k k TRST, nedelja 29. aprila 1956 XII. . Št. 103 (3341) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93-808, 37-338 chednistvo;--------------------------------------------------------------------------*—-—-—-—__________________________________________________________________ Jl.&338 - Poan,^' rORl^A^m *c *d fr IE,L^ON 93-808 IN 94-638 ~ Poštni PreJ- Tjj i’b je imel v Pa-vt!’ * c"'t “č'xPrcss» piše v t* d roncitijcvim obiskom •tebi rU®'m: »Predsednik !ihtevIe čil eden prvih, ki Vb»„., 1 uaj se atlantska :%:53a' ki je bila za-obramba proti ,;«i 11 Papadu, prilagodi iS ,.i.yarnostim in s tem izvenvojaškega Vblike A >•» ,1 \ ^°nchija je preizkusni X retn°itracij njih spo-.;,!ij0esevanja vprašanj, ki Jltlojj. z®radi revščine in ,V ' id priznanja, da ;,S vJf. med narodi ni po-tn0 °dušnosti bogate- vSh?.4"e*a’ P«* pa mo-1 Ve skupnih intere- ‘edi Predsednika Gron- [■ 2* Ui • i» Pni .luču)e list. se več fran.°cl'i skladajo s po-[%l c°ske vlade. Glede V Svrnat'antskega pakta. % ZvPske politike do So-ohranitve miru V* in Vzhodu se zdl kHiia* dinamična franco- > ka politika mo- 4 t't|'Slrik btčgotaVH= .politiePih kroti 0 o ■ ’ da končno > ,*lp 'iaiijansko-franco-v**Hi jVorih kaže med vHa' a n‘s° bila glavna «So ^e,d italijansko in l»n 0 izravnana, Ut n- rda odločitev padla l< ko bo atlantski Sc izd.,vlial o načrtu, ki kS. ,4elal o ([jMartino, in o Iti' tUnjj®? ie izdelal fran-ra,.3.' tninister pineau V aa lritve delovanja V 1 Pra l2Venvojaška pod-U 7 tako ni mogoče V Hied Prišlo do izena- d , rtinovo tezo, ki °čeno istočasnost ij(7o v° združitvijo ter l^CoskPraianja varnosti, tezo, ki je mno- ;;selas tična in poudarja '( iti jaanost sporazuma i, Poiiti. n razorožitvi. krogih niso si-S Pfišlo al‘- da bi glede litNdar en°tnega sta-\ Pa ugotavljajo, yt ; ,ti0onyJe zbližanje vse-■i^oljj e. Tudi kar se VS i-n^a odnosov med 7 - B koeksistence. i*‘V P š ^ Polit čni vo-fttj^ih * ^edoo v ospred-Nt Vibčih toentarjev n 15t,'Pij s’ napovedovanj. i\fžsdeva,>reCe3anje težave nLu' “a pomiri Vl.Jmed manjšimi V' koalicije, k, N Valnik diskusij a o Predlogih v i\ka žai?R0*’’a odobritev lV* VoSna se pred u- ^t^biiritjT'.' SeRn' Hi i* In V la!n,ka PSD' H ., tajnika PU Ma- da bo politični volilni zakon, spremenjen ali pa tudi ne. odobren pred upravnimi volitvami. Malagodi je izjavil, da ga je obljuba Segnija zadovoljila. Sinoči se je sestalo vodstvo demokrist janske stranke, da prouči nastali položaj. Prevladala je težnja, naj bi se izrekli proti spreminjevalnim predlogom, ki prepovedujejo izvolitev župane za poslance. Kar se tiče položaja državnih uradnikov, izvoljenih za poslance. pa so bila stališča dokaj različna. Danes zjutraj je Fanfani imel razgovor s senatorjem Cechijem in ga pozval naj posreduje med demokristjanski-mi senatorji, katerih mnenja so dokaj deljena glede umestnosti spreminjevalnih predlogov. Dejstvo je, da vlada še vedno precejšnja negotovost in zmeda. Na vsak način se bo notranjepolitična komisija senata sestala v sredo. Ce se bo diskusija zaključila na eni sami seji, bi senat lahko začel razpravo o zakonu 8. in 9. maja, t. j. dva dni pred zaključkom zasedanja in obstaja še možnost, da bi zakon odobril. Toda če se bodo predložili spre-minjevalni predlogi, bo potrebna temeljita diskusija prav v dneh, ko bo večina senatorjev odsotna zaradi volilne kampanje v zvezi z upravnimi volitvami. Ce pa bi senat odobril spreminjevalne predloge, bi se moral zakon vrniti v poslansko zbornico, kar pomeni, da je dvomljivo, ali bo lahko odobren še pred 27. majem, t. j. pred upravnimi volitvami, kakor to zahtevajo manjše koalicijske stranke. Te stranke se namreč bojijo, da bi demokristjani po volitvah menjali mnenje in ne bi več podpirali novega zakona za politične volitve. Ce ne bi bil novi zakon odobren, bi ostal v veljavi stari zakon, kateremu manjše stranke odločno nasprotujejo. Opazovalci se tudi sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi izid upravnih volitev onemogočil sestavo občin, skih odborov, ki bi temeljili na sedanjem zavezništvu centra. Utegnila bi se ustvariti nova zavezništva in zrušitvi sedanje koalicije v občinah bi sledila zrušitev koalicije tu- di v vladi. S tem ne bi bili j.Nenni je dalje dejal, da so- demokristjani več vezani na svojo obljubo, da bodo podprli novi politični zakon. Medtem je volilna kampanja za upravne volitve v polnem teku. Poslanci, ministri in senatorji so imeli v raznih mestih volilne govore. V Mantovi je govoril tajnik PSI Pietro Nenni, ki je poudaril dve glavni aktualni vprašanji; na političnem področju izvedbo ustave, na gospodarskem in socialnem področju pa razvoj proizvodnje ter reforme na industrijskem in kmetijskem področju, da se odpravi stalna brezposelnost nad dveh milijonov delavcev ter revščina