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (266) Jalovost vloženih naporov »Pogosto, še največkrat v govorih naših politi- kov, slišim ali preberem tele besedne zveze: storili« bomo (smo) napore, naredili bomo (smo) napore, vložili bomo (smo) napore, da bi hitreje premagali križe in težave ... Mar ne bi bilo lepše in pravilne- je potruditi se, močno se truditi, zavzemati se za, prizadevati si?« —D. S., Nova Gorica. Naš dopisnik se ne moti. Res bi bilo »lepše in pravilneje« uporabiti ustrezen (polnopomenski) glagol, saj je prav glagol beseda za izražanje deja- nja; ne otežujmo razumljivosti sporočila z besed- no zvezo, kjer ta ni potrebna. Primeri, kakršne na- vaja naš dopisnik, sodijo med tako imenovana la- žna posamostaljenja ali nominalizacije. Posamo- staljenje glagolskega stavka v samostalniško be- sedno zvezo je načelno pogost in koristen posto- pek, kadar želimo kaj povedati bolj strnjeno, go- spodarno in posplošeno, npr.: Potem ko je Janez odšel, se je njegova žena bridko razjokala zaradi vsega, kar ji je storil. — Po Janezovem odhodu se je žena zaradi vseh njegovih dejanj bridko razjo- kala. V tem primeru smo namesto treh stavkov v zloženi povedi dobili enega samega, prostega, ki pa pravzaprav izraža tri dejanja. Tu posamostalje- nje skrajša sporočilo, ne da bi zmanjšalo razumlji- vost, zato je upravičeno. Take samostalniške be- sedne zveze pogosto najdemo predvsem v strokov- nih in znanstvenih besedilih, kjer podajamo dej- stva posplošeno, ne glede na osebo in čas, ki ju nujno izraža glagol. Neupravičene pa so tiste nominalizacije, ki ni- česar ne strnjujejo, ampak celo širijo ter zapletajo in odtujujejo izraz, saj njihovi tvorci rabijo več be- sed tam, kjer bi lahko bila ena sama. Najpogosteje se to dogaja v birokratskem jeziku. Ustvarjalci in »izvajalci« tega jezika storijo napore, namesto da bi si prizadevali, opravljajo delo, namesto da bi delali, opravijo razgovor, namesto da bi se pogo- vorili. Seveda pa tako zapletanje po nepotrebnem trati čas, papir in potrpljenje naslovnikov in pov- zroča, da »kolne kmet, molitve bravši«, pa naj bo- do napori »vloženi« s še tako plemenitimi cilji. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zve- zi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. MARJAN REMEC ZA TEDNIK »Akvarel je trmasta tehnika!« v Razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju se tokrat predsta- vlja akademski slikar Marjan Remec, po rodu Ptujčan, ki živi in dela v Mariboru. Razstava, katere organizatorja sta Umetnostna galerija Ma- ribor — Razstavni salon Rotovž in Pokrajinski muzej Ptuj, je delno re- trospektivna. Avtor je pred obiskovalca razstave postavil akvarele od 1975. leta dalje. Za akvarele se je odločil, ker je prav akvarel njegova najbolj priljubljena tehnika. »Kdo bi vedel, zakaj se mi je akvarel tako priljubil,« ugiba Marjan Remec. »Akvarel je zelo trmasta tehnika, ker ne dovoli korektur. To je zelo direktna, spontana tehnika. Pri barvah je treba zelo paziti, ne smete pokri- vati preveč ... Skratka, akvarel mora ohraniti tisto svojo svežino in to je spopad z materialom, ki me je vedno privlačil. Zdi se mi, da se mora slikar pri tem svojem delu tudi malo naprezati, če je vse preveč lahkotno, se zaziblješ v neko nirvano.« Najbrž pa ne gre zgolj za spo- pad z materialom, temveč tudi za vsebino vašega ustvarjanja? »Ja, zagotovo. Popolnoma prav imate. Tehnika je samo sredstvo s katerim se človek izra- ža. Pravijo, da lahko veliki moj- stri vzamejo v roke samo svin- čnik ali pa oljno tehniko in se bodo enako uspešno izražali v obeh. Zato bi rekel, da mi akva- rel služi samo kot podlaga, iz ka- tere lahko izhajam pri svojih vi- zijah, v svojem slikarstvu, ki ga razvijam vsa ta leta. Mislim, da sem v sedanji fazi dosegel neko določeno točko — težko bi rekel da sem zadovoljen — enega ravnovesja, od tu na- prej pa se lahko začne nekaj no- vega. Moram povedati, da sem pristaš dolgotrajnega dela, ko se stvari razvijajo počasi. Kolegi me včasih malo kregajo, ker sem preveč počasen in predolgo vztrajam pri kakšni temi. Meni pa se zdi, da se ideje ne da izčr- pati.« Marjan Remec je tudi likovni pedagog — predava na Družbo- slovni srednji šoli v Mariboru. To delo opravlja že več kot dvaj- set let in ga zelo veseli. Pravi, da je zadovoljstvo obojestransko — on uči mlade in tudi mladi učijo njega. Znano je, da se od slika- nja pri nas ne živi ravno udobno in zaradi tega se mnogi slikarji odločajo tudi za pQučevanje. Vas poučevanje ovira pri slikanju? »Moram priznati, da ste me spravili v zadrego. Kajti, dejan- sko je to tako, kot če sediš na dveh enako udobno oblazinjenih stolih in se vprašuješ, kateri od njiju je prijetnejši! Po eni strani te vleče v atelje, kjer imaš posta- vljeno sliko in bi jo rad dokon- čal, pa moraš v službo. Po drugi strani pa te tam čaka trideset mladih src in odprtih oči, čaka na to, da jim kaj zanimivega po- veš. In to so skušnjave Svetega Antona, bi rekli. Kakorkoli že, mislim, da tudi tu lahko človek najde ravnotežje. Zgodovina nam kaže, da je bilo dosti velikih ljudi — ne samo slikarjev — iz- vrstnih pedagogov, ki so posre- dovali mladim ljudem svoja zna- nja. Seveda pa se ob tem zave- dam, da ne morem ustvariti toli- ko, kot lahko ustvari umetnik, ki je popolnoma svoboden, ki se ukvarja samo s svojo umetnost- jo. Vendar, ko se enkrat odločiš kako in kaj, je vse lažje.« Marjan Remec je po duši še vedno Ptujčan, nikoli se ni izda- jal za Mariborčana ali »bogne- daj za Ljubljančana«, kot sam z nasmehom zatrjuje. Zdi se mu, da je Ptuj nekaj posebnega, ima svoj čar. In ta čar obvlada vse, ki pridejo na F*tuj, tisti, ki pa na Ptuju živijo, ga ne občutijo. »Ptuj človeku da neko širino, material za razmislek in ne ču- dim se, da je šlo toliko veljakov kulturnega življenja skozi to sta- ro mesto. Ljudje, ki živijo v Ptu- ju, so še vedno — tako kot so bili nekoč — odprti, komunikativni, dinamični in v tem okoju se ve- nomer nekaj dogaja. Vprašanje je, kako bi govoril, če bi tukaj ži- vel, vendar kot obiskovalec ču- tim to, kar sem povedal.« Vsak, ki si bo ogledal razstavo v Ptuju, bo takoj spoznal, da ima Marjan Remec rad naravo. To bo zagotovo najprej sklepal po naslovih razstavljenih del, če- prav vsebina sama "po sebi ni ne- posredno vezana na naravo, tem- več predvsem na dogajanja v na- ravi, predvsem v naravi, notra- njosti človeka — ustvarjalca. »Slikam svojo notranjo pokra- jino,« pravi Remec. »V tej naravi se lahko dogajajo mogoče in ne- mogoče reči. Kdor bi v mojih de- lih iskal neko podobnost plani- nam, drevesom, ne bi zadel v čr- no. Moj napotek obiskovalcu bi bil naslednji: ali dela sprejmeš ali jih pa zavrneš. Naslovi naj bi bili vodilo, vendar ne ozko vodi- lo. Mislim celo, da so naslovi pri likovnih delih majhna obremeni- tev za slikarja in za gledalca. Na- slov je v bistvu literarna, slika pa likovna prvina in tu včasih nasta- ja neskladje. Zato včasih slikarji opremijo svoja dela kar s števil- kami ali šiframi. Gledalci seveda pričakujejo, da bo slika skladna z naslovom in zato včasih pride do nesporazumov. Mislim pa, da pri mojem slikarstvu tako daleč ne gre, saj je še vedno toliko spo- znavno, da bo pozorni gledalec pod prvo zaveso našel tisto, kar ga zanima.« Nevenka Dobljekar V četrtek, 18. septembra, so v paviljonu Dušana Kvedra odprli razstavo del Marjana Remca (na sliki), obenem pa predstavili novo knjigo Mihe Remca Veliki voz. Razstava je na ogled do 2. oktobra, (foto Kosi) Vpisovali bodo nove abonente Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj bodo tudi v bližajoči se gledališki sezoni poskušali iz ponudbe naših gledališč izbrati pred- stave, s katerimi bi lahko zadovoljili različne želje gledalcev. Žal pa za nekatere, morda najbolj atraktivne predstave velikost ptujskega odra ne ustreza. Sedanji abonenti bodo lahko podaljšali svoje abonmaje 29. in 30. septembra. Prvi dan od 7. do 15. ure, drugi dan pa od 7. do 17. ure. S seboj morajo prinesti sedanjo abonmajsko izkaznico. NOVE abonente bodo vpisovali 2. in 3. oktobra. Prvi dan spet od 7. do 15. ure in drugi dan od 7. do 17. ure. Za gledališke abonente bo tudi v tej sezoni na voljo 7 predstav, če bodo sredstva pa tudi kakšna izven tega programa. Vpis abonmaja bo v računovodstvu, v zgradbi ob gledališču. Slo- venski trg 12. Anton Slodnjak Pohojeni obraz 9 »Ponovite,« je zavpil z zmedenim glasom. Marin je ostrmel, ven- dar je skušal ponoviti, toda besede so se mu zapletale, druga drugi so podstavljale noge, tako da je komaj izjecljal verz. Zdaj je bil čar razdrt. »Kaj naj to pomeni?« Dijak je molčal. Profesorje hotel najti čas za popolno doumetje, zato je ponovil- Vprašanje. Počasi se mu je svitalo. Zato je spremenil smisel vprašanja. »Koga naj to zadene?« »Vas,« je resno odgovoril Marin. Po razredu je završalo. Stuleži obeh narodov so se zgrozili in so zagnali hinavski krik asorčenja. Hudourni kolje pozorno sledil prizo- ""u. Podkoritnik je pomenljivo pogledal pristaše in sotrpine. Celo dre- majoči repetentje so prisiunnili. Marsikdo je ponižno gledal v prote- sorja in zmajeval z glavo, v srcu pa mu je privoščil še hujšo pokoro. Ta je belo gledal, v' sebi je čutil rasti zoprno in nasilno čustvo krivde. Priznaval je upravičenost Marinovega protesta, rad bi sedel za mizo in skril obraz v dlani. Pustil bi, da bi ga zasmeh razreda žalil, da bi ves utonil v čudovitih slikah, ki jih je privabljal v času svoje zalju- t'ljenosti s pritiskom dlani na oči. Njo, to pogubno in nepremagljivo t>egunko je gledal v strupenih barvah in v razkritih legah, videl jo je v ohjemu vojskovodje, kričal je. ko je vihtela nož proti njemu, umiral je od pritiska in bolečine na levi strani, ko jo je gledal skupaj z Mari- nom, snujoča njegovo smrt. Dolžnost, ta grenka, v tem trenutku skoraj neužitna tolažba v vseh protestih njegove zverižene duše in slabotnega telesa proti ne- znatnosti življenja, mu je očistila glavo. »VVaIdmann, pojdite h gospodu ravnatelju in mu recite, da ga prosim, naj pride v razred, ker so se mi učenci uprli.« Ta je stekel iz sobe, vesel, da se s tem naročilom izloči iz skupne, grešne snovi razreda. Profesorje sedel za mizo, štuleži obeh narodov so metali uničujoče poglede na Marina, ki je sedel na svojem prosto- ru brez moči kakor prazen žakelj. Podkoritnik in njegovi so si oblju- bljali zabavo, kajti za zdaj so bili kriti pred zmerjanjem gospoda rav- natelja in to je bila tako rekoč državljanska vojna v nemškem taboru, kajti Marina že dolgo niso več šteli med svoje. Ravnatelj je stopil v razred. Na šibkem, spričo svetovne vojne športno oblečenem telesu je v petelinski pozi vrtel drobno glavo. V komisne škornje obute noge je prestavljal koketno kakor stara plesal- ka. Obrvi je jezil nad sivimi, srepo zročimi očmi. Bil je tip avstrijskega birokratskega manekena, ki je sanjal o dovršenosti pruskega uradni- ka. V svojem bistvu pa je bil dobrosrčen avstrijski šolmašter, še vedno živeč v verovanjih in šegah hribovskega kmeta. Dijaki so ga imeli ra- di, ker je bil dober pripovedovalec, dasi so se čudili njegovi natančno- sti v opravljanju državnih in narodnih dolžnosti. Kakor s koso je m..iinil z očmi po učencih, nekje v globini pret- kane duše pa je čutil zadovoljnost s tem razredom. Nenavadno so zre- li, je pomislil; mogoče celo prezreli, seje v istem trenutku ustrašil. »Gospod profesor, pričakujem obtožbe,« je z rahnm zasmehom oplazil Krapfa, ki je sedel stisnjen med mizo in stol. Kje so bile že spet njegove misli! Ni se zavedal navzočnosti razreda niti ravnatelje- vih besed. »Ona bi morala biti tu. Nisem je še videl od blizu,« je hotel povedati ravnatelju, toda v zadnjem trenutku ga je rešil pogled na Marina, ki je nenadoma vstal. »Vojskovodja je v nevarnosti, tale fantič mu grozi s smrtjo,« je pokazal z dolgo suho roko kakor s kolom na Marina. Ravnatelj je zaprl oči. Čutil je, da mu nekdo spodnaša noge. Na- slonil se je na tablo in si ni upal pogledati, kajti Marin je začel govori- ti. »Ta človek me hoče uničiti. Znorel je m v svoji ljubosumnosti misli, da sem njegov tekmec. Ukradel mi je svobodo, opljuval je mojo narodnost in ...« »Tukaj je dokaz za mojo obdolžitev. Njegova šolska naloga.« "j Potegnil je iz žepa temnomoder zvezek, ki se je Marinu zdel kr- i vav. Ravnatelj je molče vzel zvezek, in da bi se umiri, je začel listati ^ po njem nespretno kakor analfabet. Učenci so bili dreveni in v marši- j katerem je lajal pes škodoželjnosti. Waldmann-je uporno molel roko : v zrak in stresal z njo po navadi štrebarskih dijakov. : »Marin je nedolžen,« je zavpil samogibno iz nestrpnosti, ker ga- ni nikdo poklical. . i Njegov klic je razrešil krizo. Ravnatelj je pogledal na uro. ; »Odrhor! Gospod profesor, vi in učenca Waldmann in Marin; pridite takoj v mojo pisarno.« Pohitel je iz razreda. ^ Marin in VVaIdmann sta ostala v predsobi. Profesorja je poklical i ravnatelj k sebi. 'Kakor bi stopil v grob', je spreletelo Marina, ko jej videl, kako je Krapf skrbno zapiral vrata za seboj. j »Vrata so najbolj krivična iznajdba človeštva.« J »Zakaj?« je začudeno pogledal NVaIdmann. ] »Ker delijo človeštvo na ljudi tostran in onstran vrat.« j »Pusti ta nepotrebna ugibanja, pomisli rajši, kako si boš poma- ; gal iz nesreče. ] »Meni je vseeno. Jaz bom ostal vedno tostran vrat.« Marina je spreletel mraz. »Pst, tiho poslušaj, kako se stari zadira nad Krapfom; - boš videl, da se ti r6 bo nič zgodilo.« j Posluhnila sta. Waldmann je pri- topil tik vrat in je napenjal uše-j sa. »Pazi na slugo, ti bom že jaz vse povedal.« , Toda bilo je nepotrebno prisluškovati, kajti iz zaprte sobe so sili- ] le besede gospoda ravnatelja, ki seje trudil dati pomembnim izrazom \ posebno tehtnost s tem, da jih je izgovarjal natančno ter jih celo zlo- \ goval. Vso predsobo je napolnilo to kričanje, kakor čreda porednih | paglavcev, ki jih je gospodar pognal preko plota svojega sadovnjaka, j »Politika ne spada v šolo. Srednja šola je svetišče za vzgojo duše i in telesa. Vi niste sposobni za profesorja na narodnostno mešani gim-i naziji. Fanta ste pokvarili vi.« Slediio je zamolklo ugovarjanje, beden i glas je nekaj sunkovito dokazoval. Ravnatelj je začel govoriti tiše. To-j variša sta se spogledala. Nadaljevanje prihodnjič ; 8 - ZA RAZVEDRILO 25. september 1986 — TEDNIK V Babosekovi grabi novo strelišče v Tedniku je bilo nekaj let nazaj že napisano o težavah ptujskih strelcev glede odprtega strelišča v Babosekovi grapi, kot ga sami ime- nujejo. Ime je dobilo po bližnjem kmetu Baboseku. Na tem strelišču sta sedaj le lopa in rov na 50 metrih, to je pa vse kar lahko strelci upo- rabljajo, pa še to le ob lepih dnevih. Nekoč je bilo strelišče sodobno Pogled na staro strelišče urejeno. In kaj strelci pričakujejo od strelišča v bodoče? Na njem so se pričela zemeljska dela za izgradnjo novega, sodobnejšega strelišča, ki bo v ponos ptujskim strelcem. Gradbinci so že izkopali rova na 50. in 100. metrih ter položili prve količine betona. Seveda pa se zaveda- jo, da do strelišča ne bodo prišli zlahka, temveč bodo morali kar krep- ko poprijeti za delo še v naslednjih letih. Strelišče bi naj bilo usposo- Ztileta dela na novem strelišču bljeno za večja strelska tekmovanja z malokalibrskim orožjem, kot so prvenstva republike in SFRJ. Upajmo, da jim bo uspelo zgraditi stre- lišče in uspešno izvesti številna tekmovanja. ZB Ribiško tekmovanje Kolektiv gostilne Breg v Ptuju, ki je v sestavi temeljne organiza- cije Gostinstvo »Haloški biser«, je letos že drugič organiziral ribiško tekmovanje. Tekmovalci, bilo jih je dvaindvajset, so predvsem gosti te gostilne in hkrati tudi riljiči. V soboto, 13. septembra, so v stari strugi reke Drave namakali trnke in poskušali uloviti čim več rib. Največ jih je ulovil Franc Tr- buc, ki je dobil pokal in prehodni pokal gostilne Breg, drugi je bil Dušan Horvat, tretji pa Vlado Ogrizek. Vsi so dobili tudi lepe prakti- čne nagrade. Vodja poslovne enote Janez Cuš je povedal, da je tekmovanje potekalo v sodelovanju z ribiško družino iz Ptuja. Vzdušje je bilo zelo prijetno, zato pričakuje, da se bo naslednjega tekmovanja za pokal gostilne Breg udeležilo še več tekmovalcev. Irena KOVAČiC TV LJUBLJANA IN ZAGREB PETEK, 26. SEPTEMBRA: LJ I: Poročila; Spored za otro- ke: 17.35 Pesmi in zgodbe za vas: Ježeva hišica, poučna odda- ja; 17.55 Modro poletje, 18. del španske nadaljevanke; 18.20 In- dustrijsko oblikovanje: Oblika za prodajo; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: obzornik ljubljanskega območja; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Afrika: Kralj in mesto, 4. del angleške dokumentarne seri- je; 21.10 Derrick, nemška nani- zanka; 22.10 TV dnevnik; 22.25 Moška zadeva, francoskii film. LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45 Dajmo, družimo se, otroška seri- ja TV Skopje; 18.15 Družinski magazin; 18.45 Domovino brani- mo tudi z lepoto, glasbena odda- ja; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Od- daja resne glasbe; 20.45 Včeraj, danes, jutri; 21.00 Štiri usode ene smrti, feljton; 21.50 Nočni kino: RITZ, angleški film; 23.30 Šahovski komentar. ZG I: 8.25 Dajmo, družimo se, oddaja za otroke; 8.55 TV v šoli (do 12.55); 16.20 Izobraževalni program; 17.20 Kronika skupno- sti občin Reka; 17.25 Dajmo, družimo se; 18.15 Družinski ma- gazin; 18.45 TV koledar; 18.55 Številke in črke, kviz; 19.15 Ri- sanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Pustolovščine Sherlocka Holme- sa, serijski film; 20.55 Zabavna oddaja; 21.40 TV dnevnik; 21.55 Gost urednik; 23.25 Program plus. SOBOTA, 27. SEPTEMBRA: LJ I: 8.00 Poročila; Otroška matineja — ponovitev oddaj: 8.05 Planski domovi; 8.25 Slo- venske ljudske pravljice: O treh kraljevih sinovih, 2. del; 8.45 J. Ribičič: Miškolin-Miškolin ju- nak; 8.55 Cirule-čarule: Čude- žna pijača; 9.00 Pesmi in zgodbe za vas: Ježeva hišica; 9.15 Balet- na šola Maribor; 9.40 Afrika: Kralj in mesto, ponovitev 4. dela angleške dokumentarne serije; 10.40 Spoznano, neznano — po- novitev oddaj o znanosti; 11.20 Poročila; 13.05 Prisluhnimo tiši- ni, oddaja za slušno prizadete; 15.05 Poročila; 15.10 Titograd: DP v nogometu: Budučnost— Željezničar, prenos; 17.00 Črna in bela magija, sovjetski mladin- ski film; 18.15 Kratki film; 18.30 Knjiga; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: Turistični globus; 19.30 TV dnevnik; 19.50 Zrcalo tedna; 20.15 Skrivnost Santa Vittorie, ameriški film; 22.35 TV dnevnik; 22.50 20. jubilejni slovenski festi- val narečnih popevk — Vesela jesen '86, posnetek. LJ II: 14.05 Abbot in Costello iščeta Frankensteina, ameriški film; 16.25 Miti in legende; 15.40 Otroška predstava; 16.40 Narodna glasba; 17.10 Banja Lu- ka: DP v rokometu (m): Borac— Sloga Bosnaprevoz, prenos; 18.25 Kože, 3. del nadaljevanke; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Cigani Ivanoviči, glasbena oddaja; 21.00 Poročila; 21.10 Športna so- bota; 21.30 Glasbeni večer. ZG I: 9.00 Izbor iz izobraže- valnega programa (do 10.35); 14.10 Kritična točka; 14.40 Od- daja ljudske glasbe; 15.10 DP v nogometu: Budučnost—Željez- ničar, prenos; 17.05 TV koledar; 17.15 Filmski ciklus Grete Gar- bo: Kakšno me želiš, ameriški film; 18.25 TO, dokumentarna serija; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Soteska v Neva- di, ameriški film; 21.45 TV dnev- nik; 22.00 Vikend program; 23.30 Program plus. NEDEUA, 28. SEPTEMBRA: LJ I: 9.05 Poročila; Otroška matineja: 9.10 Živ žav: Risanke, Smrkci; 10.10 Flipper, 21. del ameriške nanizanke; 10.25 A. Berkesi: Pragovi, 4. del madžar- ske nadaljevanke; 11.25 Domači ansambli: Ansambel Vita Muže- niča; 12.00 Kmetijska oddaja; 13.00 Poročila; 14.30 Zadeva Nelson, angleški film; 16.20 Po- ročila; 16.25 Ekipno prvenstvo Jugoslavije v atletiki, 3. kolo, re- portaža iz Celja; 16.45 Retrospe- ktiva nagrajenih športnih in turi- stičnih filmov v Kranju: Tek za obstanek, angleški film; 16.66 Praznik ob meji. Oddaja TV Lju- bljana in ORF; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: Ko še ne boli; 19.30 TV dnevnik; 20.00 M. Kr- leža — I. Štivičič: Potovanje v Vučjak, 1. del; 21.00 Alpe-Ja- dran, informativno mozaična od- daja; 21.30 Športni pregled; 22.15 Poročila. LJ II: 15.40 Koncert ob stole- tnici smrti Franza Liszta; 17.30 Ekipno PJ v atletiki, 3. kolo, re- portaža iz Celja; 18.00 Karador- devo: Konjeniški derbi za pokal JLA; 18.40 Neobvezno 2, oddaja iz kulture; 19.10 Na štirih kole- sih, oddaja o prometu in turizmu 19.30 TV dnevnik; 20.00 Afrika, 2. del angleške dokumentarne se- rije; 21.00 Včeraj, danes, jutri; 21.10 Malu, 10. del brazilske na- daljevanke; 22.05 TV galerija; 22.35 Kronika Bitefa. ZG I: 10.30 Nedeljsko do- poldne za otroke; 12.00 Kmetij- ska oddaja; 13.00 Jugoslavija, dober dan, informativno-zaba- vna oddaja (do 13.30); 14.00 Na svoj način; 14.15 Mala hiša v preriji, serijski film; 15.15 Pro- sto; 16.55 Filmski ciklus Johna Forda: Fort Apache, ameriški film; 18.55 Športnik Billy, risan- ka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Po- tovanje v Vučjak, dramska seri- ja; 20.55 Reportaža; 21.30 Špor- tni pregled; 22.15 TV dnevnik; 22.35 Program plus. PONEDELJEK, 29. SEPTEM- BRA: LJ I: TV mozaik: 9.00 Zrcalo tedna; 9.20 V parku, dokumen- tarna oddaja; 1*6.20—22.50 Tele- tekst RTV Ljubljana; 16.35 TV mozaik — ponovitev; 17.25 Po- ročila; Spored za otroke: 17.30 Klovn piše »cicibanu«; 17.45 Modro poletje, 19. del španske nadaljevanke; spored za mlade: 18.15 Videogodba — ponovitev; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: Po- dravski obzornik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 XI. mednarodni bienale industrijskega oblikova- nja, prenos otvoritve iz CD; 20.50 Aktualno: Pogovor s pred- sednikom Gospodarske zbornice Slovenije Markom Bulcem; 21.45 L. B. Berton: Omožila sem se s Klondikom, 3., zadnji del kanadske nadaljevanke; 22.35 TV dnevnik. LJ II. 18.00 Beograjski TV pro- gram'; 19.00 Telesport; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Znanost; 20.50 Včeraj, danes, jutri; 21.10 Pesem ptic trnovk, 2. del avstralske na- daljevanke; 22.10 Hit meseca; 22.55 En avtor — en film; 23.10 Šahovski komentar. ZG I: 8.30 Pesmi o črkah; 9.00 TV v šoli (do 12.40); 17.20 Kro- nika SO Bjelovar in Varaždin; 17.45 Pesmi o črkah; 18.15 Leto- pis, izobraževalna oddaja; 18.45 TV koledar; 18.55 Številke in čr- ke, kviz; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Miši imajo ra- de sladkorne palice, drama; 21.15 Mali koncert; 21.30 Življe- nje knjige; 22.00 Zunanja politi- ka; 22.50 Program plus. TOREK, 30. SEPTEMBRA: LJ I: TV mozaik; 9.00 Čim boljši zrak, tem več lišajev; 9.30 Tobak, naslada in pokora; 16.25 TV mozaik — ponovitev; 17.30 Poročila; Spored za otroke: 17.35 Naša pesem — Maribor '86; 18.05 Čarobni kovček; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: notranj- ski obzornik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Glasbeno dokumentarna oddaja; 20.35 Ženeva: Glasba v človekoljubne namene, prenos I. dela koncerta EVR LJ; 22.00 TV dnevnik; 22.25 Ženeva: Glasba^v človekoljubne namene, prenos II. dela koncerta; LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45 Dokumentarna otroška oddaja TV Ljubljana; 18.15 Mostovi — Hidak; 18.45 Zabavnoglasbena oddaja; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Žrebanje lota; 20.05 Teme in di- leme, notranjepolitična oddaja; 21.00 Ciklus avstralskega filma; Mračni vikend; 22.23 TV dnev- nik; 22.43 Program plus; 00.05 Poročila. ZG I: 8.30 Mali svet, oddaja za otroke; 9.00 TV v šoli (do 12.35); 16.20 Izobraževalni pro- gram; 17.20 Kronika Osijeka; 17.45 Mali svet, oddaja za otro. ke; 18.15 Zgodba o oblikovanju izobraževalna oddaja; 18.45 Tv koledar; 18.55 Številke in črke kviz; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Žrebanje lota; 20.05 Teme in dileme, notranja politika; 21.00 Ciklus avstralske- ga filma: Mračni vikend; 22.25 TV dnevnik: 22.45 Program plus. SREDA. 1. OKTOBRA: U I: TV mozaik: 9.00 Tone Partljič: Ščuke pa ni,"predstava SLG Celje (ČB); 15.35 TV moža- ik — ponovitev; 17.25 Poročila; Spored za otroke: 17.30 Sloven- ske ljudske pravljice; O štirih bratih; 17.50 Modro poletje, 20, del španske nadaljevanke; 18.20 Ladje na Jadranu: Naše morje, 2. del izobraževalne serije; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: koroški obzornik; 19.30 TV dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Film tedna': Malombo, avstrijski film (ČB); 21.40 Izbor športnih in turisti- čnih filmov; 22.45 TV dnevnik. LJ II: 17.25 TV dnevnik; 17.45 Burleske; 18.15 Pisani svet pokli- cev, izobraževalna oddaja; 18.45 Zabavnoglasbena oddaja; 19.30 TV dnevnik; 22.00 Športna sreda — Evropski nogometni pokali — 2. tekme I. kola... in šahovski komentar; 22.30 Informativna oddaja. ZGI:8.30 Burleske; 9.00 TV v šoli (do 12.30); 16.15 Izobraže- valni program; 17.20 Kronika SO Karlovac, Sisak in Gospič; 17.45 Burleske; 18.15 Pred pisa- no paleto poklicev; 18.45 TV ko- ledar; 18.55 Številke in črke, kviz; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Filmskop, film; 22.30 TV dnevnik; 22.50 Pro- gram plus. ČETRTEK, 2. OKTOBRA: LJ I: TV mozaik: 9.00 Jugoslo- vanski igrani film; 15.55 TV mo- zaik — ponovitev; 17.25 Poroči- la; Spored za otroke: 17.30 J. Ri- bičič: Miškolin — Mišja šola, lu- tkovna oddaja; 17.35 Cirule-ča- rule: Čarobne skrivnosti; 17.40 Modro poletje, 21. del španske nadaljevanke; 18.15 Mozaik kratkega filma; 18.45 Risanka; 19.00 Danes: pomurski obzor- nik; 19.30 TV dnevnik; 20.05 Tednik; 21.10 K. Mann: Sreča- nje v neskončnosti, 2. del zahod- nonemške nadaljevanke; 22.15 TV dnevnik. U II: 17.25 TV dnevnik; 17.45 Mali uporhik, 2. del otroške seri- je; 18.15 Znanost; 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč; 21.20 Poročila; 21.25 Umetniški večer: Lalič v gledališču in filmu. ZG I: 8.30 Mali upornik, seri- ja za otroke; 9.00 TV v šoli (do 12.35); 15.40 Izobraževalni pro- gram; 16.50 TV koledar; 17.00 Številke in črke, kviz; 17.20 Kro- nika SO Split; 17.45 Mali upor- nik, serija za otroke; 18.15 Zna- nost; 18.45 Evrogol; 19.15 Risan- ka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Pa- norama, politični magazin; 21.10 Pot v središče znanja, kviz; 22.15 TV dnevnik; 22.35 Program plus. ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 — 25. september 1986 TEDNIK Rajko Pavalec, najzvestejši član NK Drava Vsak, ki redno ah občasno za- (,aja na stadion Drava v Ptuju, lahko tam pogosto sreča Rajka pavaleca in z njim pokramlja o jportu, še posebej pa o nogome- tu in o delu nogometnega kluba prava. Obiskali smo ga v času, 1(0 je praznoval sedemdeseti roj- jtni dan in s tem tudi petintride- setletnico delovanja v nogomet- nem klubu. Že na prvi pogled in pO prvem srečanju je pustil prije- ten vtis vedrega in zanimivega sogovornika, ki je ves predan klubskemu delu. NA PTUJ STE PRIŠLI KMA- LU PO OSVOBODITVI, KO SO VAS PREMESTILI IZ CELJA. TUKAJ STE DOBILI DELO NA ŽELEZNICI IN TAKOJ STE SE VKLJUČILI V DELO NOGOMETNEGA KLUBA. KAKO SE SPOMINJATE SVO- JEGA PRIHODA NA PTUJ IN TAKRATNEGA IGRANJA NOGOMETA? »V času mojega prihoda v Ptuj je bil nogomet še v razvoju. Ta- krat se je igralo drugače, po mo- jem mnenju so ljudje igrali bolj zaradi druženja, prijateljstva, bolj s srcem, kot bi temu lahko rekli. Bilo je več zagnanih, mla- dih igralcev in več občutka pri- padnosti klubu. Med igralci je bilo več pripravljenosti na skup- ne napore, pa tudi odborniki kluba so bili v svojem delu zelo zagnani.« PRI SVOJEM DOLGOLET- NEM DELU STE GOTOVO SPOZNALI VELIKO DOBRIH ŠPORTNIKOV. KATERA GE- NERACIJA IGRALCEV IN KLUBSKIH DELAVCEV VAM JE PRIPRAVILA NAJVEČ VE- SELIH TRENUTKOV? »Generacije, ki so šle skozi naš klub, so mi bile pravzaprav vse všeč. Najbolj pa najmlajši, pionirji, mladinci... Med člani smo imeli tudi zelo dobre ekipe in nekaj republiških reprezentan- tov. V Piuju imamo res dobro nogometno generacijo, ki se je v klubu veliko naučila.« CESA ste se v VSEH TEH LETIH NAJBOLJ RAZVESELI- LI? »V tem obdobju je bilo veliko veselih trenutkov ob vsaki zmagi pionirjev, kadetov, mladincev in članske ekipe. Najbolj pa smo bili veseli, če se je katera ekipa uvrstila v višjo raven tekmo- vanj.« Z VAŠIM REDNIM DELOM NA ŽELEZNICI STE KONČA- LI PRED DVANAJSTIMI LE- TI, KO STE BILI UPOKOJENI. OD TAKRAT STE REDNO V KLUBSKI SOBI NOGOMETA- ŠEV, SODELUJETE PRI VSEM, KAR SE NA STADIO- NU DOGAJA IN IMATE TU- KAJ TUDI VELIKO PRIJATE- LJEV. KAKO POTEKA VAS DAN, KAJ VAS ŠE POSEBEJ ZANIMA IN KAKŠNE NACR- TE KUJETE S KLUBSKIMI PRIJATELJI? »Glede dela v klubu lahko re- čem, da sem bil zmeraj pripra- vljen delati na kateremkoli pod- ročju. Sem prihajam, da se malo razgibam in ker me to veseli. Imam veliko prijateljev med športnimi delavci Ptuja in se z njimi zelo dobro razumem. Rad bi pa povedal tudi, da me veliko pojavov v klubu boli. Veliko je igralcev, ki smo jih v našem klu- bu vzgojili, pa so pozneje pustili delo v klubu, in jih danes, ko bi jih še kako potrebovali, ni blizu. Ko sem jih vprašal, če bi lahko prišli pomagat, so mi to sicer obljubili, samo potem jih nisem v klubu nikoli več videl. Sedaj imamo v igralskem ka- dru veliko perspektivnih naj- mlajših igralcev, ki bi tudi poz- neje lahko priskočili na pomoč v klubu, trenutno pa sestavljamo člansko ekipo, s katero bi se radi vrnili v republiško ligo. To je moja največja želja, kakor tudi želja vseh, ki delamo v klubu. Menim, da imamo dovolj talen- tov, pa tudi dobre vadbene pogo- je za dosego tega cilja.« d..l.. Rajko Pavalec med svojim vsakodnevnim delom v klubski pisarni. foto: M. Ozmec Železničar zmagal v Centru BOKS Boksarji mariborskega Želez- ničarja in Varaždina so srečanje drugega kola v II. zvezni ligi — zahod odboksali v novi športni dvorani Center v Ptuju. Pred bli- zu 400 gledalci so dvoboj dobili Mariborčani s 14:6 in tako osvo- jili prvi par točk. Do prireditve v Ptuju je prišlo na osnovi dogovo- ra v sodelovanju med Železničar- jem in ptujskim klubom Parti- zan. Dvoboj so zaradi težav z vrvmi na ringu začeli s polurno zamudo, vendar je bil hitro kon- čan in je bila zamuda zato poza- bljena. Že pred začetkom so Ma- riborčani vodili s 4:0, ker gostje v lahki in polvelterski kategoriji niso imeli predstavnikov. V prvi borbi je Mehmeti v mušji katego- riji s prekinitvijo v tretji rundi dobil borbo s Smrtičem. Gostje iz Varaždina so nato znižali na 6:4 z zmagama bantanski in pe- resnolahki kategoriji, ko sta s prekinitvami izgubila boksarja Maribora Bečiri in Hadža. Naj- krajša je bila borba v velterju. Ze takoj je Mihaličkovemu naspro- tniku Prenarju počila arkada in borbe je bilo konec. Na 10:4 je povišal Mere v pol- srednji kategoriji z najboljšim boksom večera. Po treh štetjih je sodnik v tretji rundi prekinil nje- gov dvoboj s Sekovaničem. V srednji kategoriji je Varaždinčan Dolenc v dveh rundah Ptujčana Bezjaka kar trikrat poslal na tla. Končni rezultat 14:6 sta v poltež- ki in težki kategoriji s sodniškimi odločitvami po treh rundah po- stavila Vukalič in Fetahi, oba se- veda iz ekipe Železničarja. Kakovost prikazanega boksa je bila precej nizka, saj dobrega ni brez kakovostnih boksarjev ali pa vsaj enakovrednih. Gotovo je to posledica premajhnega števila treningov in borb. So pa tudi iz- jeme, saj je imel na primer Albin Mere v soboto 102. borbo, skoraj toliko kot jih imajo vsi maribor- ski boksarji skupaj, seveda tisti, ki so nastopili. Zato jih skupaj z zavzetim trenerjem Srečkom Fridlom čaka še veliko trdega in vztrajnega dela. V naslednjem kolu bodo Mariborčani gostovali v Zagrebu in se pomerili z doma- čo Lokomotivo, nato pa se bodo pred domaČim občinstvom sreča- li s Slobodo iz Tuzle. Ob Mercu in Bezjaku lahko v vrstah Mari- bora pričakujemo še koga od boksarjev ptujskega Partizana. Ludvik Kotar Trenutek iz borbe Bezjak — Dolenc (foto M. Ozmec) OBMOČNA NOGOMETNA LIGA Aluminij—Dravinja 2:2 (1:2) Nogometaši Aluminija so v nedeljskem srečanju z gosti iz Slo- venskih Konjic želeli popraviti slab vtis iz prejšnjega kola (poraz z 0:5 v Rogaški Slatini). V prvem polčasu ni kazalo, da bi jim to uspelo. Po- vedli so v 8. minuti, ko je Emeršič s strelom od daleč presenetil gostu- jočega vratarja. Za tem so pobudo prevzeli gostje in do polčasa dobro izkoristili slabo igro domačinov, zlasti igralcev za zvezo. Izenačili so v 30. minuti po napaki domačega vratarja, povedli pa sedem minut kas- neje iz pravilno dosojene enajstmetrovke. Tri minute pred koncem pr- vega dela je Emeršič zamudil čisto priložnost za izenačenje. Drugi del je Aluminij z dvema menjavama in prerazporeditvijo igralcev odigral veliko bolje, bolj agresivno, vedar do 80. minute zelo neiznajdljivo pred vrati gostov. V tej minuti je Žitnik izkoristil podajo iz kota in rezultat izenačil. Kljub terenski pobudi domačinom več kot izenačenje ni uspelo. Tekmo v Kidričevem je pred 100 gledalci prej slabo kot dobro vodil Krajnc iz Gornjega graaa. Aluminij: Milošič, Ježa, Kodrič, Žitnik, Panikvar, Emeršič, Leto- nja, S. Glažar (Rihtarič), D. Glažar, Bek, Strel (Repec). 1. kotar ROKOMET Visoka zmaga Drave v Brežicah V soboto in nedeljo so nadaljevali s prvenstvom v republiških ro- kometnih ligah. Članice Drave so visoko zmagale v Brežicah, člani Ormoža so po veliki borbi premagali Krog, Drava je izgubila doma z Branikom, Velika Nedelja pa v Bakovcih. Brežice—Drava 9:25 (2:13) Ptujčanke v Brežicah niso imele težkega dela s sicer precej ostro, vendar njim nedoraslo ekipo. Proti koncu tekme je bilo ze kar 19 za- detkov razlike. Drava: Širovnik, Hentak 3, Šoba 1, Bratuša 1, Korošak 12, Lašič 2, Fridl 6, Primožič, Juršič, Malek, Gregorec. Drava-Branik 24:32 (13:17) Prvi favoriti druge republiške lige — vzhod, igralci Branika iz Maribora, so to vlogo v Ptuju popolnoma opravičili. Po začetnem vodstvu domačinov s 5:1 so "prevzeli pobudo in zanesljivo zmagali. Drava še vedno ne nastopa v pričakovani postavi, zato poraz ni prese- nečenje. V naslednjem kolu se bodo članice Drave v Ptuju pomerile z Ra- cami (v soboto ob 15.00), Velil^ Nedelja doma z Radgono, Drava v gosten s Krogom, Ormož pa v Šempetru z domačimi člani. 