med velikim delom prebivalstva. cialutična politika odprtja objektivno nastaja iz ugotovitve da nobeden od političnih blokov nima sedaj potrebne moči, da bi sam rešil ta številna vprašanja. Zatem je Nenni dejal, da pomeni stališče, ki so ga predsednik Gronchi in francoski socialistični ministri zavzeli med italijansko-franco-skimi razgovori v Parizu, dejanski napredek na poti miru. Poudaril je tudi važnost angleško-eovjetskih razgovorov ter bližnjega Molletove-ga in Edenovega potovanja v Moskvo in je pripomnil, da tudi 20. kongres KP SZ predstavlja element pomirjenja. A. P. ročju Gaze - Dag hammarskjoeld v Kairu KAIRO, 28. — Zvedelo se je, da se nad 250.000 arabskih beguncev, ki živijo na področju Gaze, pripravlja na «mi-ren» množičen pohod, da se vrnejo v svoje domove v Izraelu. Funkcionarji OZN, ki so sporočili to vest, izjavljajo, da bo v takem primeru težko ustaviti pohod arabskih beguncev, ki se zdi, da so odločeni napraviti ta korak zaradi obupnega položaja, v katerem so prisiljeni živeti v osmlll natrpanih taboriščih na področju Gaze. Glavni tajnik OZN Haihmar. skjoeld je danes prispel z letalom v Kairo, kjer bo ostal SEVILLA, 28. — Po seji mi-eaen ali dva dni in se bo nistrskega sveta, ki je bil v nato vrnil v Jeruzalem, da se Sevilli, se je zvedelo, da se ponovno sestane z izraelskimi bodo pogajanja med Španijo voditelji. Danes popoldne se in Marokom za določitev medle razgovarjal z egiptovskim [ sebojnih odnosov nadaljevala zunanjim ministrom. | 7. maja. Iz New Yorka javljajo med-cem, da je OZN zaprosila Avstralijo, Novo Zelandijo, Kanado. Norveško in Švedsko, naj bi dale na razpolago Združenim narodom nekaj častnikov. ki bi jih dodelili razširjenemu zboru opazovalcev OZN v Palestini. Zaprosili so za štiri častnike od vsake od omenjenih držav. V Kairo je danes prišlo jordansko vojaško odposlanstvo pod vodstvom poveljnika ?-rabske legije. Odposlanstvo ima nalogo koordinirati z E-giptom obrambne načrle. Guy Mollet in Haile Selasi o pomoči nerazvitim državam Pomoč naj bi se dajala v okviru OZN, da bi se pri tem izognili konkurenčni tekmi med Vzhodom in Zahodom • Dva važna predloga v EGOSOC glede energetskih virov PO OBISKU SOVJETSKIH VODITELJEV V ANGLIJI Znatno zanimanie v W m W 1 Vi ■ el lili ri H ■ [ri ■ itanili za možnost povečanj la ti U D VI m esSZ Živel Adenauer predsednik zahodnonemške KO STUTTGART, 28. — Na kongresu zahodnonemške de-mokrščanske stranke je bil ponovno izvoljen za predsednika za sledeči dve leti dosedanji predsednik in kancler Konrad Adenauer. Štirje podpredsedniki pa so: Karl Arnold, bivši ministrski predsednik Porenja in Westfalske (katolik), dr. Eugen Gersten-maier, predsednik Bundestaga (evangeličan), dr. von Has-sel, predsednik Bundesrata (evangeličan) in Jakob Kaiser, zvezni minister za nemška vprašanja (katolik) Po sovjetskih predlogih bi se Izvoz iz SZ v Anglijo potrojil, angleški v SZ pa podevetoril - Brzojavki Bulganina in Edena - Napihovanje vesti o »pripravljanju* atentata na Bulganina In Hruščeva MOSKVA, 28. skovski listi komentirajo danes rezultate obiska Bulganina in Hruščeva v Veliki Britaniji. «V desetih dneh, ki sta jih prebila v Angliji, pišeta dopisnika «Pravde» v Londonu Kraminov in Nekrasov, sta državnika ugotovila, da hoče angleško ljudstvo mir. Uspela sta dopovedati velikemu delu britanskega javnega mnenja, da hoče tudi sovjetske ljudstvo mir ter prijateljske odnose z vsemi državami na svetu... Angleški ljudje so z zadovoljstvom sprejeli rezultate obiska Bulganina in Hruščeva*. Dopisnika «Izvestij» Matve-iev in Rogov pa pišeta, da ie bil ta obisk pri britanskem ljudstvu sprejet s soglasnim zadovoljstvom. «V Londonu misliio. dostavljata, da bodo imeli angleško-so-vietski razgovori za rezultat zmanjšanje mednarodne na- petosti in da bodo dokazali, da je sporazum med Vzhodom in Zahodom mogoč*. Tudi današnji komentarji londonskega tiska o angleško-sovjetskih razgovorih izražajo previden optimizem. »Ti- mesu piše v svojem uvodniku. da je skupno poročilo nekak seznam namenov in tu in tam tudi upanja; vse je povedano v splošnih besedah, toda zaradi tega nikakor ne gre zmanjševati pomena te izjave. Vendar bo šele bo- dočnost pokazala, koliko se lahko te besede spremenilo v resničnost. Laburistični «Daily Herald* poudarja tisti del izjave, ki omenja Anglijo kot možno posredovalko med Rusijo in Vsi mo- ZDA. «Ce žele sovjetski vo- ditelji, prvič po vojni, zbli žanje z ZDA, piše «Dailv Herald*, Velika Britanija lahko opravi pri tem nadvse važno funkcijo... Mnogo je odvisno od načina, kako namerava ZSSR priti z dejanji za dobrimi nameni. Gotovo pa ie treba še znatno zmanjšati mednarodno napetost, preden gre Eden v Moskvo. Moskovski radio je danes kol posebno vest objavil tekst telegrama, ki sta ga