1. k. Turistično društvo Ptuj vabi v Belo Krajino Izlet bo 11. OKTOBRA. Udeleženci si bodo ogledali deželo med Kolpo, Gorjanci in Kočevskim Rogom, deželo sonca, belih brez in grozd- ja, deželo, ki je leta 1943 postala pravo svobodno partizansko ozemlje. Ustavili se bodo v rojstni hiši pesnika Otona Župančiča v Vinici ter si ogledali Črnomelj in Metliko, ki se ponašata z vrsto kulturno-zgodovin- skih znamenitosti. SMER IZLETA: Ptuj —Samobor — Karlovac —Vinica-Črnomelj — Metlika —Novo mesto—Kostanjevica —Bizeljsko—Podčetrtek—Ptuj. Odhod iz Ptuja ob 7. uri zjutraj, povratek okrog 20. ure. Cena vožnje je 3000 dinarjev, kosila pa 1750 dinarjev. Prijave sprejema Turist biro do 4. oktobra, oziroma do zasedbe avto- busa vsak dan od 10. do 12. ure. Turistično društvo Ptuj Komisija za delovna razmerja sveta delovne skupnosti upravnih organov občine Ptuj in strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta razpisuje prosta dela in naloge KMETIJSKEGA INŠPEKTORJA V UPRAVI ZA INŠPEKCIJE OBČINE ORMOŽ IN PTUJ. Poleg splošnih pogojev, ki so določeni za delavce v državni upravi, mora kandidat izpolnjevati še posebne pogoje in sicer: — da ima končano izobrazbo smeri: diplomirani Inženir agronomije i — 5 let delovnih izkušenj — opravljen strokovni izpit — Izpit za voznika motornih vozil B kategorije — znanje slovenskega jezika — zavzetost ;n družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialisti- čnega samoupravnega sistema \ Izbrani kandidat bo postavljen za dobo štirih let Prijave z življenjepisom in dokazili^-o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na Upravo za inšpekcije občin Ormož in Ptuj, Trg mladinskih brigad 1, 62250 Ptuj. Pnjavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 60 dneh po izteku roka za prijavo. MEDOBČINSKE NOGOMETNE UGE Drava—Hajaina I-.Z v soboto in nedeljo je bilo odigrano 3. kolo v vseh ligah MNZ Ptuj. Derbi kola je bil v Ptuju med NK »Drava« in NK »Hajdina«. Po zelo do- bri igri z obeh strani sta se tekmeca razšla z neo- dločenim rezultatom 2:2 (2:1). V prvem polčasu so bili nekoliko boljši mladi nogometaši Drave, v drugem pa bolj izkušeni Hajdinci, Tekmo je pred okoli 200 gledalci zelo dobro sodil Lesjak iz Mar- kove, vendar z zelo slabima pomočnikoma. Rezultati A-liga 3. kolo: Drava —Hajdina 2:2, Boč—Središče 2:1, Skorba—Zg. Polskava 4:3, Slov. vas—Ger. vas 1:1, Pragersko—Tržeč 5:2, Osankarica—Oplotnica 3:3. Lestvica po 3. kolu 1. Hajdina 3 2 1 O 11:3 5 2. Drava 3 2 1 0 9:3 5 3. Oplotnica 3 2 1 0 9:5 5 4. Središče 3 2 0 1 4:3 4 5. Pragersko 3 111 9:8 3 6. Slovenja vas 3 1 1 1 5:5 3 7. Gerečjavas 3 0 3 0 4:4 3 8. Boč 3 111 3:5 3 9. Pragersko 3 0 2 1 5:6 2 10. Skorba 3 10 2 6:8 2 11. Zg. Polskava 3 0 1 2 6:12 I 12. Tržee 3 0 0 3 3:12 O Pari A-liga 4. kolo — nedelja, 28. septembra ob 10. uri: Hajdina —Gerečja vas. Središče —Slovenja vas, Oplotnica—Boč, Zg. Polskava—Osankarica, Tržeč—Skorba, Drava —Pragersko (nedelja ob 15. uri). Rezultati B-liga 3. kolo: Sp. Polskava—Rogoz- nica (preloženo na 2. november 86); Gorišnica — Podvinci 2:0, Kicar—Stojnei 1:3, Grajena —Videm 3:4, Markovci —Dornava 2:2. Lestvica po 3. kolu 1. Videm 3 2 1 O 8:6 5 2. Stojnei 3 2 O 1 7:5 4 3. Dornava 3 1 2 O 5:3 4 4. Podvinci 3 2 0 1 4:2 4 5. Markovci 3 1 2 O 4:3 4 6. Sp. Polskava 2 1 O 1 4:4 2 7. Gorišnica 3 1 O 2 5:6 2 8. Kicar 3 O 2 1 3:5 2 9. Rogoznica 2 0 1 1 0:2 1 10. Grajena 3 O O 3 4:8 O Pari B-liga 4. kolo — sobota 27. septembra ob 16. uri: Rogoznica—Dornava, Videm —Markovci, Stojnei—Grajena (igra se v nedeljo, 28. septembra ob 10. uri), Podvinci —Kicar, Sp. Polskava—Go- rišnica. Rezultati C-liga 3. kolo: Hajdoše—Bratstvo (Zavrč) 13:0, Apače —Bukovci 0:2, Mladinec—Le- skovec 2:1; Lestvica po 3. kolu 1. Hajdoše 3 3 O O 21:1 6 2. Bukovci 3 2 0 1 7:3 4 3. Mladinec 3 1 2 1 7:6 4 4. Leskovec 3 10 2 5:11 2 5. Apače 3 0 1 2 5:8 1 6. Bratstvo 3 0 1 2 4:21 1 Pari C-liga 4. kolo: Bratstvo —Leskovec, Bukov- ci—Mladinec in Hajdoše—Apače. V četrtek, 18. septembra, so bila odigrana sreča- nja osmine finala Yu-pokala. Rezultati: Drava — Hajdoše 3:1; Boč—Aluminij 1:3, Hajdina—Stojn- ei 6:4, Sp. Polskava -Zg. Polskava 5:3, Osankari- ea—Dornava 4:2, Pragersko —Središče 6:7, Graje- na—Mladinec 3:0 PFF. Pari četrtfinala, v četrtek 23. oktobra ob 15.30: Najzanimivejše srečanje bo v Kidričevem, kjer se bosta sestala stara rivala Aluminij in Drava. Drugi pari so: Osankarica —Hajdina, Sp. Polska- va—Grajena in Središče—Podvinci. Branko Kirbiš Srebro za Zdenko Matjašič Na državnem prvenstvu v strelja- nju z malokalibrskim orožjem in vo- jaško puško v Osijeku je članica strelske družine Turnišče Zdenka Matjašič dosegla enega svojih naj- večjih uspehov. V streljanju z malo- kalibrsko puško 3 x 20 je med čla- nicami zasedla drugo mesto. Nastre- Ijala je 502 kroga in za prvouvrščeno Celjanko Barbaro Jager zaostala za osem krogov. Za ta uspeh tudi naše iskrene čestitke! d. I. Dve prvi mesti v regiji Boris Šegula in Petra Mlakar sta na prvem selekcijskem turnirju mladin- cev in mladink severovzhodne regije v namiznem tenisu osvojila prvi me- sti. Turnir je potekal v soboto, 20. septembra, tekmovali pa so igralci, ki jih je določil kapetan severovzhodne regije. Igralke, ki so vse še pionirke, so odlično zaigrale kljub močni kon- kurenci med mladinkami. Razen pre- senečenja, ki ga je pripravila Petra Mlakar, sta se dobro odrezali še Na- taša Jurgec z drugim mestom in Ma- teja Cegnar s petim mestom v drugi skupini. Uspeh Petre pa je dopolnila v prvi skupini še Darja Krajnc z osmim mestom. V tretji skupini sta najmlajši igralki Petra in Saša Cegnar osvojili peto in šesto mesto. Mladinca Boris Segula in Boštjan Novak pa sta uspeh deklet še dopol- nila. Borisu se je v prvi skupini z uspehom pridružil Boštjan, ki je zase- del šesto mesto. Sezona namiznoteniških tekmovanj se tako začenja in v soboto, 27. sep- tembra, bodo začeli z dvoboji v član- ski republiški ligi in drugi zvezni ligi za članice. Boris Mihelač Tečaji juda v Judo klubu Drava bodo v oktobru pričeli z dvema tečaje- ma. Gre za nadaljevalni tečaj za pionirje in začetnega za pionirje, mladince in člane. Prijave spreje- majo vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.30 do 20. ure v špor- tni dvorani Mladika, kjer trenin- gi tudi potekajo. Vabijo, da se jim pridružite. I. k. Strelsko tekmovanje treh občin v tem letu je OSZ Ptuj organi- zator tradicionalnega strelskega troboja med občinami Varaždin, Maribor in Ptuj v streljanju z MK puško in MK pištolo-Dru- lov. Ptujčani na tem tekmovanju branijo prvo mesto s tekmovanj v Varaždinu leta 1984 in leta 1985 v Mariboru, zato potfhem upajo, da jim bo podvig uspel kar tretjič zapored. Tekmovanje bo v nedeljo, 28. septembra, od 8. ure na odprtem strelišču v Babosekovi grabi. Znano je, da je strelski šport dokaj zaprt za gledalce, pa ven- dar si ga le-ti lahko ogledajo ozi- roma pridejo pogledat strelce, ki se bodo borili za najvišja mesta. Torej, pridite to nedeljo v Babo- sekovo grabo ter si oglejte zani- mivo tekmovanje. Ob tem pa vas prosimo, da ste na strelišču disci- plinirani ter da z glasnim govor- jenjem in nepotrebnim premika- njem ne bi motili strelcev, ki pri- čakujejo vaš obisk. ZB 10 - ZA RAZVEDRILO 25. september 1986 — TEDNIH TEDNIK - 25. september 1986 OGLASI IN OBJAVE - 11 Svečan in dolgo pričakovan trenutek je napočil. Gorazd Žmavc, pred- sednik skupščine ol>čine Ptuj, je cesto svečano predal namenu. Na slavnostni seji skupščine KS je krajane in goste pozdravil njen pred- sednik Ludvik Kotar ter govoril o pomenu krajevnega praznika. slika: Jože Bračič Življenje se izboljšuje Pred svečano otvoritvijo ceste Gori- čak —Drenovec so v soboto krajani Za- vrča pripravili svečano sejo skupščine in družbenopolitičnih organizacij s kultur- nim programom. Nanjo so povabili vse, ki so kakorkoli prispevali k razvoju kra- jevne skupnosti in še posebej k moder- nizaciji ceste. Po predstavitvi razvoja te KS, ki jo je podal predsednik sveta Sta- ne Majcenovič, so najprizadevnejšim krajanom podelili pisna priznanja in bronaste značke OF. Prva so prejeli Damjana Bosilj, Martin Vesenjak, Franc Bratuša, Stanislav Ivančič, Jože Gregurec in Slavko Kokot, druga pa Darinka Tertinek, Milan Vesenjak in Franc Notersberg. Šopek svetja je prejel predsednik krajevne organizacije ZZB NOV Dragan Gregorec, za svoje dolgo- letno in požrtvovalno delo v vseh orga- nih KS pa je Ludvik Kotar prejel knjigo o Titu. Podelili so še pokale najboljšim ekipam na nogometnem turnirju, ki ga je v počastitev praznika pripravilo Športno Društvo Bratstvo. Najbolje so se odrezali mladi nogometaši iz Kore- njaka. Posebna delegacija je položila ve- nec k spominskemu obeležju iz NOB. Po seji so krajani prikazali svoje obi- čaje — trganje grozdja in pobiranje ko- ruze — in se skupaj z gosti popeljali po 3,3 km dolgem asfaltiranem odseku ce- ste do Drenovca, kjer so vaščani pripra- vili prijetno družabno srečanje. V nede- ljo so pripravili še sprejem za starejše občane. Tako so zaključili vrsto prireditev ob krajevnem prazniku, 19. septembru in počastili spomin na prebivalce tega kra- ja, ki so se na ta dan leta 1944 podali na pot v Zagorsko brigado, kjer so se s svo- jimi tovariši iz Hrvatske borili za svobo- do. V tej obmejni krajevni skupnosti je bratstvo ostalo vrlina, ki jo dokazujejo s skupnim delom za izboljšanje življenj- skih pogojev prebivalcev v tem delu Ha- loz. Geslo »Izboljšuje se življenje«, s katerim so proslavljali svoj praznik, nam pove, da so vsi skupaj zares že veli- ko naredili. d. 1. Ob jubileju kava bar Napoleon Temeljna organizacija Gostin- stvo Haloški biser I*tuj praznuje 25 let poslovanja. Kljub temu, da se izredno trudi za izboljšanje gostinsko-turistične ponudbe ob- čine, ji vseskozi primanjkuje no- čitvenih zmogljivosti. Začasno bodo to vrzel skušali omiliti z obnovo hotela. Srebrni jubilej so združili z odprtjem kava — bara Napoleon v Bezjakovi ulici v Ptuju, ki je funkcionalno povezan s pivnico Zlatorog in v katerem bodo gost- je lahko preizkusili različne spe- cialne kave, mešane pijače, tople napitke in enostavna hladna je- dila. Zgradba, v kateri je kava bar, ima bogato preteklost. V njej naj bi v letih od 1805 do 1812 preno- (5evali francoski vojaki, ki so jim Ptujčani morali zagotoviti preno- čišče. Legenda tudi pravi, da se je tod mudil celo Napoleon. Kolektiv, ki danes zaposluje okrog 300 delavcev in ima 22 po- slovnih enot, se je na slavnostni seji sestal 23. septembra popol- dan, ko so tudi podelili jubilejna priznanja za 10 in 20 let delovne zvestobe, posebna priznanja EMONE za uspešno delo in pri- znanja enotam, ki so v prejšnjem letu prejele zastavico kakovosti. Emonina priznanja so prejeli Kristina Dobrijevič, Silva Paveo, Jože Praprotnik, Anica Roškar in Marija Jurič. Na osrednji slovesnosti ob 25-letnici je nastopil tudi komor- ni moški pevski zbor iz Ptuja. MG Kava bar Napoleon — nova prijetna osvežitev gostinsko-turistične po- nudbe Ptuja foto: M. Ozmec V Domavi obrambna vzgoja Brigadirski dom v Dornavi po odhodu brigadirjev letošnje akci- je ni dolgo sameval. Dober teden dni pozneje so se vanj vselili mladinke in mladinci iz območja ptujske občine, ki so tam preži- veli 18 dni obrambne vzgoje. Od- delek za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SO Ptui je namreč tudi \etos pripravil tabor obrambne vzgoje za vse tiste, ki po končani osnovni šoli niso na- daljevali s šolanjem v srednjem usmerjenem izobraževanju. Mladi udeleženci tabora so ži- veli po vojaškem redu, pa tudi oblečeni so bili v uniforme. Do- poldneve so preživeli ob teoreti- čnem in praktičnem nabiranju znanja s področja splošne ljud- ske obrambe in družbene samo- zaščite, popoldneve pa ob raznih interesnih in prostocasnih aktiv- nostih. Seveda niso pozabili na športne igre in rekreacijo. Vrhu- nec 18-(fnevnega usposabljanja pa so vsi skupaj doživeli včeraj, ko so prvič v življenju streljali s pravo vojaško puško. To pa je tudi glavni namen obrambne vzgoje. Spomnimo se Titovih be- sed: Delaimo in živimo kot da bo še sto let mir in urimo se kot da bo jutri vojna! Sklepna slovesnost ob zaključ- ku letošnjega tabora bo danes ob enajstih ob brigadirskem domu v Dornavi. Poleg gojencev se ie bodo udeležili tudi predstavniki oddelka za ljudsko obrambo in družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj. -OM Odlični Šentjakobčani v ponedeljek, 22. septembra, je v okviru F*tujskih kulturnih srečanj v mestnem gledališču go- stovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Predstavili so se z delom ivana Cankarja Kralj na Betajnovi. V slovenskem gledali- škem in kulturnem prostoru smo postali že kar svojevrsten pojem za določeno vrsto gledališkega amaterizma, so zapisali v svoj gledališki list ob premieri Kralja na Betajnovi v pretekli gledališki sezoni. Temu lahko mirne duše pritr- dimo. Izkazali so se z zelo cfobro igro, morda so bile nekatere žen- SKc vloge nekoliko šibkejše, ven- dar so žal maloštevilno občin- stvo večerne predstave dobesed- no vklenili v dramatično dogaja- nje na odru. N. D. Obrtniška noč naj bi bila tradicionalna Ptujsko obrtno združenje se je vpisalo med uspešne organiza- torje prireditev. V soboto, 20. septembra, je na prostoru v Ljudskem vrtu (pri ribniku) orga- niziralo prvo Obrtniško noč ob- čine F*tuj, ki je privabila veliko Ptujčanov in drugih. Dodatni magnet, vsaj za malo starejše Ptujčane, je bilo hrepenenje po nekoč zelo privlačni ponudbi te- ga dela Ptuja, ki mu bodo Ptujča- ni v novem srednjeročnem ob- dobju skušali vrniti nekdanjo po- dobo. Tako so vsaj zapisali v svoje načrte. Obrtniki so poleg zabavnega dela poskrbeli tudi za resnejši del. Tako so nagradili zaslužne obrtnike za delo na športnih po- dročjih. Največje priznanje — plaketo — je prejel Jože Milošič, priznanja pa je prejelo devet vo- dij skupin in sedemindvajset športnikov. Za društveni prapor, ki so ga razvili ob tej priložnosti, je prispevalo enainšestdeset obr- tnikov. Osemnajst jih je prispe- valo za srebrni žebljiček, šest- najst za zlati in sedemindvajset za trakove. Ostale plakete in pri- znanja, ki se nanašajo na delo v organih združenja, bodo podelili ob neki drugi priložnosti. Prva obrtniška noč je bila pri- vlačna tudi zaradi samega pro- grama, saj sta nastopila priznana folklorna skupina iz Cirkovc in nonet obrtnega združenja, za za- bavo in ples pa sta do zgodnjih jutranjih ur igrala ansambla Šta- jerskih sedem in Toneta Kmetca. Potrudili so se še gostinci, čla- ni gostinske sekcije združenja, ki so pripravljali okusna hladna in topla jedila, h katerim so dodali priznana vina. MG Med razvitjem prapora foto: IVI. Ozmec V tednu od 16. do vključno 22. septembra so miličniki postaje mi- lice Ptuj in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno smrtno žrtev ter dve lažji telesni poškodbi. Vzroki ne- sreč so bili pretesno prehitevanje in neprimerna hitrost. Materialna škoda je v primerjavi s krvnim davkom neznatna. ČRNA KRONIKA SMRT KOLESARJA Do zelo hude prometne nesre- če s smrtnim izzidom je prišlo v nedeljo, 21. septembra, ob 20. uri na regionalni cesti v Bukovcih. Voznik osebnega avtomobila Dušan Bratušek iz Paradiža je peljal iz smeri Zavrča proti Ptu- ju. Ko je pripeljal v Bukovce, je začel prehitevati kolesarja Jako- ba Zelenika iz Bukove 151. Zara- di pretesnega prehitevanja je ko- lesarja zadel, vrglo ga je na po- krov motorja in po 20 metrih vožnje je obležal mrtev ob cesti. -OM Predstavnik pokrovitelja ing. Karel Leskovar razvija novi prapor dru- štva upokojencev Ivan Rudolf na Bregu. Foto: F. Langerholc. Rodile so: Olga Plajnšek, Gradišče 8 — Blanko; Adolfina Zajšek, Hajdo- še 1 — Patricijo; Marta Korez, Čermožiše 66 — dečka; Jožica Slaček, Zagorci 83 — Doris; Si- mona Presečki, Formin 35/b — Roka; Metka Zagoršek, Sp. Haj- dina 90 — deklico; Silva Malin- ger, Gerečja vas 76/a — Adrija- no; Metka Simič, Gradišča 53 — dečka; Janja Bedenik, Žabjak 62 — Polono; Terezijo Kolenko, Mala vas 36 — Uroša; Marija Zoreč, Grajenščak 83 — Maria; Štefka Hanželič, Vodranci 41 — Simona; Sonja Trstenjak, Rado- merje 14 — Matejo; Marija Ko- kot, Korenjak 3 — dečka; Ana Vrtič, Juršinci 149/b — dečka; Tatjana Kaisersberger, Trubarje- va 13 — deklico; Fahreta Kara- suljič, Potrčeva 48 - Enesa. Poroke: Darko Pavlin, Juršinci 2/a in Metka Jurtela, Juršinci 2/a; Dra- go Jerič, Prešernova 14 in Zlatka Zelenik, Prešernova 27; Gorazd Zelenko, Majšperk 38 in Darin- ka Karneža, Majšperk 38; Stani- slav Fišer, Slape 13 in Irena Ka- menšek, Lovrenc na Dr. polju 23; Darko Babšek, Šikole 7 in Irena Ačko, Sp. Gorica 10; Mi- roslav Galun, Banja Luka, Aleja JNA 34/d in Sonja Forštnarič, Ormoška 136; Miran Marinič, Zg. Pristava 12 in Zdenka Gaj- ser, Zg. Pristava 38; Tomo Ozi- mek, Anželova 11 in Alojzija Si- rec, Anželova 11. Umrli so: Anton Murko, Barislovci 8, roj. 1920, umrl 13. sept. 1986; Jo- žef Kovačec, Novinci 16, roj. 1906, umd 14. sept. 1986; Anton Fijačko, Pobrežje 42, roj. 1920, umrl 15. sept. 1986; Vladimir Korenjak, Carmanova 10, roj. 1917, umrl 14. sept. 1986; Franči- ška Petek, Mali Brebrovnik 19, roj. 1906, umrla 15. sept. 1986; Neža Brglez, Videm 18, roj. 1903, umrla 14. sept. 1986; Ivan Zupane, Skrblje 11, roj. 1902, umrl 16. sept. 1986; Ivan Kuko- vec, Loperšice 21, roj. 1915, umrl 16. sept. 1986; Helena Vočanec, Ivanjkovci 4, roj. 1913, umrla 16. sept. 1986; Franc Kovačič, Leš- nica 11, roj. 1921, umrl 17. sept. 1986; Marija Osojnik, Štuki 4, roj. 1898, umrla 18. sept. 1986; Neža Kuhar, Ormoška 65, roj. 1904, umrla 12. sept. 1986; Juli- jana Kovačec, Ormoška 71, roj. 1907, umrla 18. sept. 1986. POPRAVEK: Objava v Tedniku v štev. 36, dne 18. septembra 1986, se pra- vilno glasi: Cecilija Moravec, Lunovec 4, roj. 1904, umrla 12. septembra 1986; Martin Krajnc, Ob Grajeni 4, roj. 1927, umrl 13. septembra 1986. TEDNIK izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako- va 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehni- čni urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredni- štvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 4.000 dinarjev, za tuji- no 5.600 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčeva- nju proizvodov in 'storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKMOVANJE REZERVNIH STAREŠIN IN MMDINE Zmagala KS Ivan Spolenak Na območju krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica je bilo v soboto dopoldan občinsko tekmovanje ekip krajevnih organizacij ZRVS in ZSMS. V prijetnem vremenu se ga je udeležilo 20 ekip, kar je nekoliko pod pričakovanji, ta pa so presegli doseženi rezultati. To- krat je najbolje šlo tekmovalcem iz krajevne skupnosti Ivan Spolenak^ ki so potrdili tradicijo, da se prehodni pokal seli iz kraja v kraj. Vsako ekipo so sestavljali trije rezervni starešine in dva predstavnika ZSMS, pomerili pa so se v taktiki, orijentacijskem pohodu, streljanju in metu ročne bombe. Skupna uvrstitev: 1. Ivan Spolenak 316, 2. Boris ZiherI 286, 3. Gorišnica 263, 4. Stoperce 261, 5. Destrnik 259, 6. Grajena 254, 7. Ro. goznica 250, 8. Franc Osojnik 237, 9. Bratje Reš 220, 10. Hajdina 219 itd. Taktika (člani ZRVS): 1. Janko Kolar (B. ZiherI), 2. Milan Ma- sten (I. Spolenak), 3. Drago Šober (Gorišnica); Pohod (člani ZRVS): I. Roman Očišnik (Grajena), 2. Miran Lah (O. Meglic), 3. Milan Horvat (Destrnik); Pohod (člani ZSMS): 1. Branko Senkiš (Rogoznica), 2. Martin Vrbančič (Gorišnica), 3. Daniel Hengelman (I. Spolenak); Streljanje z vojaško pištolo (člani ZRVS): 1. Branko Skrt (Jože Potrč), 2. Zvonko Hajduk (I. Spolenak), 3. Ferdo Šijanec (F. Osoj- nik); Streljanje z MK puško (člani ZSMS): 1. Boštjan Simonič (F. Osojnik), 2. Igor Kožar (I. Spolenak), 3. Andrej Jurančič (Grajena) 1. kotar Razvili so društveni prapor v društvu upokojencev Ivan^ Rudolf v krajevni skupnosti Ivan Spolenak v Ptuju so v soboto razvili društveni prapor. Slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom IMP TOZD Elektrokovinar in ob po- moči drugih delovnih organizacij, obrtnikov in upokojencev. Z razvitjem prapora, na katerega so napisali geslo »Z DELOM SMO GRADILI LEPŠE DNI«, so uresničili sklep prve letne konfe- rence društva, v katerem jih je trenutno vključenih 210, med njimi tu- di nekateri iz sosednih krajevnih skupnosti, kjer društva še niso usta- novili. Ob sobotnem razvitju prapora društva upokojencev Ivan Rudolf na Bregu so se s kratkim kulturnim programom predstavili še učenci OŠ .Ivan Spolenak in nonet Obrtnega združenja Ptuj pod vodstvom Rudija Mohorka. oMin Ormož in Ptuj YU ISSN 0042-0778 Leto: XXIII Ptuj, dne 25. decembra 1986 Številka: 37 VSEBINA: SKUPŠČINE OBCINE ORMOŽ 296. Odlok o priznavaininali udeležencem NOV v občini Ormož SKUPŠČINAOBCINE PTUJ 297. Odlok o javnem redu in miru v občini Ptuj 298. Odlok o dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za občinske bla- govne rezerve v letu 1986 299. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v organizaciji združene- ga dela Slovenijales Lik Savinja TOZD Lesna industrija Ptuj 300. Sklep o soglasju k statutu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi- ščine Maribor 301. Sklep o potrditvi spremem]^ programa Sklada stavbnih zemljišč obči- ne Ptuj v letu 1986 !n sprememb finančnega plana Sklada stavbnih zemljišč v letu 1986 302. Sklep o začasnem financiranju Sklada stavbnih zemljišč v prvih treh mesecih 1987 303. Sklep o imenovanju odbora za nadzor nad zbiranjem sredstev samo- prispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovane- ga referendumskega programa v občini Ptuj SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 304. Spremembe in dopoinit>e meril in kriterijev o povračilih za nove pri- ključke in povečanje kapacitete novih priključkov na vodovodno in ka- nalizacijsko omrežje 305. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sa- moupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj 306. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI 307. Sklep o uvedbi samoprispevka za Tmanciranje redne dejavnosti in pro- grama razvoja od leta 1987 — 1991 v KS Središče ob Dravi 308. Poročilo o izidu glasovanja na rererendumu v KS Središče ob Dravi POPRAVKI 309. Popravek odloka o spremembah odloka o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj 296. Po d) točki 99. člena,statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) in 22. člena družbei^^ga dogovora o priznaval- ninah udeležencem NOV je skupščina občine Ormož na sejah' zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 8/12-1986 in družbe- nopolitičnega zbora dne 25. 12. 1986 sprejefa ODLOK o priznavalninah udeležencem NOV v občini Or- mož 1. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobro- voljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim dru- žinskim članom v izjemnih primerih pa tudi pripadnikom zavezniških armad, ki imajo stal- no bivališče na območju občine Ormož, se po- deljujejo priznavalnine in druge oblike družbe- ne pomoči v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencev NOV ob pogojih in po določilih tega odloka. 2.člen Priznavalnine in druge oblike družbene po- moči so: 1. stalne priznavalnine, 2. občasne priznavalnine, 3. enkratne priznavalnine, 4. prispevek k oskrbnim stroškom za oskrbo- vance domov starejših občanov, 5. denarni dodatek za oskrbovance domov starejših občanov (žepnina), 6. prispevek k stroškom zdravljenja v narav- nih zdraviliščih in objektih za rekreacijo. 3. člen Do priznavalnine so upravičeni: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in inva- lidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoos- vobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoos- vobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943. 2. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oz. 13. oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokoj- ninskega in invalidskega zavarovanja čas od- hoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918 (v nadaljnjem besedilu: borci za severno mejo in slovenski vojni dobrovoljci). 4. člen Upravičenci do priznavalnin so tudi: 1. družinski člani (zakonec, otroci, posvojen- ci, starši ter posvojitelji) padlih in umrlih ude- ležencev NOV iz 1. in 2. točke 3. člena tega odloka, 2. družinski člani padlih in umriih borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovolj- cev. Družinski člani pridobivajo pravico do pri- znavalnine, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih, — da po smrti padlega borca ali umrlega udeleženca NOV iz 3. člena tega odloka oz. padlega ali umrlega borca za severno mejo in slovenskega vojnega dobrovoljca niso sklenili nove zakonske zveze (zakonec) oz. niso poro- čeni (otroci, posvojenci), razen z učencem ali študentom usmerjenega izobraževanja, — da v času med NOV niso sodelovali z okupatorjem ali njegovimi pomagači. 5. člen Priznavalnino imajo možnost pridobiti: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. ja- nuarju 1945 in jim je po predpisih o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 2. aktivni sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju. 3. aktivni udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo o dvojnem trajanju s pre- kinitvami, 4. žrtve fašističnega nasilja z najmanj 20 od- stotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o .civilnih invalidih vojne. 6. člen Izjemoma se lahko podeli priznavalnina tu- di: 1. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobo- dilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narod- noosvobodilnega gibnaja, vendar posebne do- be (v dvojnem trajanju) po predpisih o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovanju niso mo- gli uveljaviti, ker so bili v času svojega delova- nja za cilje NOB mlajši, od 15 let, 2. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so organizirano delovali v narodnoosvobo- dilnem boju ali so bili aktivni sodelavci narod- noosvobodilnega gibanja, vendar posebne do- be iz opravičljivih razlogov (neukost stranke glede postopka in rokov za vlaganje zahtevkov, okolnost da priznanje posebne dobe ne bi ime- lo vpliva na socialni položaj upravičenca po prej veljavnih predpisih) niso uveljavljali ali je iz objektivnih razlogov (pomanjkanje pismenih dokazil, nedosegljivost prič) niso uspeli uvelja- viti. 3. jugoslovanskim državljanom, ki se jim čas, prebit v oboroženih formacijah antifašisti- čnega gibanja ali v oboroženem antifašisti- čnem boju v drugih deželah in v zavezniških vojskah do 15. 5. 1945 po predpisih o pokoj- ninskem in invalidskem zavarovnaju dvojno šteje v pokojninsko dobo. Udeležencem NOV iz 1. in 2. točke tega čle- na se priznavalnina lahko podeli na podlagi potrdila predsedstva občinskega odbora ZZB NOV o njihovi udeležbi v NOV. 7. člen Udeleženci NOV iz 1. in 2. točke 3. člena ter družinski člani iz 1. točke 4. člena imajo pravi- co do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na upravičenca, zakon- ca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost po- kojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Borci za severno mejo in slovenski vojni do- brovoljci iz 3. točke 3. člena ter družinski člani iz 2. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca, zakonca in vzdrževane družinske člane ne presegajo na osebo 80 % .najnižje pokojnine. STRAN 230 ŠT. 37 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ Za vzdrževane družinske Člane se štejejo otroci, posvojenci, starši in posvojitelj, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o vojaških invalidih in nimajo lastnih rednih prejemkov ali so njihovi redni prejemki nižji od zneska najnižje pokojnine iz decembra preteklega leta oz. njihov letni katastrski dohodek ne presega zneska najnižje pokojnine iz decembra prete- klega leta ter živijo z upravičencem, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, v skupnem gospo- dinjstvu. 8. člen Udeležencem NOV iz 1. točke 3. člena, ki ni- majo lastnih rednih prejemkov, je možno po- deliti stalno priznavalnino tudi ne glede na iz- polnjevanje premoženjskega cenzusa iz prvega odstavka 7. člena. Pri odločanju o pravici do stalne priznaval- nine udeležencem NOV iz prejšnjega odstavka se upošteva zlasti čas udeležbe in njihov oseb- ni prispevek v narodnoosvobodilni vojni. 9. člen Udeležencem NOV, žrtvam fašističnega na- silja ter osebam iz 5. in 6. člena se lahko podeli stalna priznavalnina, če glede premoženjskega cenzusa izpolnjujejo pogoje iz 2. odst. 7. člena in če pristojna komisija iz 19. člena oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njiho- vo socialno in zdravstveno stanje ter glede na čas udeležbe v NOV. 10. člen Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine, so vsi redni prejemki, razen prejemkov po zveznih predpisih o voja- ških invalidih, civilne invalidnine in dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o ci- vilnih invalidih vojne ter dodatkov za postrež- bo in tujo pomoč po drugih predpisih kakor tudi drugih prejemkov, za katere je s posebni- mi predpisi določeno, da se pri ugotavljanju premoženjskega stanja ne upoštevajo. Za do- hodek iz kmetijske dejavnosti se šteje katastr- ski dohodek iz preteklega leta, pa tudi doho- dek iz kmetijstva ugotovljen po dejanskem do- hodku iz preteklega leta, ki je podlaga za od- mero davka. Če je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organizaciji, se šteje kot doho- dek mesečni znesek zakupnine. Če je zavezanec oproščen davka iz kmetij- stva, se katastrski dohodek praviloma ne upo- števa. Prejemki se upoštevajo v zneskih iz decem- bra preteklega leta, razen osebnega dohodka, ki se upošteva v mesečnem poprečju iz prete- klega leta. 11. člen Stalna mesečna priznavalnina za upravičen- ca iz 1. in 2. točke 3. člena ler iz 1. točke 4. čle- na tega odloka znaša največ do 100 odstotkov zneska najnižje pokojnine, za upravičence iz 3. točke 3. člena in iz 2. točke 4. člena ter za ude- ležence NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 5. in 6. člena tega odloka pa največ do 80 odsto- tkov tega zneska. Najvišja stalna priznavalnina je izjemoma lahko tudi višja. Prejemnikom stalne priznavalnine — udele- žencem NOV iz I. in 2. točke 3. člena tega odloka, ki so vezani na stalno postrežbo in tujo pomoč pri opravljanju vseh ali večine osnov- nih življenskih potreb in ne izpolnjujejo pogo- jev za uveljavitev pravice do tega dodatka ali druge podobne pravice po drugih predpisih, se stalna priznavalnma poveča za 50 % zneska najnižje pokojnine, ki ga določi odobor udele- žencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. 12. člen O višini stalne priznavalnine odloča (komisi- ja) iz 19. člena tega odloka ob upoštevanju stvarnih premoženjskih razmer upravičenca, zakonca in vzdrževanih družinskih članov, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin, pri samohranilcih pa zlasti tudi starosti. Pri odločanju o višini stalne priznavalnine udeležencev NOV iz 8. člena tega odloka upo- števa pristojna komisija poleg premoženjskih in drugih razmer iz prejšnjega odstavka še zla- sti čas udeležbe in osebni prispevek upravičen- ca v NOV. 13. člen Če se spremenijo okoliščine, na podlagi ka- terih je bilo odločeno o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža in ukine. Spremembe iz preteklega leta v prejemkih in v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna po- delitev stalne priznavalnine in njena višina, se ugotavljajo v začetku vsakega tekočega leta, upoštevajo pa se od I. januarja tekočega leta dalje. V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spre- memb tega odloka ali spremenjenih socialno ekonomskih razmer stalno priznavalnino ob- čutno znižati ali ukiniti, lahko upravičenci izje- moma zadržijo priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudi naprej, če bi po pre- soji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativno posledico pri užival- cu oziroma v okolju, v katerem živi. 14. člen Stalne priznavalnine se med letom valorizi- rajo v skladu z merili, ki jih določi odbor ude- ležencev družbenega dogovora o priznavalni- nah udeležencev NOV. 15. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne voj-" ne in drugih vojn ter družinskim članom pad- lih in umrlih borcev NOV, ki uživajo varstvo po tem odloku, če zaidejo v težje razmere zara- di bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna priznavalnina se lahko dodeli za določen čas, ali se v enkratnem znesku dodeli večkrat letno. Pri odločanju o podelitvi občasne ali enkrat- ne priznavalnine in pri določanju njene višine se poleg socialnozdravstvenih razmer upošteva zlasti vrsta in čas udeležbe v NOV. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 odstotkov najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznaval- nine po tem odloku ni odvisna od pogojev iz 7. člena tega odloka. 16. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njiho- vim družinskim članom, ki so oskrbovanci do- mov starejših občanov in z lastnimi prejemki, s prejemki oseb. ki imajo do njih preživninsko obveznost oziroma s sredstvi pristojne samou- pravne interesne skupnosti niso sposobni kriti oskrbnih stroškov v celoti se lahko izjemoma dodeli prispevek k oskrbnim stroškom v višini razlike med delom oskrbnih stroškov, ki jih krijejo sami in celotnim zneskom oskrbnih stroškov, vendar največ do višine, ki jo predla- ga odbor udeležencev družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV. Ta oblika pomoči se lahko dodeli tudi tistim osebam iz prejšnjega odstavka tega člena, ki ne izpolnjuje premoženjskih pogojev za dodelitev stalne priznavalnine. 17. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njiho- vim družinskim članom, ki za plačilo stroškov domske oskrbe porabijo vse svoje prejemke oziroma jim za osebne potrebe ne ostane do- volj sredstev, se lahko dodeli denarni dodatek (žepnina). Denarni dodatek se dodeli v znesku, ki ga predlaga odbor udeležencev družbenega dogo- vora o priznavalninah udeležencev NOV oz. v višini razlike med ostankom lastnih prejemkov in omenjenim zneskom. 18. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo in slovenskim vojnim dobrovoljcem ter njiho-. vim družinskim članom se lahko dodeli enkrat- na denarna pomoč kot prispevek k stroškom zdravljenja v naravnih zdraviliščih in objektih za rekreacijo v višini 150 odstotkov najnižje pokojnine. 19. člen O pravici oz. podelitvi in višini občinske pri- znavalnine ter drugih oblik družbene pomoči odloča na zahtevo upravičenca ali na pobudo organizacije ZZB NOV komisija za vprašanja borcev občinske skupščine z večino glasov. Ugotovitveni postopek o zahtevi za prizna- nje pravice do priznavalnine vodi in na podla- gi sklepa komisije izda odločbo o priznavalni- ni občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov. 20. člen V postopku za priznanje do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postop- ku. Zoper odločbo, ki jo izda občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, je mogoče vložiti pritožbo na repu- bliški komite za borce in vojaške invalide. 21. člen Udeležba v NOV se v primerih iz I. in 2. toč- ke 6. člena tega odloka dokazuje s potrdilom predsedstva občinskega odbora ZZB NOV, na območju katerega je udeleženec NOV aktivno in organizirano delal v narodnoosvobodilnem boju ali aktivno sodeloval v narodnoosvobo- dilnem gibanju oziroma s katerega območja je bil zaprt, interniran ali pregnan. Potrdilo velja samo v postopku za odločanje o priznavalni- nah. Pri izdajanju takih potrdil se uporabljajo navodila predsedstva republiškega odbora ZZB NOV. Potreba po postrežbi in tuji pomoči, ki je po- goj za povečanje priznavalnine po 3. odst. 11. člena tega odloka, se ugotovi na podlagi izvida in mnenja zdravniške komisije po zveznih predpisih o vojaških invalidih. O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 5. člena tega odloka odloča komisija iz 19. čle- na potem, ko se predhodno v upravnem po- stopku pred občinskim organom za zadeve borcev in vojaških invalidov na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugoto- vi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z naj- manj 20 odstotno invalidnostjo v smislu prve- ga odstavka 2. člena zakona o civilnih invali- dih vojne. 