včeraj maršal Bulganin in Nikita Hruščev poslala ministrskemu predsedniku Edenu. Brzojavka, ki sta jo državnika poslala a križarke »Ordjonikid-ze», se glasi: Ko zapuščamo vašo deželo, izražamo še enkrat svojo prisrčno zahvalo vladi Združenega kraljestva in vam osebno za prijateljski sprejem in gostoljubnost, ki smo jih bili deležni. Pošiljamo svoj prijateljski pozdrav britanskemu ljudstvu, za katerega gojijo narodi ZSSR globoko prijateljstvo in odkrita čustva. Mi stvarno želimo, da se med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo razvijajo in okrepijo obojestransko razumevanje, sodelovanje in prijateljstvo v korist narodov naših dveh držav in v korist miru na vsem svetu. — Bulganin. Hruščev*. V odgovor Bulganinu in Hruščevu je Eden poslal brzo javko, v kateri pravi: »Prepričan sem, da bodo vaš obisk in razgovori, ki smo jih imeli, pripomogli k odstranitvi nezaupanja. Upam, da se bodo vaš obisk in naši razgovori izkazali kot začetek naraščajočega zaupanja med našima dvema državama. Po- Alžirska begunska vlada bo organizirala v Kairu ? se Posvetovanja voditeljev alžirskih narodnih gibanj v egiptovski prestolnici - Ben Jusei napada Burgibovo politiko KAIRO, '8. — Danes se je delegacija alžirske fronte za narodno osvoboditev pod vodstvom Ferhata Abbasa sestala z glavnim tajnikom Arabske lige Abdel Halekom Hasuno in se razgovarjala o kooid'-naciji naporov za podpiranj'e borbe za neodvisnost Alži-a. Tunizijski nacionalistični voditelj in bivši tajnik stranke Neodestur -Šalah Ben Juset je danes v Kairu imel tiskovno konferenco, na kateri je kritiziral politiko tunizijskega ministrskega predsednika Bur-gibe. «Za nas, je izjavil Ben Ju-sef, se mora usoda Tunizije vključiti v svoboden magreb, ki naj bo prost slehernega tujega gospostva, združen in vključen v veliko arabsko skupnost, ki naj temelji ,ia učinkoviti afriško-azijski soli-darnosti*. Zatem je Ben Jusef obtožil Burgibo, da hoče vzporediti tunizijsko politiko s politiko zahodnih držav ter je dal »likvidirati* okoli 50 predstav nikov opozicije v času od 1 do 16 aprila. Govornik je zatem poudaril a je zagotovil, da mora tuinizijsko ljudstvo nadaljevati borbo ob stran-alžirskega ljudstva, »zato da omogoči zmago alžirskega nacionalizma nad silami francoskega zatiranja*, ter je dejal, da uporniki v Alžiru dobivajo orožje preko južne Tunizije. Dejal je dalje: »Pot za neposredne dobave .-^žirskim nacionalističnim silam mora o-stati prosta. Alžirsko ljudstvo hoče sodelovati v borbi s svojimi alžirskimi brati*. Novinarjem, ki so ga spraševali, naj bi točneje povedal, od kod prihaja orožje namenjeno v Alžir, ni hotel odgovoriti. Fo poročilih francoskega ska bodo v Kairu organizirali v kratkem prvo begunsko alžirsko vlado. V teh poročilih poudarjajo, da se sedaj nahajajo v egiptovski prestolnici prvaki skoraj vseh alžirskih nacionalnih gibanj, razen gibanja Mešali Hadža. V pariških političnih krogih danes ne izključujejo možnosti take akcije alžirskih nacionalistov. Računajo, da alžirsKi politični volitelji poskušajo izvršiti pritisk na vlado v Parizu, da bi izsilili direktna francosko-alžirska pogajanja Kakor se trdi, odločno vztra- jajo na stališču, da prenehanje sovraštva se lahko doseže samo pod pogojem, je prej priznajo alžirsko nacionalnost in svobodni razvoj Alžira k neodvisnosti. Kakor trdijo, bo predsednik francoske vlade Guy Mollet prišel z novo pobudo, da bi se vladni program za Alžir čimprej uresničil. Glavne točke tega programa so prenehanje ognja, organiziranje volitev za novo posvetovalno alžirsko skupščino, posebna delegacija te skupščine bi s predstavniki Francije potem začela pogajanja o bodočem političnem statusu te severnoafriške države. Stassen in Gromiko se spet razgovarjafa LONDON, 28. — Harold Stassen in Andrej Giomiko. šefa ameriške in sovjetske delegacije v pododboru OZN /a razorožitev, sta se danes dopoldne zopet sestala. Domnevajo, da sta se pogovarjala o sovjetskem sklepu za pristanek. da se istočasno obravnavajo problemi tako konvencionalne kot nuklearne razorožitve. navijam tudi jaz željo, ki ste jo vi izrazili, da bi naše prijateljstvo in naše skupno delo pomagalo stvari miru in dobrih odnosov na vsem svetu*. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je v govoru v svojem volilnem okrožju Hoy. lake (grofija Cheshire) izja. vil, da je obisk Bulganina in Hruščeva pripomogel k po-mirjenju in mogoče k boljšemu razumevanj" ned Vzhodom in Zahodom. Dostavil je, da so bili razgovori med sovjetskimi in britanskimi voditelji prisrčni in odkriti, ter je zatrdil: «Težave, ki nas ločijo, so bistvene in velike. Toda nič nismo izgubili, ko smo o njih govorili odkrito. Pokazala pa se nam je pot, je nadaljeval Lloyd, po kateri lahko obe državi hodita skupaj: gre za probleme Bližnjega vzhoda, oboroževalne tekme in povečanja trgovinskih izmenjav*. Angleški industrijski in gospodarski krogi kažejo zelo mnogo zanimanja za zaključke, do katerih so prišli sovjetski in angleški voditelji na področju možnega povečanja trgovinskih izmenjav med obema državama. Seznam blaga, ki bi ga bili Sovjeti pripravljeni nabaviti v dobi od 1957 do 1960, natančno študirajo tako predstavniki ministrstva za trgovino kot industrijci; seznam navaja povečanje izmenjav od desetin milijonov na stotine milijonov šterlingov. Razen tega se poudarja, da je res, da dobršen del tega blaga ne spada pod zaporo strateških snovi. Ni dvoma, da mnoge angleške industrijske panoge izvajajo močan pritisk za razširitev angleško-sovjetskih izmenjav tudi zaradi tega, ker je močna tendenca, kot se poudarja, za povečanje rusko-ame-riških izmenjav, ki so bile v prvem tromesečju 1956 okrog dvakrat tolikšne, kot v prvem štirimesečju 1955. Leto 1955 pa je sicer bilo za angleško-sovjetsko trgovino posebno u-godno in odgovarjajoče povečanje med Anglijo in Sovjetsko zvezo obstaja že tudi v 1956. «Vsekakor se poudarja, da so v dobi, ko si vse angleško gospodarstvo prizadeva za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, številke v sovjetskih predlogih take, da ni mogoče z njimi ravnati, kot da bi šlo za igro «misli si neko številko...*, piše danes »Financial Times*. Neki predstavnik britanske industrijske zveze je dejal, da bi bilo treba za dosego številk, ki jih navajajo sovjetski predlogi, izvoz iz ZSSR v Veliko Britanijo potrojiti, angleški izvoz v ZSSR pa podevetoriti. Preden je mogoče izreči sodbo o takih predlogih, je dostavil, bo potrebno bolj podrobno seznaniti se z njihovo vsebino. «Mogoče je preveč pričakovati take trgovinske razširitve v najbližji bodočnosti, čeprav bi nam bilo mogoče devetkrat povečati izvoz, če bi Sovjeti hoteli prav tako redno pri nas naročati, kot delamo mi pri njih*. Dvomi o možnosti, da bi se sovjetski izvoz v Anglijo potrojil, obstajajo predvsem zaradi tega, ker — kot mislijo v Londonu — So- vjetska zv-:za ne razpolaga z žitaricami (ali drugim blagom tradicionalnega izvoza) v tolikšni meri, da bi bilo mogoče doseči te številke. Sovjetska zveza bi se morala torej zateči k. svojim rezervam zlata in dragocenih kovin, katerih količina ni znana. Potem pa še ostane politični činitelj, ker še ni jasno, ali bi bila izključitev strateških snovi, ki so tudi navedene v sovjetskem seznamu, razlog za razveljavljenje sploh vseh naročil. Bulgani-nove besede navajajo k misli, da je sovjetska vlada razpoložena za določeno prožnost, vsaj v prvem času. Vendar pa ostaja uradno veljavna klavzula «če ne bi bilo omejitev in trgovinskih diskriminacij*, ki se nahaja v skupni izjavi. Dva angleška lista «Daily Express» in «Daily Sketch*, sta danes razširila vest, da se je pripravljal na Bulganina in Hruščeva atentat. To bi naj Scotiand Yard malo pred prihodom sovjetskih voditeljev zvedel ter s svojimi varnostnimi ukrepi preprečil. Predstavnik Foreign Officea je v tej zadevi izjavil: «Prav nič ne vemo o odkritju priprav za atentat proti sovjetskim voditeljem med njihovim obiskom v Angliji*. BEOGRAD. 28. — V no- vih spremenjenih izboljšanih mednarodnih pogojih dobiva vprašanje pomoči nerazvitim državam vedno večji pomen. Beograjska «Politika» je v zvezi s tem zaprosila več u-glednih državnikov za njihovo mnenje o tem vprašanju. Med prvimi objavlja list odgovore predsednika francoske vlade Molleta in etiopskega cesarja Haile Selasija. Guy Mollet sodi, da Vzhod in Zahod kljub medsebojnim nesoglasjem lahko združita svoje napore pri dajanju pomoči nerazvitim državam. Francoski predsednik dalje sodi, da je potrebno to pomoč prvenstveno dajati v okviru Združenih narodov, da bi se na ta način izognili konkurenčni tekmi med Vzhodom in Zahodom pri dajanju pomoči. Guy Mollet ugotavlja, da Francija in njeni zahodni zavezniki že več let pomagajo nerazvitim državam in da so netočne kritike, da je ta pomoč bila povezana s političnimi pogoji. Etiopski cesar je mnenja, da mora biti pomoč nerazvitim državam sestavni del obveznosti mednarodnega sodelovanja. Samo z mednarodno gospodarsko pomočjo se bodo zaostale države lahko hitro razvile in lahko učinkoviteje izpolnjevale svoje mednarodne obveznosti in uživale koristi mednarodnega napredka. V New Yorku je gospodar-sko-sociaini svet OZN (ECO-SOC) začel razpravljati o dveh najnovejših in obenem najbolj zanimivih predlogih, ki sta povezana s pospešitvijo industrializacije nerazvitih dežel. Francoska delegacija je predlagala, naj bi začeli i-skati nove vire energije, a-meriška pa. da bi proučili vse možnosti za uporabo a-tomske energije pri industrializaciji nerazvitih dežel. Domala vsi delegati v svetu so govorili o