22. člen Priznavalnine in druge oblike družbene po- moči gredo upravičencem od prvega dne na- slednjega meseca po vložitvi zahtevka. 23. člen Sredstva za priznavalnine in druge pravice po tem odloku se zagotavljajo na podlagi do- govorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine. 24. člen Priznavalnine in druge oblike družbene po- moči se uskladijo z določbami tega odloka v treh mesecih od njegove uveljavitve. 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah udeležencem narodnoosvobodilne vojne občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/85). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 191-10/86 Ormož, dne 8/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ormož Milan Ritonja 1. r. ST37. URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 231 297. Na podlagi 3. in 5. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85), 11. in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skup- ščina občine Ptuj na seji Zbora združenega de- la in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. de- cembra 1986 sprejela ODLOK o javnem redu in miru v občini Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se na območju občine Ptuj ureja varstvo reda, miru, družbene discipline, varstvo ljudi in premoženja, varstvo zunanjega videza kraja in zelenih površin ter varstvo na drugih področjih javnega reda in miru. Delovni ljudje in občani so dolžni uravnava- ti svoje življenje in delo tako, da s svojimi deja- nji ali opustitvijo dejanj na motijo, vzmenirja- jo, ogrožajo ali ovirajo drugih pri njihovem de- lu, razvedrilu in počitku. II. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBE- NE DISCIPLINE 2. člen Prireditve, ki trajajo čez 22. uro morajo biti v zaprtih prostorih, da ne rpotijo nočnega počit- ka in miru občanov. Izjeme iz prejšnjega odstavka lahko dovoli za notranje zadeve pristojni upravni organ s posebno odločbo, s katero se določi čas prire- ditve. 3. člen Za vzdrževanje reda in miru na javnih prire- ditvah je odgovoren organizator javne priredi- tve. Organizator javne prireditve je dolžan: 1. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih; 2. zagotoviti ustrezno požarno varnost; 3. po končani prireditvi očistiti prireditveni prostor in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete. 4. člen Za neposredno izvajanje nalog v teku javne prireditve je odgovoren vodja prireditve, ki je dolžan: 1. ukreniti vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane; 2. poskrbeti, da se otroci do 14. leta starosti ne zadržujejo na javnih prireditvah, oziroma prireditvenih prostorih in gostinskih lokalih po 22. uri brez spremstva staršev in skrbnikov, ra- zen v primerih iz 8. člena odloka; 3. zaključiti prireditev ob uri, ki je določena s posebno odločbo; 4. zagotoviti izvajanje ukrepov, ki jih v teku prireditve odredijo pristojni organi. 5. člen Udeleženci javne prireditve so dolžni upo- števati navodila in odredbe odgovornih oseb na javni prireditvi. 6. člen Organizator javne prireditve sme na javni prireditvi uporabljati zvočne naprave, glasbila in nasploh druge naprave, ki povzročajo hrup, v okviru dovoljenih ravni hrupa določenih s posebnimi predpisi o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, vendar le pod pogojem, da ima za to posebno dovoljenje za notranje zadeve pristojnega upravnega organa. V dovoljenju iz prejšnjega odstavka za no- tranje zadeve pristojni upravni organ določi čas, izjemoma med 22. in 6. uro naslednjega dne, ko smejo uporabljati zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup ter tem izda tudi navodila o načinu uporabe le- teh, ki pa mora ustrezati dogovorjenim nor- mam uporabe in predpisom o preprečevanju prepovedanega hrupa. Prireditve, katerih čas trajanja se dovoli po 22. uri so prireditve na dan pred praznikom, ob praznikih, na pustno soboto, nedeljo in to- rek ter nekatere tradicionalne turistične in dru- ge javne prireditve. 7. člen Kadar organizator javne prireditve upora- blja zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup, brez poprejšnjega dovolje- nja ali v nasprotju s pogoji določenimi v dovo- ljenju lahko pristojni upravni organ za notra- nje zadeve. Postaja milice ali Uprava za in- špekcije odredi, da prireditelj javne prireditve prilagodi uporabo v skladu z dovoljenjem ozi- roma takoj preneha uporabljati zvočne napra- ve, glasbila oziroma naprave, ki povzročajo hriip brez dovoljenja pristojnega organa. Ce organizator javne prireditve ne upošteva odredbe iz prejšnjega odstavka, lahko pristojni upravni organ za notranje zadeve. Postaja mili- ce ali Uprava za inšpekcije odredi, da se prire- ditev taicoj ustavi. 8. člen Otroci do 14. leta starosti se brez spremstva staršev ali skrbnikov, ki jim je zaupano var- stvo, vzgoja ter oskrba otrok, po 22. uri ne sme- jo zadrževati v gostinskih lokalih in na javnih prireditvah, razen v primerih, ko organizirajo javno prireditev vzgojnoizobraževalne ustano- ve, družbenopolitične ali druge organizacije ter skupnosti, ki jim je zaupana vzgoja otrok ali delo z mladino. 9. člen Kartanje ali igranje drugih iger v javnem lo- kalu ali na drugem javnem mestu lahko prepo- ve za notranje zadeve pristojni upravni organ, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za iz- boljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepo- ve v svojem lokalu tudi delovna organizacija ali zasebni gostinec. Prepoved mora biti ozna- čena na vidnem mestu. Če obiskovalci ne upoštevajo prepovedi igranja kart ali drugih iger iz 1. in 2. odstavka tega člena lahko pristojni upravni organ za no- tranje zadeve. Postaja milice ali Uprava za in- špekcije odredi prekinitev igranja. 10. člen Za zagotovitev javnega reda, miru in družbe- ne discipline je prepovedano: 1. motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve; 2. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov; 3. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav v nasprotju z ve- ljavnimi predpisi; 4. nadlegovati občane v zasebnem prostoru ali na javnem kraju s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov; 5. vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgrad- be ali kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved v skladu z veljavnimi predpisi in je vidno označena; 6. zadrževati se kljub opozorilu v poslovnih prostorih ali v prireditvenih prostorih po kon- čani javni prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času; 7. kaditi v gledališčih, koncertnih ali špor- tnih dvoranah, kinematografih, v javnih pre- voznih sredstvih ali drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena; 8. prenočevati v javnih in drugih prostorih ali brez dovoljenja lastnika na senikih, kozol- cih ali v opuščenih stavbah, drugih objektih in na mestih, ki niso namenjena bivanju; 9. poleževati na zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način motiti mir ali povzročati ja- vno zgražanje občanov; 10. metati ali imeti v posesti petarde, streli- vo in podobna pirotehnična sredstva; 11. popivati na javnih krajih izven prostora, ki so določeni za točenje pijač; 12. ponujati ali opravljati storitve brez do- .voljenja; 13. ponujati v prodajo ali prodajati živila in drugo blago zunaj tržnega prostora brez dovo- ljenja ali zunaj tržnega časa; 14. pljuvati ali drugače onesnaževati tla ali predmete na javnih prostorih. III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA II. ČLEN Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter ohrani družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano: 1. uničiti, poškodovati, popisati ali odstrani- ti napisne table, oznake ali kakršnekoli napra- ve, ki služijo javnemu namenu; 2. uničiti, poškodovati, zakriti ali odstraniti svetlobna telesa; postavljena za razsvetljavo javnega prostora ali kraja; 3. opremiti ograjo ob cestah, ulicah ali dru- gih javnih poteh z bodečo žico ali drugimi sredstvi, če to povzroča nevarnost za ljudi ali premoženje; 4. s kamenjem žogami ali drugimi predmeti ogrožati varnost ljudi in premoženja; 5. pustiti živali, da se gibljejo prosto, brez nadzorstva, kar bi ogrožalo varnost ljudi, pre- moženja ali prometa, kot tudi ščuvati ali draži- ti živali; 6. z vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi ali pročelja stavb; 7. parti vozila na javnih parkiriščih, pločni- kih, magistralnih in regionalnih cestah ter ob vodah in vodnih tokovih; 8. onesnaževati vodo, namenjeno ljudem in živalim; 9. na javnih kopališčih onesnaževati vodo ali poškodovati pokopališko opremo in naprave; 10. namerno motiti kopalce ali ogrožati nji- hovo varnost na javnih kopališčih; 11. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem, druge predmete ali material ob steno, izložbo ali kamorkoli, kjer bi to lahko povzročilo ško- do, oviralo promet ali povzročilo nevarnost; 12. odmetavati cigaretne ogorke ali druge ogorke na krajih, kjer je nevarnost, da se zaneti požar: 13. zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi in pre- moženja ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini stavb in drugih objektov, na travnikih, njivah, gozdovih ali na drugih krajih brez nad- zora; 14. uničevati, trgati in pobirati sadje, poljske ali vrtne pridelke, grabiti steljo, brez dovolje- nja lastnika; 15. puščati otroke do 5 let starosti brez nad- zorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih; 16. sankati se. drsati, kotalkati ali igrati z žo- go na trgih, ulicah, pločnikih ter parkih, razen tam, kjer je to dovoljeno: 17. poškodovati, uničiti ali odstraniti pripra- V- e in naprave na otroških igriščih in športnih objektih; 18. na prireditvah ali v javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje; 19. zanemarjati ali opustiti vzdrževanje zgradb in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja; 20. parkirati ali garažirati na dovoznih ali hišnih vhodih, kjer je prepoved vidno označe- na ter na pločnikih; 21. voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovine, gostinske in druge javne lokale; 22. puščati živino na javnih prostorih in pro- metnih površinah brez nadzorstva; 23. opustiti namestitve in vzdrževanje var- nostnih naprav pri gradnjah ali popravkih; 24. na javnih krajih puščati nezaklenjena ko- lesa in kolesa z motorjem 12. člen Pravne, fizične in druge osebe morajo zaradi varnosti ljudi in premoženja: 1. zavarovati delovišča, ki pomenijo nevar- nost za življenje ali zdravje ljudi ali za premo- ženje (dviganje ali prenašanje tovora z dvigali ali z drugimi nevarnimi stroji, delo na odrih nameščenih na javnih krajih, delo na strehi in podobno); STRAN 232 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 37 2. zavarovati kraje, ki so splošno nevarni za ljudi in premoženje (jame, jaški, vodnjaki in podobno); 3. zagotoviti izvajanje javnega reda in miru oz. kopališkega reda na javnih kopališčih ter organizirati rediteljsko in reševalno službo; 4. postaviti opozorila za nevarnost, če se opravlja dela ali dopušča stanje, ki je nevarno za ljudi in premoženje (zastrupljanje glodalcev ali drugih škodljivcev, odpadanje ometa, ope- ke, ledu s streh). IV. VARSTVU ZUNANJEGA VIDEZA IN ZELENIH POVRSIN 13. člen Zaradi varstva zunanjega videza in zelenih površin je prepovedano: 1. parkirati vozila na zelenicah, travnikih ali drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali uporabnika; 2. odlagati gradbeni ali odpadni material na pločnike, ulice in druge javne površine (izven za to določenih javnih odlagališč); 3. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene smetnjake in klopi; 4. odmetavati odpadke na javnih krajih mi- mo za to določenih posod ali prostorov; 5. postavljati, odlagati ali razsipavati pred- mete na javnem prostoru, če se s tem občutno kvari izgled kraja; 6. pisati in risti po zidovih, ograjah, javnih lokalih, vozilih in prometnih površinah; 7. uničiti, poškodovati ali kako drugače pri- zadeti cvetlične nasade, grede in okrasno grmi- čevje, ki je namenjeno za okras ali lepi videz določenega območja ali kraja; 8. puščati rabljena, neregistrirana motorna vozila ali druga motorna vozila na parkiriščih in drugih prostorih, ki niso za to določeni; 9. postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemlji- ščih, ki niso za to določena; 10. puščati smeti in odpadke na kraju kjer je dovoljeno taboriti ali po pikniku za seboj ne počistiti prostora; 11. poškodovati spomenike, prestavljati, pre- našati ali onesnaževati klopi, mize, ograje in druge naprave v parkih in drugih javnih kra- jih; 12. postavljati cirkuške šotore in naprave za zabavo na krajih brez soglasja lastnika oziro- ma upravljalca zemljišča ali objekta. 14. člen Slavoloki, transparenti, plakati, panoji in druga obvestila, ki se postavljajo ob javnih shodih, javnih prireditvah ali drugih posebnih prilikah, se smejo izobešati in lepiti na za to določena mesta ali dogovorjena mesta in mo- rajo biti odstranjeni najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili izobeše- ni oziroma postavljeni. 15. člen Izložbe morajo biti primerno in lepo ureje- ne, ne glede na to, v kakšne r.amene je upora- bljen lokal, h kateremu spadajo. Za urejenost izložb so odgovorni uporabniki izložbe. V. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Z denarno kaznijo od 5.000,— din do 300.000,— din se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: 1. organizira prireditev, ki traja čez 22. uro v nasprotju z 2. členom odloka; 2. ne ravna v skladu z določili 3. člena odlo- ka; 3. ne uporablja zvočne naprave, glasbija in druge naprave v nasprotju s 6. členom odloka; 4. če ne označi prepovedi na vidnem mestu v lokalu ali kljub prepovedi dovoli igranje kart in drugih iger (9. člen); 5. ravna v nasprotju z določili 12. člena odlo- ka; 6. če ne upošteva določbe 14. člena odloka; 7. ne skrbi za urejenost izložb (15. člen). Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 2.000,- do 50.000,- din. 17. člen Z denarno kaznijo od 2.000,— do 50.000,— din se kaznuje za prekršek kdor: 1. ne zagotovi ukrepov v teku prireditve (4. člen); 2. ne upošteva odredbe pristojnega organa iz 7. člena odloka; 3. ravna v nasprotju z določili 1., 2., 3., 4., 10., 12., 13. točke 10. člena odloka; 4. ogroža varnost ljudi in premoženja s pre- krški iz 1., 2., 8., 9., 12., 13., 18., 19. in 23. točke 11. člena odloka; 5. ravna v nasprotju z 11. in 12. členom odlo- ka. 18. člen Z denarno kaznijo od 1.000,— do 25.000,— din se kaznuje za prekršek: 1. kdor ne upošteva navodil in odredb odgo- vornih oseb (5. člen); 2. kdor krši določbe 5. in 8. točke 10. člena odloka; 3. kdor ogroža varnost ljudi in premoženja zaradi kršitve 3., 4., 5., 6., 14., 15., 16. in 17. toč- ke 11. člena odloka; 4. kdor ravna v nasprotjuz 2., 5., 7., 8. in 10. točko 13. člena odloka. 19. člen Z denarno kaznijo 2.500,— din se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor ne upošteva odredbe pristojnega or- gana o prekinitvi igranja karti in drugih iger (3. odstavek 9. člena); 2. kdor se kljub opozorilu zadržuje v poslov- nih prostorih, v prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času (6. točka 10. čle- na); 3. kdor krši določbo 7., 10. in 22. točke 11. člena odloka; 4. kdor krši določbo 9. točke 13. člena. 20. člen Z denarno kaznijo 1.000,— din se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor krši določilo 7., 9., 11. in 14. točke 10. člena odloka; 2. kdor ravna v nasprotju z določili 11., 20., 21. in 24. točke 11. člena odloka; 3. kdor krši določilo 1., 3., 4. in 6. točke 13. člena odloka; 21. člen Za prekršek iz 8. člena, ki ga store mladole- tniki, se kaznujejo starši ali skrbniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba mladoletni- kov, z denarno kaznijo od 2.000,— do 10.000,— dinarjev, če je prekršek posledica nji- hove opuščene skrbi za mladoletnike. 22. člen Denarne kazni na kraju samem za prekrške po tem odloku izterja delavec milice ali poo- blaščeni delavec Uprave za inšpekcije. VI. NADZORSTVO 23.^ člen Nadzorstvo postopka o prekrških določb te- ga odloka opravljajo pooblaščeni delavci Uprave za inšpekcije in Postaja milice. 24. člen Uvedbo postopka o prekrških predpisanih s tem odlokom predlagajo pristojni upravni or- gani, pooblaščeni delavci Uprave za inšpekci- je,/Postaja milice in oškodovanci. VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/77) in odlok o spremembah odloka o prekrških zo- per javni red in mir v občini Ptuj (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj, št. 12/79). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 13-66/6 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 298. Na podlagi 12. člena Zakona o temeljih si- stema blagovnih rezerv in obveznih blagovnih rezervah (Uradni list SFRJ, št. 58/84), 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiško blagovne rezerve v letu 1987 (Uradni list SRS, št. 47/86) ter 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. decembra 1986 sprejela ODLOK o dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 1. člen V naslovu odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 31/85) se dopolni naslov odloka tako, da se za letnico 1986 dodata besedi: »in 1987«. 2. člen V prvem členu odloka se za letnicama 1986 dodata besedi: »in 1987«. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku ob- čin Ormož in Ptuj in začne veljati 1. januarja 1987. Številka: 402-10/84-3 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj , Gorazd ŽMAVC 1. r. 299. Na osnovi 617., 618., 622., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 63/79 in 57/83) in 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega var- stva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) in na osnovi 167. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj, na predlog svojega izvršnega sve- ta, na seji zbora združenega dela, dne 15. de- cembra 1986 sprejela SKLEP O ZAČASNIH UKREPIH DRUŽBENEGA VARSTVA V ORGANIZACIJI ZDRUŽENE- GA DELA SLOVENIJALES LIK SAVINJA TOZD LESNA INDUSTRIJA PTUJ I. Skupščina občine Ptuj ugotavlja, da so v Te- meljni organizaciji združenega dela Lesna in- dustrija Ptuj nastale bistvene motnje v samou- pravnih odnosih iz člena 619, točka 6 in 9; da so huje oškodovani družbeni interesi po členu 620, točka 4 in 6, ter da temeljna organizacija ne izpolnjuje v zakonu določenih obveznosti po 621. členu zakona o združenem delu, vse v izredno hudi obliki. II. Skupščina občine Ptuj zaradi tega v temeljni organizaciji uvaja naslednje začasne ukrepe družbenega varstva: 1. Odstavi se poslovodni organ temeljne or- ganizacije Edvard Zorko. Začasno bo izvrševal pravice in obveznosti poslovodnega organa, vendar najdalje za dobo enega leta, kolegijski začasni organ. 2. V času trajanja začasnih ukrepov družbe- nega varstva se omeji uresničevanje posamez- nih samoupravnih pravic delavskemu svetu TOZD in njegovim izvršilnim organom glede: a) določanja poslovne politike b) določanja ukrepov za izvajanje poslovne politike in plana ŠT. 37 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 233 c) odločanja o sklenitvi in prenehanju delov- nega razmerja delavcev ter razporejanja delav- cev d) odločanja o pravicah, obveznostih in od- govornostih delavcev v delovnem razmerju ter o disciplinskih zadevah na drugi stopnji ter odločanja o zahtevi za varstvo pravic e) sprejemanja samoupravnih splošnih aktov oziroma predlogov, s katerimi se ureja notra- nja organizacija dela in razvid del in nalog f) sprejemanja kadrovskega načrta g) razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skup- no porabo. Ukrepi se uvedejo za dobo enega leta. 3. Imenuje se začasni kolegijski organ za čas trajanja začasnih ukrepov družbenega varstva, ki prevzame pravice in obveznosti delavskega sveta in njegovih izvršilnih organov v omejeni pristojnosti iz 2. točke tega člena. III. V začasni kolegijski organ družbenega var- stva se imenuje: — Vilka PEŠEC, dipl. ekon., kot predsedni- ka — Vido ČAJiC, ekon., kot člana za področje financ in računovodstva — Pranja MEJCENOViC, kmet. tehnika, kot člana za področje proizvodnje in komercia- le. Začasni, kolegijski organ opravlja svoje funkcije neprofesionalno. V času trajanja ukrepa družbenega varstva zastopa in predstavlja začasni kolegijski organ družbenega varstva predsednik. Začasni kolegijski organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register. IV. Začasni kolegijski organ je dolžan delati po zakonih in samoupravnih splošnih aktih te- meljne organizacije, poleg tega pa je dolžan: — do 25/12-1986 poskrbeti za izdelavo sa- nacijskega programa in ga predložiti izvršne- mu svetu — zagotoviti izvajanje sanacijskega progra- ma — zagotoviti odpravo motenj v samouprav- nih odnosih, ki so bile razlog za uvedbo začas- nih ukrepov — uskladiti samoupravne splošne akte TOZD — zagotoviti nemoteno poslovanje temeljne organizacije — zagotoviti dolgoročni razvojni program temeljne organizacije — poskrbeti, da bo 3 mesece pred potekom začasnih ukrepov objavljen razpis za novega poslovodnega organa in zagotoviti kadrovanje predvsem poslovodnega delavca in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v koli- kor bodo opredeljeni v samoupravnem sploš- nem aktu. Začasni kolegijski organ mora pripraviti program dela za izvajanje ukrepov družbenega varstva in ga predložiti izvršnemu svetu. Spro- ti, pismeno pa najmanj vsake tri mesece, je dol- žan obveščati izvršni svet Skupščine občine F*tuj o svojih ugotovitvah in rezultatih pri od- pravljanju motenj v samoupravnih odnosih ter odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi. V. Člani začasnega kolegijskega organa imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka: 1. predsednik 120.000 din netto mesečno 2. oba člana pa vsak po 90.000 din netto me- sečno. Tako določena nadomestila osebnega do- hodka se valorizirajo skladno z gibanjem oseb- nih dohodkov v temeljni organizaciji. VI. Nadomestila osebnih dohodkov in stroški čla- nov začasnega kolegijskega organa, ki nastane- jo pri opravljanju njihove funkcije, bremenijo temeljno organizacijo. Vil. Izvajanje začasnih ukrepov sprem.lja izvršni svet in tromesečno o tem poroča delegatom Skupščine občine Ptuj. OBRAZLOŽITEV: Delovna organizacija LIK Savinja Celje, v sklopu katere posluje tudi TOZD Lesna indu- strija Ptuj, je v letošnjem letu gospodarila zelo neuspešno, saj znaša izguba v vseh TOZD cca 2.500.000.000 din. Zaradi tega in na podlagi ugotovitev Službe družbenega knjigovodstva Celje je Skupščina občine Celje v delovni orga- nizaciji že uvedla začasne ukrepe družbenega varstva. Skupščina občine Celje je predlagala, da se ukrepi uvedejo tudi v TOZD Lesna indu- strija Ptuj, zaradi česar je izvršni svet Skupšči- ne občine Ptuj na podlagi svojih pristojnosti iz 200. člena statuta občine Ptuj sprejel pobudo za uvedbo začasnih ukrepov in jih predlagal Skupščini občine Ptuj. TOZD v letošnjem letu že celo leto posluje z motnjami, saj je bilo že obdobje od 1 — 111. za- ključeno z izgubo, ki je nenehno naraščala ta- ko, da je za obdobje I —IX. znašala cca 150.000.000.- din, 31/10-1986 že cca 170.000.000 din in ocenjuje se. da bo poslovno leto 1986 zaključeno s "cca 200.000.000.- din izgube. V smislu določil zakona o sanaciji in prene- hanju OZD je TOZD izdelala sanacijski pro- gram, katerega izvajanje se v TOZD ni analizi- ralo, niti se ga ni izvajalo. Za izvajanje sanacij- skega programa sta bila zadolžena direktor TOZD in delavski svet, ki sta z opustitvijo na- vedenega povzročila, da so bili delavci po- manjkljivo in nepopolno obveščeni. K temu pa je potrebno dodati, da 'je TOZD za obdobje I —VI. izkazala pozitiven rezultat, kar pa ni re- alno, saj je bil periodični obračun izdelan ne- pravilno in izguba v višini cca 85.000.000.— din spioh ni bila izkazana. Tudi zaradi nepravilno izkazanega poslov- nega rezultata so nastale bistvene motnje v sa- moupra\nih odnosih, saj ni bilo zagotovljeno redno, pravočasno, resnično in popolno obve- ščanje delavcev o vprašanjih in odnosih, ki so pomembni za uresničevanje njihovih samou- pravnih pravic. V poslovanju TOZD pa je nenehno prisotno tudi znatno pomanjkanje lastnih obratnih sred- stev, zaradi česar je zadolženost TOZD trenut- no dosegla že znesek 195.000.000.- din. . Res je. da se v poslovanju z motnjami odra- žajo pogoji gospodarjenja v katerih dela lesno- predelovalna industrija, res pa je tudi, da k sla- bim rezultatom TOZD svoje prispevajo notra- nje pomanjkljivosti. Temeljna organizacija ne ustvarja več niti to- liko celotnega prihodka, da bi lahko nadome- ščala materialne, druge poslovne in amortiza- cijske stroške, posledica česar je. da je TOZD zašla v situacijo, ko ni več v stanju izpolnjevati zakonsko določenih obveznosti do družbene skupnosti ter zagotoviti pravic dela\cev glede njihove materialne in socialne varnosti. Po podatkih Službe družbenega knjigovod- stva si je TOZD v letu 1986 že refundirala do- ločene obveznosti do družbene skupnosti, med njimi tudi takšne, ki so imele osnove izkazane v zaključnem računu za leto 1985. Slednje pa pomeni, da TOZD že dalj časa ne izpolnjuje zakonsko določenih obveznosti. Z izkazovanjem nerealnih poslovnih rezulta- tov je TOZD poslovala v nasprotju s predpisi in s tem prizadela večjo škodo družbeni skup- nosti. Navedeno je posledica ravnanja indivi- dualnega poslovodnega organa in organa upravljanja, saj nista opravljala zadev iz svoje- ga delovnega področja v smislu pravilnega ob- veščanja delavcev, s tem pa sta povzročila bi- stveno kršitev samoupravnih pravic in prizade- la družbeno lastnino. Iz vsega navedenega nedvoumno izhaja, da je družbenopolitična skupnost dolžna sprejeti v tem sklepu določene ukrepe družbenega var- stva samoupravnih pravic in družbene lastnine in s tem omogočiti temeljni organizaciji nor- malno poslovanje, delavcem pa zagotoviti nji- hove samoupravne pravice in obvarovati druž- beno premoženje. Slednje je potrebno storiti kar najhitreje, saj razmere ne dovoljujejo nobenega odlašanja. POUK O PRAVNEM SREDSTVU; Zoper ta sklep imajo prizadeti delavci, zoper katere je izrečen začasni ukrep, sindikat in družbeni pravobranilec samoupravljanja pravi- co, da v roku 15 dni vložijo na Sodišču združe- nega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve. Številka: 428-8/86-3 Datum: 15/12-1986 Predsednik Zbora združenega dela, Branko JOHA 1. r, 300 Po 80. členu Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS. št. 1/81) in II. ali- nei 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vest- nik občin Ormož in Ptuj. št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združene- ga dela. Zbora krajevnih skupnosti ter Družbe- nopolitičnega zbora, dne 15. decembra sprejela SKLEP o soglasju k Statutu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor I. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k Satutu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišči- ne Mariobr. ki je bil sprejet na referendumu, dne 23/6-1986. 2_ Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in F*tuj. Številka: 022-5/86-2 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 301. Na podlagi 33. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 9. člena Odloka ^ ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč (Uradni vestnik občine Or- mož in Ptuj, št. 28/85) je Skupščina občine F*tuj nd seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. decembra 1986 <^prejela naslednji SKLEP I. Potrdita se: sprememba programa Sklada stavbnih zem- ljišč občine Ptuj v letu 1986 in sprememba finančnega plana Sklada sta\^^ r.ih zemljišč v letu 1986. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in I*tuj. Številka: 022-1/85-4 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC I. r. 302. Na podlagi 33. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 18/84) ter na Dodlagi 9. člena odloka o ustanovitvi Sklada -tavbnih zemljišč (Uradni vestnik občin Ormož n Ptuj. št. 28' 85) je Skupščina občine Ptuj na Neji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih kupnosti, dne 15. decembra 1986 sprejela SKLEP 1. Potrdi se sklep o začasnem financiranju Sklada stavbnih zemljišč v prvih treh mesecih 1987. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-1/85-4 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC L r. STRAN 234 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT.37 303. 1. V odbor za nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega referendum- skega programa v občini Ptuj se imenujejo: 1. za predsednika: Martin BERDEN, Zoiso va pot 6 2. za podpredsednika: Stanko BRODNJAK. Potrčeva 43 3. za člane: Savo KOZJAK, Severova 9 4. Franc KRAJNC, Mladinska 6, Kidričevo 5. Stanko MEŠKO, Tovarniška c. 2, Kidriče- vo 6. Franc LUKMAN, Maistrova 7 7. Franc FIDERŠEK, Ziherlova ploščad 6 b) za priključek v družbenem sektorju 1.083. din' E (E — stopnja onesnaženosti odplak), oziroma najmanj toliko, kot znaša vrednost povračila v zasebnem, sektorju pod zaporedno štev. 3. 5. člen V 7. členu se 3-alineja spre.meni in glasi: - podatkov investitorja o potrebni kapaci- teti priključka oz. stopnji onesnaženosti od- plak kadar gre za priključek družbenega sek- torja na kanalizacijo 8. Ivo TEŽAK, Langusova 7 9. Janez MRŠEK, Volkmarjeva c. 7 10. Franc IVANUŠA, Trg svobode 1. 2. Naloge odbora določa 10. člen odloka o uvedbi samoprispevka za območje občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 36/86). 3. _ Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-40/86-1 Datum: 15/12-1986 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r. 304. Skupščina samoupravne komunalne skupno- sti občine Ptuj je na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 21/11-1986 sprejela naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL IN KRITERIJEV O POVRAČILIH ZA NOVE PRIKLJUČKE IN ZA POVEČA- NJE KAPACITETE NOVIH PRIKLJUČKOV NA VODOVODNO IN KANALIZACIJSKO OMREŽJE V 7. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Ce podatka o stopnji onesnaženosti odplak ni, se uporabljajo merila in kriteriji Zveze vod- nih skupnosti Slovenije glede onesnaženosti odplak posameznih uporabnikov. 6. člen V 12. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Sklep o novih cenah se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. 1. člen V merilih in kriterjih o povračilih za nove priključke in za povečanje kapacitete novih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) se v prvem odstavku 4. člena doda nova tretja alineja, ki glasi: — če se priključuje na omrežje pod izjemni- mi pogoji. 2. člen V 4. členu se dodata novi 3. in 4. odstavek ki glasita: Med izjemne pogoje se šteje dolžina priklju- čka na sekundarni vodovodni cevovod in vred- nost montažnih del nad 100 m. Investitor — uporabnik ki izpolnjuje izjemne pogoje je oproščen plačila povračila v višini razlike predračuna za izvedbo priključka nad 100 m in potrjenega predračuna za priključek dolžine 100 m. Vrednost priključka 1 = 100 m ugotavlja in potrjuje odbor za individualno komunalno ra- bo pri Samoupravni komunalni skupnosti ob- čine Ptuj vsake tri mesece. 3. člen V 5. členu se tabela z vrednostmi povračil spremeni in glasi: 7. člen Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. ^ V Ptuju 21. 11. 1986 Samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj Predsednik skupščine Anton Žagar 1. r. 305. Na podlagi 69. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Urad- ni list SRS št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRA- VNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ 1. člen V Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82 in 12/83) se prvi odstavek 21. člena spremeni in glasi: »Zbor uporabnikov šteje 68 delegatskih mest«. 2. člen V 22. členu se spremenita druga in tretja alineja, ki glasita: »— delovni ljudje, občani in stanovalci prek delegacije krajevne skupnosti 35 delegatov. — druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovitelji stanovanjske skupnosti — 3 delegate.« 3. člen V 29. členu se doda tretji odstavek, ki glasi: »Sestava skupnih organov in stalnih komisij ter njihove pristojnosti so določene v statutu.« 4. člen V 37. členu se doda drugi odstavek, ki glasi: »Medsebojna razmerja med stanovanjsko skupnostjo in drugimi in- teresnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje ter delovno skupnostjo se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom.« 5. člen Spremebe samoupravnega sporazuma se objavijo v Uradnem vestni- ku občin Ormož in Ptuj in začnejo veljati osmi dan po objavi. Ptuj, dne 18. novembra 1986 \a podlagi 164. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 10. člena odloka o uvedbi samopri- spevka za območje občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 36/86) je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbo- ra krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega /bora, dne 15. decembra 1986 sprejela SKLEP o imenovanju za nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega referendumskega programa v občini Ptuj ŠT.37 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 235 Na podlagi 82. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Urad- ni list SRS št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1 /86) ter 25. in 43. člena Samouprav- nega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti ob- čine Ptuj (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82, in 12/83) sprejemata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČI- NE PTUJ 1. člen V Statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 13/82, 22/82 in 12/83) se 11. člen spre- meni in glasi: Zbor uporabnikov šteje 68 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 12 delegatskih mest 2. člen Člen 12. se spremeni in glasi: Delegate v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti delegirajo: A. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti 30 delegatov in sicer:_ STRAN 236 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT.37 1 2_3 109. KI K Vinojug. Djevdjelija. bife 1 1 Ptuj 110. Ghetaldus Zagreb. TOZD Optični servis Mari- 3 bor. prodajalna Ptuj 111. Birostroj Maribor. Servis Ptuj 112. Brivsko frizersko podjetje Maribor. Brivnica in česalnica Kidričevo 113. Kemična čistilnica Maribor, poslovalnica F*tuj 114. Loterijski zavod Ljubljana, zastopstvo Ptuj 1 delegat 20 115. LIK Savinja Celje TOZD Trgovina les Ptuj I 16. Metalna Ljubljana prodajno skladišče Ptuj 117. Elektrotehna Ljubljana prodajalna Ptuj 118. Petrol Ljubljana TOZD Trgovina na drobno Ma- ribor, bencinski servisi: Potrčeva. Ormoška. Trg svobode, Podlehnik 1, Podlehnik II. Hajdoše 119. Petrol Ljubljana, poslovna enota Maribor, skla- dišče Ptuj 120. Petrol Ljubljana TOZD Motel Podlehnik 121. SOZD MERX. Avtotehnika Celje prodajalna Ptuj 1 delegat 21 122. Osnovna šola Franc Osojnik 123. Osnovna šola Bratje Reš Desternik 124. Osnovna šola dr. Franja Zgeča Dornava 125. Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica 126. Osnovna šola Juršinci 127. Osnovna šola Bratov Štrafela Markovci 128. Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj 129. Osnovna šola Olga Meglic Ptuj 130. Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj 131. Vzgojno varstvena organizacija Miran Sagadin Ptuj 132. Osnovna šola Ivan Spolenak Ptuj 133. Osnovna šola Cirkovce 134. Osnovna šola Hajdina 135. Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo 136. Osnovna šola Majšperk 137. Osnovna šola Martin Korez Podlehnik 138. Osnovna šola Videm pri Ptuju 139. Osnovna šola Leskovec 140. Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane I delegat 22 141. SŠC Dušan Kveder Ptuj TOZD Srednja kovinar- ska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahovi- ča Ptuj 142. SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družbo- slovna in ekonomska šola in naravoslovna mate- matična šola Jože Lacko Ptuj 143. SŠC Dušana Kvedra Ptuj DSSS 144. SŠC Dušana Kvedra Ptuj, dijaki srednjih šol 145. SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Dom učencev 146. Glasbena šola Karol Pahor Ptuj 147 Delavska univerza Ptuj 1 delegat 23 148 Radio Tednik Ptuj 149. Pokrajinski muzej Ptuj 150. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj 151. Zgodovinski arhiv Ptuj 152. Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj 153. ČGP Večer, podružnica Ptuj 154. ČGP Delo Ljubljana, dopisništvo Ptuj 155. ČZP Kmečki glas. dopisništvo Ptuj 156. Mestni kino Ptuj 1 delegat 24 157. Zdravstveni center Ptuj Ormož TOZD Bolnica 158. Zdravstveni center Ptuj TOZD Osnovno zdrav- stveno varstvo Ptuj 159. Zdravstveni center Ptuj- Ormož TOZD Zobo- zdravstvena služba Ptuj 160. Zdravstveni center Ptuj - Ormož DSSS 161. Združene lekarne Ptuj 162. Železniški zdravstveni dom Maribor Železniška ambulanta Ptuj I delegat 25 163. Center za socialno delo Ptuj 164. Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava 165. Dom upokojencev I*tuj — Muretinci 166. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Higiensko epidemio.oški oddelek TE I*tuj 1 delegat 26 167. Kmetijska zadruga Ptuj 168. Kmetijska zadruga Lovrenc na Drav. polju Ih9. Mesokombinat PP TOK Kooperacija Hajdina 170. GG Maribor TOK za kooperacijo gozdarstva Ptuj 1 delegat 27. 171. Obrtno nabavno prodajna zadruga Panorama Ptuj 172. Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo 173. Obrtniki občine Ptuj z delavci, zaposlenimi pri 174. Gospodinjske pomočnice in gospodarski pomo- čniki 1 delegat 28. 175. Skupščina občine Ptuj — Delovna skupnost upravnih organov občine Ptuj 176. Delovna skupnost skupnih služb KS občine Ptuj 177. Javno pravobranilstvo Ptuj 178. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj 179. Služba družbenega knjigovodstva podružnica Ptuj 180. Postaja milice Ptuj 181. Občinski sodnik za prekrške I delegat 29. 182. KB Maribor, poslovna enota Ptuj 183. Jugobanka Ljubljana, filiala Maribor, ekspozitu- ra Ptuj 184. Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju 185. Temeljno javno tožilstvo Maribor, enota v Ptuju 186. Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj 187. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj 188. Skupne službe SIS družbenih dejavnosti 189. Skupne službe SIS materialne proizvodnje 190. Skupnost za zaposlovanje Maribor, enota Ptuj 191. OK ZKS Ptuj 192. OK SZDL Ptuj 193. OS ZSS Ptuj 194. OK ZSMS Ptuj 195. Občinska organizacija RK Ptuj 196. AMD Ptuj 197. ZŠAM Ptuj 198. Občinska zveza DPM Ptuj 199. Zveza lovskih družin Ptuj 200. Ribiška družina Ptuj 201. Društvo upokojencev Ptuj 202. Zveza gasilskih društev Ptuj 203. Odvetniki in pri njih zaposleni delavci 204. Zveza telesno kulturnih organizacij Ptuj 205. Aeroklub Ptuj • I delegat 30 206. Garnizon Dušana Kvedra Ptuj 207. Občinski štab TO Ptuj 1 delegat B. Delovni ljudje in občani ter skupnosti stanovalcev preko delega- cije krajevne skupnosti 35 delegatov in sicer tako, da ima vsaka krajevna skupnost v občini Ptuj po enega delegata. C. Upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev — eden (1) delegat. D. Delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovne orga- nizacije zveze sindikatov eden (I) delegat. E. Imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj, kot posamez- nih delov stanovanjskih hiš (etažni lastniki), delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujejo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja in člani stanovanjske zadruge, prek konference delegatov pri krajevni skupnosti — eden (1) delegat. 3. člen Člen 13. se spremeni in glasi: Delegate v zbor izvajalcev stanovanjske skupnosti delegirajo: 1. KGP Ptuj - TOZD Stanovanjski servis Ptuj I delegat 2. KGP Ptuj — TOZD Projekta inženiring Ptuj I delegat 3. KGP Ptuj - TOZD Visoke gradnje »Drava« Ptuj I delegat 4. KGP Ptuj — delovna skupnost skupnih služb I delegat 5. GIP »Gradiš« TOZD Gradnje Ptuj I delegat 6. Opekarna Ptuj Emona KK TOZD Gradbeni remont I delegat 7. Pleskar Ptuj 1 delegat 8. Dimnikarsko podjetje Ptuj I delegat 9. KBM - PE Ptuj 1 delegat 10. »Panorama« Ptuj Združenje obrtnikov Ptuj I delegat 11. Pokrajinski muzej Ptuj Zavod za spomeniško varstvo Maribor 1 delegat 12. DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj Podjetje za PTT promet Maribor — TOZD za PTT Promet Ptuj IMP Ljubljana TOZD Elektrokovinar Ptuj 1 delegat 4. člen V 15. členu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Predsedstvo skupščine stanovanjske skupnosti obravnava gradiva za skupščino Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije ter je delegacija za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije. 5. člen V 18. členu se doda novi četrti odstavek, ki glasi: Najmanj 2/3 članov odbora za gospodarjenje in družbeno pomoč in odbora za graditev mora biti delegatov zbora uporabnikov ali zbora izva- ialrpv skiinšr^inp stannvaniske skiinnosti ŠT. 37 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 237 6. člen V 35. čjenu se doda novi drugi odstavek, ki glasi: Delegacija za delegiranje delegatov v skupščino Skupnosti socialne- ga varstva občine Ptuj je Odbor za gospodarjenje in družbeno pomoč. Vsakega zasedanja skupščine Skupnosti socialnega varstva občine Ptuj se udeleži po šest (6) delegatov stanovanjske skupnosti. 7. člen Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati osmi dan po ob i v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, dne 18. novembra 1986 Predsednik Skupščine stanovanjske skupnosti Jože Ceh l.r. 306. Na podlagi 31. člena Zakona o stanovanj- skem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 3/81, 34/83, 24/85 in 1/86) in 6. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) ter 10. člena Samoupravnega spora- zuma o temeljih plana Samoupravne stano- vanjske skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/86) je zbor uporab- nikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na seji dne 18. novembra 1986 sprejel PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen S tem pravilnikom ureja Samoupravna sta- novanjska skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) osnove in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti. Posojila po tem pravilniku daje stanovanj- ska skupnost v okviru dogovorjenega standar- da na podlagi razpisov. 2. člen Združena sredstva vzajemnosti se uporablja- jo po tem pravilniku za: — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, — kreditiranje gradnje, nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti, — kreditiranje prenove stanovanj in stano- vanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti, pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska po- vršina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši sistem ogrevanja, dogra- dijo sanitarije ali izboljšajo instalacije. — premostitvena posojila, ki jih lahko prej- mejo družbeni investitorji stanovanjske grad- nje in pripadajočih komunalnih naprav in sta- novanjske zadruge za čas izvajanja stanovanj- ske gradnje. — kreditiranje graditve in adaptacije indivi- dualnih stanovanjskih hiš na manj razvitih ob- močjih občine Ptuj. 3. člen Pravico do posojil iz združenih sredstev vza- jemnosti imajo (splošni pogoji): 1. Organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne skup- nosti, ki imajo sedež na območju občine in so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in ki: — združujejo sredstva za vzajemnost v do- govorjenem roku in obsegu, — začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve, ki vrednostno ni večji od 5%, celotne mase bruto osebnih do- hodkov v tem obdobju in združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, — niso sposobne združevati sredstev vza- jemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o teme- ljih plana stanovanjske skupnosti. 2. Delavci, ki združujejo delo v temeljni or- .ganizaciji združenega dela ali v delovni skup- nosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stano- vanjski skupnosti, ali so združevanja začasno oproščeni in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko gra- ditev ali pa s kakšnim drugim načinom sodelo- vanja s temeljno banko na osnovi katerega bo- do dobili stanovanjsko posojilo. 3. Kmetje kooperantje ter drugi delovni lju- dje, ki združujejo delo in sredstva v kmetijski zadrugi in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbenopravne osebe in ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ter zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko na osnovi katere bodo pridobili stanovanjsko posojilo. 4. Upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev varčujejo pri banki ali pa bodo s kakš- nim drugim načinom sodelovanja z banko pri- dobili stanovanjsko posojilo in zagotovili la- stno udeležbo, pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu. 5. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter de- lovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravlja- jo umetniško ali drugo dejavnost, če združuje- jo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupno- sti in varčujejo pri banki za stanovanjsko poso- jilo najmanj dve leti. , Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti pridobijo tisti, ki izpolnjujejo splošne pogoje in posebne pogoje, ki so za posamezne katego- rije upravičencev (družbeno pravne ali civilne pravne osebe) opredeljeni v tem pravilniku in v javnem razpisu posojila. 4. člen Kreditiranje stanovanjske izgradnje se izvaja v skladu z letnim planom stanovanjske skup- nosti, ki konkretno določa plan stanovanjske gradnje v občini, obseg in dinamiko združeva- nja sredstev vzajemnosti in namen ter način uporabe vzajemnostnih sredstev stanovanjski .skupnosti. 5. člen Stanovanjska skupnost namenja v skladu s 5. členom samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana združene sredstva vzajemnosti v viši- ni 65% za kreditiranje gradnje, prenove in na- kupa stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti, v višini 20% za kreditiranje gradnje, pre- nove in nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v višini 15% za kreditiranje grad- nje prenove in nakupa stanovanj v zasebni la- sti v manj razvitih krajevnih skupnostih občine pod posebnimi — ugodnejšimi kreditnimipo- goji. Konkretna višina sredstev vzajemnosti za posamezne namene se določi vsako leto pose- bej z letnim planom stanovanjske skupnosti ali sklepom o razpisu posojila po tem pravilniku. Začasno prosta sredstva se lahko uporablja- jo za premostitveno kreditiranje v skladu z ustreznim aktom stanovanjske skupnosti. Manj razvite krajevne skupnosti so določene z Odlokom o območjih, ki štejejo za manj raz- vita območja v SR Sloveniji v obdobju od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS št. 43/85) in so v občini Ptuj: — Desternik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci (geografsko obmo(5je Sloven- ske gorice) in — Dolena, Cirkulane, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Za vrč in Žetale (geografsko območje Haloz). 6. člen Pri dajanju posojil organizacijam in delav- cem v združenem deki upošteva stanovanjska skupnost zlasti njihov ekonomski in socialni položaj. 7. člen Posojila za gradnjo, prenovo in nakup sta vanj in stanovanjskih hiš v družbeni la'^« jejo največ za dobo 10 let. Posojila za gradnjo, prenovo in nakup siano vanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti se da- jejo za gradnjo, prenovo in nakup: — v razvitih krajevnih skupnostih največ dobo 15 let in — v nerazvitih krajevnih skupnostih za dobo 19 let Obrestno mero določi odbor za graditev razpisom javnega natečaja v skladu s. politi - obrestnih mer. Za gradnjo, prenovo in nakup stanov-'' stanovanjskih hiš v zasebni lasti v mani tih krajevnih skupnostih se višina posoj pripada posojilojemalcu po 22. členu tega pra- vilnika poveča za 20%, posojilo pa se odp!i6i- je z dvoletnim (2) moratorijem. Odobrena posojila za gradnjo, pren nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v za.-., ont lasti po dosedaj veljavnih kriterijih ne izključu- jejo pravice do posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v manj razvitih krajevnih skupnostih. Organizacije vračajo posojilo v polleti anuitetah, delavci, upokojenci in invaKdi pu mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polle; anuitete. 8. člen Šestina polletne anuitete od vseh p*fc. ,,. isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne nv biti nižja od mesečne stanarine za to stano nje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojeu lec plačal po predpisih o stanarinah. Ce se osebni dohodek delavca med odplače- vanjem posojila bistveno zmanjša, lahko zn- prosi stanovanjsko skupnost za stalno ali za; sno znižanje plačila mesečnih obrokov ali začasno odložitev plačevanja teh obrolj;ov. 9. člen Za gradnjo in nakup stanovanj v dru' zasebni lasti se dajejo posojila le do vrt standardnega stanovanja po površini do 90 n 10. člen Stanovanjska skupnost najmanj enkrat le; določi v skladu z Družbenim dogovorom > oblikovanju cen v stanovanjski gradnji v SR Sloveniji ceno mf stanovanjske površine, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodelitvi posojila za nakup, gradnjo in pre novo stanovanj in stanovanjskih hiš. 11. člen Stanovanjska skupnost razpiše letno lahko pa tudi več razpisov za posojila i jemnostnih sredstev. V razpisu morajo biti navedeni zlasti: — obseg sredstev, predvidenih za posoi po posameznih namenih, — pogoji za pridobitev posojila glede men posojila, — višina diferencirane lastne udeležbe, — kriteriji za določitev prednosti za pri;', tev posojila, — dokumentacija k vlogi za posojilo, — način zagotavljanja. lastne udeležbe in vračila anuitet, ( — način in rok objafve rezultata razpisa. Razpis za posojila za gradnjo, prenovo nakup stanovanj v manj razvitih krajevnih skupnostih se razpiše ločeno. 12. člen Na podlagi posebnega samoupravnega spo- razuma med stanovanjsko skupnostjo in Kre- ditno banko Maribor opravlja banka vse ban- čne, finančne in knjigovodske in druge stroko- vno-administrativne posle. STRAN 238 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ST.37 13. člen O uresničevanju posameznih pravic in ob- veznosti iz kreditiranja stanovanjske graditve v skladu s tem pravilnikom odločajo organi, ki so določeni s statutom stanovanjske skupnosti. 14. člen Po tem pravilniku pridobivanje posojila TOZD in DS in njihovi delavci, ki združujejo delo in sredstva za stanovanjsko gradnjo iz či- stega dohodka, v TOZD in DS, ki imajo sedež v naši občini, ne glede na to, kje imajo sedež svojih delovnih enot. Posojilo za gradnjo, na- kup stanovanja ali stanovanjske hiše je možno dobiti izven naše občine, če TOZD ali DS da zato soglasje ter pod pogojem, da se delavec dnevno vozi, oziroma se bo vozil na delo iz kraja, v katerem gradi, kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo. II. KREDITIRANJE GRADNJE NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANO- VANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI 15. člen Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združe- nega dela in delovne skupnosti za gradnjo, na- kup in prenovo stanovanj v družbeni lasti za svoje delavce. Posojila iz vzajemnostno združenih sredstev lahko pridobijo temeljne organizacije združe- nega dela in delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da začasno niso sposobne oblikovati do- volj sredstev v skladu skupne porabe za plani- ran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od pet (5) % celotne mase BOD v tem obdobju, da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov zača- sno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti, — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanj- skih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavlja- nje in usklajevanje samoupravnih družbeno- ekonomskih odnosov na področju stanovanj- skega gospodarstva v SR Sloveniji. — predložijo plan, v katerem je plan dohod- ka in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove, — sprejmejo plan potreb po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti in že odobrenih posojil iz združenih sredstev vza- jemnosti, — bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja, — niso v preteklem letu prekoračile družbe- no dogovorjenih meril za oblikovanje in deli- tev sredstev za osebne dohodke, — da gradijo ali kupujejo stanovanja v okvi- ru programa stanovanjske gradnje samoupra- vne stanovanjske skupnosti, — da lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanja, ki jih bodo pridobile (pre- novile) s tem pravilnikom. 