obeh predlogih in ju označevali za konstruktivna in daljnosežna. Ko je stavil svoj predlog, je francoski delegat Pierre Abelin opozoril na vedno manjšo razpoložljivo količino navadnih virov energije. Pri reševanju problema novih virov energije ne gre zanemarjati možnosti, ki jih dajejo sončna toplota, vetrovi, plime in oseke ter reke. Navedel je primere v Franciji, Britaniji in Kanadi, kjer izkoriščajo tudi toploto zemlje kot vir energije. Jugoslovanski delegat, ki je podprl francoski predlog skupaj z delegatoma Egipta in Pakistana, je med drugim dejal. da je «francoska delegacija pravilno poudarila, da ne smemo opustiti ostalih možnosti, ne gleoe na to, koliko upanja imamo glede na atomsko energijo*. Drugo vprašanje, ki je zbudilo pozornost, je bil skupni predlog ZDA, Brazilije, Kanade, Francije in Vel. Britanije, naj glavni tajnik OZN Hammarskjoeld pripravi za 23. zasedanje sveta poročilo o možnosti uporabe atomske energije za pospešitev gospodarskega razvoja nerazvitih držav. Svet še proučuje oba pred- loga, francoskega in ameriškega. opazovalci pa menijo, da ju bo svet kmalu in brez večjih težav sprejel. Nadaljujejo se smeinbe v poljski vladi VARŠAVA, 28. — V okviru obširnih sprememb, ki so se v poljski vladi pričele že pred nekoliko dnevi, je bil odstavljen s svojega položaja podtajnik v pravosodnem ministrstvu Henryk Ciesluk. Parlament pa je potrdil imenovanje novega ministra za poljedelstvo, bivšega podtajnika v ministrstvu za državna kmetijska podjetja, Antona Kuli-gowskega. Poljska tiskovna agencija PAP sporoča, da je vojaško sodišče poljske republike razveljavilo obsodbo, s katero so bili obsojeni general Stanislav Tatar ter njegovi glavni soobtoženci v procesu častnikov leta 1951. in odločilo revizijo procesa, o katerem se je dognalo, da se je vršil «po nedopustnem postopku*. General Tatar in trije njegovi soobtoženci, zadnji s tega procesa, ki so še bili v zaporu, so bili prejšnji torek izpuščeni. Na procesu leta 1951 so bili obtoženi general Tatar, Marjan Utnik. Wladislas Roman, Marjan Jurecki, generala Jer-zy Kirchmajer in Stefan Mos-sor. Stanislas Novički in Fran-ciszek Hermann. Od teh so ostali v zaporu samo prvi štir-„ je, ki so bili, kot omenjeno, v torek izpuščeni. Obtoženi so bili. da so tvorili podtalno in vohunsko organizacijo. Razen generala Mossora so vsi priznali krivdo. Tatar, Kirchmajer in Mossor so bili obsojeni na dosmrtno ječo, drugi pa na kazni do 15 let zapora. Pozneje so bile nekaterim kazni znižane. PRED VIŠINSKO EKSPLOZIJO BOMBE «H» V PACIFIKU Ameriški znanstvenik kritizira »politiko tajnosti" oblasti ZDA Dr. Hughes pravi, da je SZ objavila 80 odstotkov svojih doguaoj na področju izkoriščanja termonuklearne energije HONOLULU, 28. — Poveljstvo taktičnega oddelka, ki bo izvedel letos na Pacifiku nuklearne poskuse, je sporočilo. da se bo ves program pričel proti 8. maju z viso-kovišinsko eksplozijo vodikove bombe, katere moč bo e-naka več milijonom ton tri-tola. Poskusu bo prisostvovalo 15 novinarjev. Bombo bo najbrž odvrgel velik reakcijski bombnik B-36 ali B-52. Tehniki domnevajo, da bo eksplozija v tolikšni višini, da bo izključena nevarnost radioaktivnega dežja, vsaj kar zadeva višine nad 3000 m. Air.eiiška komisija za atomsko energijo je dane«, sporočila, da je že izdelala načrt, da bi bili prebivalci Mar-shallskih otokov pravočasno evakuirani, če bi se pokazala za to potreba pri nuklearnih poskusih, ki bodo prihodnji mesec v Pacifiku. Sicer pa komisija zagotavlja, da smatra za kaj malo verjetno, da bi bili taki ukrepi potrebni, kajti na približno milijon kv. km «nevarne cone* ni nobenega obljudenega kraja. Komisija za atomsko energijo tudi obvešča, da bo z uporabo nove in izpopolnjene tehnike izvedla vrsto meteoroloških kontrol ter kontrolo radioaktivnosti, da ugotovi količino izžarevanja v zraku in morski vodi in pa vpliv vremena na premikanje radioaktivnih oblakov. Profesor z univerze v Prin-cetonu dr. Gerard 0’Neill je Grška vlada protestira proti angleškim metodam na Cipru Tajništvu OZN je bil izročen dokument, ki navaja več primerov angleških grozodejstev na otoku - Pritožba v evropskem svetu NEW YORK, 28. — Grška delegacija v OZN je danes .zrocila glavnemu tajništvu dokument, v katerem navaja 16 primerov grozodejstev, ki so jih izvršili Angleži na Cipru. V noti, ki spremlja dokument, je rečeno, da je Grči-ia pripravljena uporabiti vse poti, ki so odprte v Združenih narodih, da doseže prenehanje takih dejanj. Kakor že lavljeno, je grški delegat v OZN včeraj razdelil prepis dokumentov, ki vsebujejo opis »ngleških grozodejstev na Cipru, vsem delegacijam * OZN Grški minister Theotokis pa te sporočil, da se bo grška vlada pritožila v evropskem »vetu, in sicer v odboru za človeške pravice proti nasilnim dejanjem Angležev nad grškim prebivalstvom na Cipru. S tem v zvezi »e j« Theotokis razgovarjal s pred-»ednikom vlade Karamsnli-som Britanski laburistični voditelj Gaitskell pravi v prvomajski poslanici, da «se je britanski ugled znatno zmanjšal v tujini* po krivdi vlade ki »kaže neumno reakcionarnega duha na Cipru ter duha. ki je hkrati šibkost in izzivanje na Srednjem vzhodu* Parlamentarna delegacija FLRJ v Hli BEOGRAD, 28. — Na vabilo izraelskega parlamenta bo v drugi polovici maja odpotovala v Izrael delegacija jugoslovanske ljudske skupščine pod vodstvom predsednika narodnega sobranja LR Makedonije in člana zunanjepolitičnega odbora zvezne skup ščine Lazarja Koliševskega. Delegacija bo osem dni gost izraelskega parlamenta. Novi načrti za razvoj Indije NEW DELHI, 28. - Indijsko ministrstvo za planiranje je sprejelo ukrepe, da bi dohodke verskih ustanov izkoristilo za uresničevanje drugega petletnega plana. Kot se je zvedelo iz obveščenih krogov, organizirajo sedaj komisijo, ki bi proučila ekonomsko stanje samostanov in verskih ustanov. Na osnovi poročila komisije bodo izdelali zakonski predlog. — Računajo, da bodo po zakonu odredili, da vse verske ustanove pošiljajo vladnim organom poročila o svojih dohodkih. Del teh dohodkov bodo morali dati na razpolago vladi za investicije v gospodarstvu. Po osemdnevnem razpravljanju je IV. kongres KP Indije sprejel kompromisno resolucijo, v kateri poudarja, da bo partija podpirala vladno politiko obrambe miru ter vse ukrepe za krepitev nacionalnega gospodarstva, toda da bo še nadalje ostala v opoziciji. V zunanji politiki kongres odobra- sporočil, da so bili izdelani preliminarni načrti za nov tip stroja za razbitje atoma. Ta stroj je teoretično sposoben, da sprosti najmanj štirikrat tolikšno energijo kot drugi stroji te vrste, ki se uporabljajo v raznih deželah. Priključen napravi, ki jo sedaj gradijo v Brookhavnu, bi nov sistem omogočil, je dostavil 0'Neill, sprostitev 1300 milijard voltov energije, to je dvestokrat več, kot je bilo mogoče doseči doslej. Naprava v Brookhavnu bo imela moč 25 milijard voltov. Dr. Donald Hughes, predsednik ameriške zveze znanstvenikov in eden izmed najbolj uglednih fizikov v državnem atomskem laboratoriju v Brookhavnu je med nekim predavanjem izjavil, da je neki slavni sovjetski atomski učenjak predlagal, da bi prišlo do izmenjave med znanstveniki laboratorija v Brookhavnu in sovjetskega laboratorija za atomske preiskave. Znanstveniki naj bi ostali v drugi državi eno leto. Predlog je bil dostavljen državni komisiji za atomsko energijo. Malo prej pa je Hughes v poročilu pred neko parlamentarno podkomisijo — skupaj z dr. Murphyjem, predstavnikom ameriškega kemičnega društva — obžaloval »politiko tajnosti*, ki jo vodijo ameriške oblasti, kolikor zadeva izkoriščanje termonuklearne energije, medtem ko je SZ objavila 80 odstotkov svojih dognanj na tem področju. Pristojni švedski funkcionarji so izjavili, da bo na prihodnji mednarodni atomski razstavi, ki bo v Gotebor-gu od 12- do 20. maja, Sovjetska zveza razstavila senzacionalni atomski kotel, ki pretvarja radioaktivne žarke naravnost v atomsko energijo. Sovjetski znanstveniki so baje sporočili švedskim strokovnjakom, da pomeni razvoj tega kotla novo obdobje za uporabo atomske energije v miroljubne namene, ker bo z njim postala uporabljiva za pogon avtomobilov in vlakov. Dimenzije novega kotla niso znane. Švedski funkcionarji so izjavili, da bo v Gotebor-gu razstavljen model naravne velikosti. Razstave se bodo udeležile tudi ZDA, Francija, Danska, Švedska in Anglija, toda najbolj važna bo udeležba SZ, ki bo zasedla 1000 kv.m, to je tretjino razstavnega prostora, medtem ko bo imel ameriški paviljon kakih 500 kv.m. Razen novega atomskega kotla bodo Sovjeti razstavili model atomske centrale za 5000 kW, ki že deluje blizu Moskve, in rpodel reke druge atomske centrale za 200.000 kW, ki bo v kratkem dokončana. Razstavljeni bodo tudi modeli ledolomilca na pogon z atomsko energijo in reaktorji *ipa za težko vodo in grafit. Modeli bodo v razmerju 1:40. SZ bo stvom je soglasno sprejela tudi napadel »Ekonomsko listo«, ki po njegovem predstavlja samo interese nekaterih industrijcev in trgovcev in je zaradi tega izraz reakcionarnih elementov. Njegova ocena te liste je bila povsem točna. Toda pozabil je povedati, da imajo tudi oni na listi ljudi, kot so Geppi, Bracci in drugi, ki ne predstavljajo samo svojih za-tebnih interesov, ampak so celo funkcionarji veletrgov-skega združenja. Sicer je obče znano, da se nekateri republikanski kandidati bolj u-kvarjajo z volilno propagando za »Ekonomsko listo« kot pa za republikansko listo. Hkrati je ta «sihdikalist» napadel tudi liberalce, čeprav so dejansko vsa povojna leta sodelovali z njimi v