16. člen Lastna udeležba temeljne organizacije zdru- ženega dela ali delovne skupnosti so stano- vanjska sredstva sklada skupne porabe za sta- novanjsko gradnjo skupaj s posojilom, prido- bljenim na podlagi vezave stanovanjskih sred- stev pri banki. V lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. 17. člen Lastna udeležba temeljne organizacije dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup sta- novanj v družbeni lasti znaša najmanj 40% od predračunske vrednosti ali končne icupopro- 18. člen Osnova za izračun lastne udeležbe organiza- cije, je razlika med povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organi- zaciji in povprečnim mesečnim osebnim do- hodkom na zaposlenega v republiki. Organizacija, katere povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega znaša manj kot povprečni mesečni osebni dohodek na za- poslenega v republiki, plača lastno udeležbo najmanj v višini 50% od zneska, potrebnega za investicijo. Organizacija, katere povprečni me- sečni dohodek na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni osebni dohodek na zaposle- nega v republiki, plača lastno udeležbo po pro- gresivni lestvici. Ne glede na določbe prvega in drugega od- stavka tega člena znaša lastna udeležba za de- javnosti s področja negospodarstva 40%. Progresivno lestvico za izračun diferencirane lastne udeležbe določi odbor za graditev stano- vanjske skupnosti z razpisom. 19. člen Odplačilna doba posojila iz združenih sred- stev, ki jih najemajo TOZD in DS je odvisna od višine odobrenega posojila. Za organizaci- je, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let in je naslednja: Če znaša od predračun- ske ali končne kupopro- dajne cene stanovanja znaša odplačilna doba do 40% 6 let od 41 do 50% 7 let od 51 do 60% 8 let od 61 - 70% 10 let Organizacijam, ki trenutno poslujejo z izgu- bo se glede na možnosti odplačevanja odobre- nega posojila iz združenih sredstev odloži pri- četek odplačevanja kredita največ za dve leti s tem, da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih. 20. člen Organizacija lahko proda kupljena ali zgra- jena najemna stanovanja pred poplačilom po- sojila samo v soglasju s stanovanjsko skup- nostjo, ki določi v takem primeru pogoje in na- čin poplačila preostalega dolga. III . KREDITIRANJE GRADNJE. NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANO- VANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI 21. člen Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invali- di iz 3. člena tega pravilnika lahko dobijo za posojila za gradnjo, nakupa in prenovo stano- vanj in stanovanjskih hiš: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neu- strezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vi- kenda. — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stano- vanjsko posojilo in zagotovili lastno udeležbo. Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s prejetimi stanovanjskimi standardi v občini. Za družinske člane se šteje- jo zakonec, otroci, starši če živijo v skupnem gospodinjstvu in jih prosilec za posojilo vzdr- žuje. Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vpraša- nje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stano- vanje. 22. člen Posojilo, ki ga dobi delavec po tem pravilni- ku znaša za nakup stanovanja v etažni lastnini v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji do 40% predračunske ali končne prodajne cene standardnega stanovanja in za gradnjo stano- vanjske hiše do 30% predračunske vrednosti ali končne prodajne cene standardnega stanova- nja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v tekočem letu. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi pri prenovi stanovanjskih hiš in stanovanj. Vsak delavec lahko dobi ob pogojih, ki jih določa ta pravilnik in drugi akti stanovanjske skupnosti, posojilo za standardno stanovanje za 4 člansko družino (70 m'), če pa je dejansko število članov večje od štirih, se standardna stanovanjska površina poveča za 15 m^ na čla- na. Delavec, ki kupuje, gradi ali prenavlja stano- vanje ali stanovanjsko hišo, katerega standard- na površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem pravilniku posojila za del stanovanjske po- vršine, ki presega standardno stanovanjsko po- vršino. 23. člen Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega stanovanja 80% — pri blokovni zadružni gradnji 80% — pri zadružni gradnji 75% — pri gradnji individualne stanovanj- ske hiše 60% — pri prenovi stanovanj in stanovanj- skih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupopro- dajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske povr- šine. 24. člen Prednost za posojilo po tem pravilniku ima delavec, ki: — kupuje ali gradi stanovanje oz. stano- vanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, — kupuje standardno stanovanje, — ki bo z nakupom, graditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil druž- beno stanovanje, ki po stanovanjskih standar- dih ni ustrezno za njegovo družino, ~ ki ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine. Razpis lahko vsebuje tudi druge elemente, ki dajejo prednost pri odobravanju posojil, kot n. pr. število družinskih članov, invalidnost, bole- zen v družini, članstvo v ZB itd. 25. člen Osnova za določitev višine lastne udeležbe in višine posojila, ki pripada delavcu po tem pravilniku je razmerje med rnesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine (gospodinj- stva) delavca v preteklem letu in med popre- čnim mesečnim osebnim dohodkom na zapo- slenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v prete- klem letu. Pri izračunu mesečnega skupnega čistega dohodka na člana družine (gospodinjstva) se upoštevajo vsi dohodki delavca in njegovih družinskih članov v preteklem letu, razen ti- stih, ki so navedeni v 151. členu Zakona o dav- kih občanov. 26. člen Natančnejša določila o višini lastne udelež- be in o višini posojila ter druge pogoje, ki vpli- vajo na višino posojila, določi odbor za gradi- tev stanovanjske skupnosti ob vsakokratnem razpisu, glede na obseg razpoložljivih sredstev za te namene. 27. člen Za lastno udeležbo delavca se štejejo privar- čevani denar, dokazan s hranilno vlogo, poso- jilo na podlagi namenskega varčevanja za sta- novanjsko graditev pri banki, stanovanjsko po- sojilo, ki izvira iz kakšnega drugega sodelova- nja z banko, material, vloženo delo delavca in druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski ob- jekt. 28. člen Pri določanju dobe vračanja posojila delav- cu se poleg 7. in 8. člena tega pravilnika upo- števa tudi vsota anuitet posojil za reševanje stanovanjskega vprašanja in povprečni mese- čni dohodek na člana družine. Odplačilna do- ba posojila po tem pravilniku ne more biti Vraiša od pet (5) let. ŠT. 37 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ stran 239 29. člen Z delavcem, ki mu je bilo dodeljeno stano- vanjsko posojilo sklene banka posojilno po- godbo, s katero se določijo medsebojne pravi- ce in obveznosti v skladu s tem pravilnikom. 30. člen Posojilo se v soglasju z banko zavaruje z eno od naslednjih oblik zavarovanja: — zavarovanje pri zavarovalni skupnosti. — vknjižbo zastavne pravice kreditirane na- premičnine v korist Samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Ptui — solidarno jamstvo kreditno sposobnih porokov. 31. člen Delavec lahko proda pred poplačilom poso- jila stanovanje ali stanovanjsko hišo samo v so- glasju s stanovanjsko skupnostjo, ki določi po- goje in način poplačila preostalega dolga. Ce delavec kupuje ali gradi primernejše stanova- nje ali stanovanjsko hišo po določenih norma- tivih za svojo družino, lahko stanovanjska skupnost dovoli prenos zemljiškoknjižnega za- varovanja v breme novega stanovanja ali dru- žinske stanovanjske hiše. IV. konCne doloCbe 32. člen ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v ob- čini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82). Ta pravilnik začne veljati osmi dan po obja- vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Ptuj, dne 18/11-1986 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Ptuj Jože Ceh 1. r. METODOLOGIJA I. Za določitev prednosti pri dodeljevanju po- sojil iz združenih sredstev vzajemnosti za kre- ditiranje gradnje in prenove stanovanj in sta- novanjskih hiš v zasebni lasti na osnovi javne- ga natečaja Samoupravne stanovanjske skup- nosti občine Ptuj razpisanega na osnovi Pravil- nika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj se uporabljajo naslednji kriteriji: a) stanovanjske razmere prosilca in njegove družine, b) izselitev iz družbenega stanovanja, c) povprečni mesečni dohodki na člana druži- ne (gospodinjstva), d) število družinskih članov, e) namensko stanovanjsko varčevanje, O gradbene faze hiše (višina dosedanjih vla- ganj) g) posebni socialni položaj, h) gradnja v nerazviti krajevni skupnosti. II. K točki a: 1. Nima stanovanja (stanuje v prosto- ru, ki po stanovanjskih predpisih ne spada med stanovanjske prostore) 2. Zelo slabe stanovanjske razmere (do 5 m' na družinskega člana ter je stanovanje starejše kot 50 let nima ko- palnice, sanitarije izven stanovanjske hiše) 40 točk 3 Slabe stanovanjske razmere (do 10 m' na družinskega člana ter je sta- novanje starejše od 25 let ali je izpol- njen eden izmed kriterijev iz točke 2) 30 točk 4. Podnajemniško razmerje ali skup- no gospodinjstvo s starši ali drugo družino 25 točk 5. Znosne stanovanjske razmere (ni izpolnjen nobeden izmed kriterijev iz točke 2 in 3) 20 točk 6. Ustrezne stanovanjske razmere (družina biva v standardnem stanova- nju) 10 točk K točki b: 1. Sprostitev družbenega stanovanja, ki po stanovanjskem standardu ne ustreza za družino glede na število družinskih članov. 20 točk 2. Sprostitev družbenega stanovanja, ki po stanovanjskem standardu ustre- za glede na število družinskih članov, 10 točk 3. Sprostitev solidarnostnega stanova- nja 30 točk K točki C 1. Povprečni mesečni dohodek na čla- na družine (gospodinjstva) v prete- klem letu je do 30% povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v preteklem le- tu. 15 točk 2. Povprečni mesečni dohodek na čla- na družine (gospodinjstva) v prete- klem letu je od 30 do 60% povprečne- ga OD v gospodarstvu v SRS v prete- klem letu 10 točk 3. Povprečni mesečni dohodek na čla- na družine (gospodinjstva) v prete- klem letu je nad 60% povprečnega OD v gospodarstvu v SRS v preteklem le- tu 5 točk K točki d: Za vsakega družinskega člana (čla- na gospodinjstva), ki se bo preselil v novo stanovanjsko hišo 5 točk K točki e: 1. Namensko varčevanje pri banki sklenjeno manj kot eno leto pred izi- dom natečaja, ici ni bilo prekinjeno 10 točk 2. Namensko varčevanje pri banki sklenjeno eno leto pred izidom nate- čaja, ki ni bilo prekinjeno 20 točk 3. Namensko varčevanje pri banki sklenjeno nad dve leti pred izidom na- tečaja, ki ni bilo prekinjeno 30 točk K točki f: Stanovanjska hiša je v: II. gradbeni fazi (zemeljska dela in pr- va plošča) 10 točk III. gradbeni fazi (hiša je pod streho) 20 točk IV. ali višji fazi (vgrajeno stavbno po- hištvo in instalacija) 30 točk K točki g: — invalidnost (I. in II. kategorija) 20 točk — udeležba v NOB pred 9/9-1943 20 točk — udeležba v NOB po 9/9-1943 10 točk — bolezen družinskega člana, ki je trajna ali ponavljajoča (na osnovi mnenja zdravniške komisije) 10 točk K točki h: — stanovanjska hiša se gradi v neraz- viti krajevni skupnosti v občini 30 točk III. Na osnovi skupnega števila pripadajočih točk posameznega prosilca se sestavi predno- stna lista prosilcev za dodelitev posojila. Ptuj, dne 18/11-1986 Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj Jože Ceh I. r. 307. Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispev- ku (Ur. list SRS štev. 3/73). 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77) in 39. čle- na Statuta Krajevne skupnosti Središče ob Dravi ter poročila volilne komisije z dne 7. 12. 1986 o glasovanju na referendumu za uvedbo samoprispevka, je skupščina Krajevne skupno- sti Središče ob Dravi na zasedanju, dne 10. de- cembra 1986 sprejela SKLEP o uvedbi samoprispevka za financiranje redne dejavnosti in programa razvoja od leta 1987-1991 1. člen V Krajevni skupnosti Središče ob Dravi se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 7. decembra 1986 uvede samoprispevek. Samoprispevek se uvede v denarju za financi- ranje redne dejavnosti in izvedbo programa razvoja KS za srednjeročno obdobje od leta 1987-1991. 2. :ien Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. januarja 1987 do 31. decembra 1991. 3. člen Samoprispevek v denarju znaša: — za zavezance, ki imajo dohodek od kme- tijske dejavnosti po stopnji 7 % od tekočega katasterskega dohodka. — za zavezance, ki imajo osebne dohodke v združenem delu in za delavce pri zasebnih de- lodajalcih, po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodke od samo- stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stop- nji 2 % od čistega dohodka, — za zavezance, ki imajo dohodke od pokoj- nine, ki je višja od minimalne pokojnine z var- stvenim dodatkom, po stopnji 1 "o od pokojni- ne, — za zavezance, začasno zaposlene v tujini 10.000.- dinarjev letno. 4. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Središče ob Dravi. 5. člen S samoprispevkom bo zbranih 50.840.000.— dinarjev. S temi sredstvi bo KS Središče ob Dravi financirala redno dejavnost KS in sred- njeročni program razvoja sprejet za obdobje 1987-1991. leta. 6. člen Samoprispevek od osebnega dohodka delav- cev v združenem delu in delavcev pri zasebnih delodajalcih ter od pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokoj- nine ob izplačilu in ga nakazuje na račun kra- jevne skupnosti Središče ob Dravi. Samopri- spevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali dru- go gospodarsko dejavnostjo in z intelektualni- mi storitvami, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke SO Ormož v imenu kraje- vne skupnosti. Osnovo za odmero samopri- spevka ugotavlja Uprava za družbene prihod- ke po predpisih, ki veljajo za odmero davkov občanov. 7. člen Svet KS Središče ob Dravi je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem skle- pu. 8. člen Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obvezno- sti samoprispevka v določenem roku, se obvez- nosti pravilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. 9. člen Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, za katere je bil samoprispe- vek uveden. 10. člen Samoprispevka v denarju so oproščeni obča- ni od dohodkov, glede katerih velja oprostitev po zakonu. Izjemoma sme svet KS odločiti, da se samoprispevek odpiše, če bi se z izterjavo STRAN 240 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 37 • ilo v nevarnost preživljanje zavezanca in v!h družinskih članov. 11. člen v f edstev samoprispevka se sestavi zakl n, ki se predloži skupščini KS potre. L. viorebitni višek dohodka samopri- spevka uvedenega s tem sklepom, se lahko uporabi tudi za ostale druge dejavnosti kraje- vne skupnosti po predhodnem sklepu sveta 12. člen ne veljati naslednji dan po obja- vestniku občin Ormož in Ptuj, v času izvajanja referenduma ni iie pripombe glede poteka refe- renduma. 3. (Td «;V'irvnega števila, ki se upošteva pri izi- du ; 1661 glasovalnih upravičencev v KS ,^b Dravi je glasovalo 1.576 ali 94,8b ,Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1.079 • s proti je glasovalo 469 ali 28,24%. ■ ih glasovnic je bilo 10 ali 0,60%, na ; ni prišlo 85 volilnih upravičencev 1 je ugotovila, da se nahaja 100 čencev na odsluženju vojaškega v tujini, zato njih ni upoštevala piji,iziWu glasovanja (21. člen Zakona o referen- Na podlagi navedenega izida glasovanja uporablja pa se od 1. januarja 1987 do 31. de- cembra 1991. Številka: 315/86 Središče ob Dravi, dne 10. decembra 1986 Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Središče ob Dravi: Slavko KAČICNIK 1. r. 308. Volilna komisija Krajevne skupnosti Središ- če ob Dravi je na podlagi izvedenega referen- je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev gla- sovala za uvedbo krajevnega samoprispevka. 6. Skupščina krajevne skupnosti Središče ob Dravi ima na podlagi 12. člena Zakona o refe- rendumu in 2. člena Zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka z začetkom 1.1. 1987 do 31. 12. 1991, to je za dobo polnih petih let. V Središču ob Dravi 7. 12. 1986 Volilna komisija: 1. Slavko KACIČNlK 1. r. 2. Otmar MEDIK 1. r. 3. Mirko ŽNIDARIČ 1. r. 4. Janko MIHORIČ 1. r. 5. Albert IVANUŠA 1. r. duma 7. 12. 1986, ugotovila rezultate glasova- nja in poda naslednje Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 7. 12. 1986 za uvedbo samoprispevka za financiranje redne de- javnosti KS in programa KS od 1. 1. 1987 do 31. 12.1991 v Krajevni skupnosti Središče ob Dravi. 1. Referendum je bil izveden. 7. 12. 1986 na voliščih oziroma glasovalnih mestih v naseljih KS in je naslednji: 309. V odloku o spremembi odloka o razporedi- tvi, pričetku in koncu delovnega časa na ob- močju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, štev. 34-283/86) je bila v primerja- vi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato da- jem sledeči POPRAVEK . — v 2. členu se v drugi vrsti beseda »500« nadomesti z besedo »5000«. Tajnica Skupščine občine Ptuj Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r. lik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- .10, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- paj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ruj, Voinjakova. 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.