občinski upravi in si skupno z liberalci delijo številne stolčke v raznih javnih ustanovah. Dalje je govoril o socialnih pravicah delavcev in o sindikalni borbi, ki naj bi jo vodila njihova Delavska zbornica ter napadel, kot je to v njihovi navadi, vse druge levičarske stranke. Zaključil je z običajnimi protikomunističnimi gesli. Demokristjani pa so imeli zborovanje na Trgu Perugi-no. Tu je govoril njihov sindikalist. tajnik Delavske zbornice Novelli. Skupno s tajnikom stranke Redentpm Romanom, članom vodstva dr. Rinaldinijem in drugimi aktivisti, ki »o prišli na zboro- vanje s številnimi avtomobili, je bilo prisotnih manj kot 100 ljudi. Govoril je predvsem o »uspehih« doseuanje deinokristjanske občinske u-prave, kolino milijard to porabili za javna dela, kako so obnovili podjetje Acegat, njihovo zanimanje za zidanje stanovanj, skro za delavstvo in za rešitev brezposelnosti, njihovo prizadevanje za rešitev gospodarske krize, ki po njegovem mnenju ni prav tako huda, in zaključil z zguljenimi protikomunističnimi gesli. Ni pa niti omenil, da število biezposelnih narašča, da naraščajo davki, da naraščajo prosiije za stanovanja, da je prav njihova ne samo u-pravna občinska politika, ampak celotna politika Krš-an-ske demokracije spravila Trst v obupen gospodarski položaj- Ni povedal, da so za letošnje volitve vpisali 22.000 novih volivcev, ki so prišli iz Istre in raznih italijanskih krajev, da bi si zagotovili vsaj toliko glasov, kolikor to jih dobili na preteklih volitvah, ker ne zaupajo domačim volivcem. Glede njihovega napada na »Ekonomsko listo« pa moramo pripomniti, oa so prav demokristjani botrovali tej listi in da so ha tej listi kandidirali tudi dva svoja bivša občinska svetovalca. Mišini to pričeli svoje zborovanje na Trgu Venezia kaj nesrečno. Predvsem se jim ni posrečilo v «svojem rajonu«. kjer štejejo največ pristašev, zbrati običajne vzorne armade «cameratov», ki so očitno naveličani njih puhlih fraz. Poleg tega pa je še zbolel napovedani govornik Nino de Toto in ga je zamenjal general, ki je menda junaško vodil bitke od »ruskih step« do «libijskih puščav«. Na Trgu della Valle sta govorila komunistična kandidata Vidali in Jole Deferi, Oba sta razpravljala predvsem o resnem gospodarskem položaju, cenau in sličnih vprašanjih. Volilne komisije 16 pokrajinskih volilnih okrožij imajo polne roke dela. Včeraj so nadaljevali s pregledom dokumentacije posameznih kandidatov. Volilna komisija za devinsko-nabrežinsko okrožje ni še rešila vprašanja kandidatke dr. Mašere Sonje, ki v petek ni pravočasno predložila volilnega znaka. Nje- krožja je zavrnila kandidata Caravellija (MEN) in kandidata Cervanija (PR) zaradi pomanjkanja podpisov, komisija 12. okrožja je zavrnila kandidaturo dr. Giampiccoli-ja (TU) in radikalca prof. Collottija zaradi nezadostnega števila podpisov in nezadostne dokumentacije. Iz i-stih vzrokov je bila zavrnjena tudi kandidatura Carla Tolloya (TU) in kandidata dei Rossija (MEN). V 9. in 10. okrožju pa so potrdili vse perdložene kandidature. Glede kandidatnih list za občinske volitve pa je conska volilna komisija ugotovila nekatere anagrafske pomanjkljivosti pri dveh kandidatih na listi PSI-UP. in sicer pri kandidatu Oblaku in kandidatu Leghissi ter pri enem kandidatu liste MEN. Ce predlagatelji liste ne bodo v doglednem času uredili te pomanjkljivosti, bo komisija črtala iz teh list tiste kandidate, ki nimajo vseh dokumentov v redu. predoval, da ne bo več zaskrbljenosti in malodušja, da ne bodo mlade sile še morale v emigracijo. In končno, Slovenci in Italijani bomo na prvi maj potrdili, da hočemo z združenimi vorka po obrobnih mestnih ulicah namesto skozi mestno središče, je vsega obsojanja vredno, saj je bilo celo pod angloameriško okupacijo dovoljeno povorkam iti skozi mesto na Trg Unita ali iz močmi braniti ideale in pri- Rojana po Ulici Carducci na IZPRED KAZENSKEGA SODISCA h 52. kršilev zakona obsojen na leto dm zapora Oreste Cobol iz Ul Gozzi praznuje letos svoje 52. leto življenja in pred kratkim je praznoval tudi redek jubilej: dvainpetdesetič je bil pred sodnikom. Mož je namreč marca letos stopil v vežo hiše št. 17 v Ul. Piecardi in se kmalu zatem vrnil z veliko torbo, v kateri so bili vzorci nekega slaščičarskega podjetja. Vrednost sicer ni bila velika, vsega skupaj 30 000 lir, a mož se je vseeno tresel, da ga ne bi u-jeli. Njegovo vedenje pa je bilo mlademu Vincenzu Cloc-chiattiju, ki je bil na oknu stanovanja nasproti hiše, iz katere je prišel Cobol, sumljivo. zaradi česar je stekel na cesto in sledil možu, ki se je oddaljeval s torbo. Ko je mladenič zagledal nekega agenta javne varnosti, mu je povedal celo zadevo in agent je Cobola ustavil ter ga povabil s seboj na poveljstvo. Tu je spočetka zanikal tatvino, izgovarjajoč se, da je torbo našel v veži. a ko je pri- na kandidatura ni bila zavr- šel lastnik, ki je pojasnil, da njena in bodo o njej še razpravljali. Dalje je komisija 14. okrožja zavrnila kandidaturo Kosanca Maria (TU), ker dokumenti niso bili predloženi v predpisanem roku in niso odgovarjali zakonskim predpisom; komisija 11. o- mu je torba izginila iz stanovanja. je tudi Cobol priznal tatvino, zaradi česar so ga prijavili sodišču kjer je bil obsojen na leto dni zapora in 9000 lir globe. Preds. Fabrio, tož. Maltese, obramba odv. Radovani. dobitve antifašistične in osvo-bodilne borbe, v duhu bratstva, enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. V duhu teh idealov, s temi cilji in zahtevami bomo najlepše proslavili 1. maj. Ob spominu na pretekle borbe in dosežene uspehe pa se bomo v prijetnem vzdušju tudi razveselili. Kakor že veste, je na sporedu ljudske veselice na stadionu »Prvi maj« nastop tam-buraških zborov, igrala bo godba, nastopila bo vsem znana folklorna skupina iz Brega, na svoj račun bodo prišli odrasli, mladina, pa tudi na ši najmlajši, ki bodo imeli svoje igre in tekme. Ob vese-lir zvokih godbe se bodo nato stari in mladi zavrteli, s pristno kapljico pa bomo napili na zdravje in lepše dni. Prvega maja ob 11. uri bo na Trgu Perugino zborovanje CGIL. na katerem bosta govorila dr. Luciano Lama, član vsedržavnega glavnega odbora CGIL in Franc Gombač, tajnik nove Delavske zbornice v Trstu. Zborovanju bo predsedoval Giacomo Benini, ki je tudi tajnik nove *DZ. Povorka delovnih ljudi pa bo krenila' ob. 18. Uri s- Trga. Pestalozzi po Istrski ulici, Trgu sv. Jakoba. Trgu Vico. Trgu Sansovino, Ul. Madonnina, Ul. Molino a N apore, Ul. del Bosco. Trgu Garibaldi in bo po Drevoredu Sonnino dospela do Trga Perugino. Zbiranje delovnih ljudi je določeno za 9.30. V zvezi t praznovanjem 1. maja je izdala nova Delavska zbornica CGIL naslednje poročilo: Tržaška kvestura je sporočila, da se bodo v povorki in na zborovanju 1. maja lahko nosile samo sindikalne zastave delavcev in narodne zastave razen zastav r barvah slovenske etnične kupine. Kar se tiče transparentov z gesli, ki so jih vedno nosili v povorkah in prvomajskih manifestacijah od leta 1945 dalje, jih je kvestura razdelila v tri skupine: prva skupina se tiče gesel, ki se lahko nosijo po odobritvi kvesture in za katere ee ne plača nikaka državna taksa; druga skupina se tiče gesel, ki se lahko nosijo po odobritvi, toda za katera je treba plačati državno takso; tretja skupina se tiče gesel, ki so bila cenzurirana ali pa celo prepovedana. Tako se lahko na primer nosijo transparenti z gesli, ki vzklikajo prvemu maju, CGIL. enotnosti notranjih komisij. ali ki zahtevajo delo za brezposelne, ladje za vse proge, ustanovitev integralne proste cone; toda s transparenta mladih delavcev bi morali črtati naslednje geslo: «Hočemo živeti in delati v Trstu in ne v Avstraliji!« Pojicija je tudi prepovedala transparent z naslednjim besedilom: «Kako živi trža- ška mladina? 7696 mladincev izpod 35 let starosti; v indu-slitev; od leta 1954 do leta 1956 se je izselilo 6000 ljudi izpod 3 51et starosti; v industriji je bilo zaposlenih leta 1952 3901 vajencev, leta 1956 pa 2382. to je 1619 manj kakor leta 1952». Drugi transparent. ki so ga prepovedali, se glasi; «Dodelite 20 odst. novih stanovani mladim zakoncem! 40 odst. sodnih izgonov se tiče družin mladih zakoncev. Od 15000 prošenj za stanovanja jih je 3j odst. od mladih zakoncev«. Državna taksa bi se morala plačati za transparente, ki zahtevajo ekonomijo dela, katera bi omejevala industrijske in agrarne monopole; trgovske sporazume in izmenjavo z vsemi državami; uresničenje reform, ki jih določa ustava; državljanske pravice za delavce v tovarnah; gospodarske ukrepe za Trst in podobno. To pomeni nedopustno o-mejevanje demokratičnih in sindikalnih pravic delavcev. Zaradi tega je nova Delavska zbornica sklenila, da ne bodo nosili 1. maja nobenega transparenta, s* čimer bo protestirala proti tej novi nedopustni omejitvi oblasti vladnega komisariata. DZ je takoj obvestila o stvari glavno tajništvo CGIL, da stori v Rimu potrebne korake. Kot je razvidno iz poročila nove DZ, gre za omejitve ki jih ne more nihče opravičiti. Ze dejstvo, da mora iti po-i Trg Garibaldi itd. Tudi za prepoved slovenske narodne zastave, to je zastave slovenske narodne manjšine v Italiji, ni nobenega opravičila, saj ne gre za državno zastavo, marveč za zastavo narodnostne skupine, katere del živi v Italiji. Definicija inozemske zastave, ki jo rabijo oblasti, velja torej lahko le za jugoslovansko državno zastavo. Prav tako ne morejo tržaški delavci razumeti, čemu se prepovedujejo razna gesla, ki so le ugotavljanje resn čhega gospodarskega stanja in nimajo v sebi prav nič prevratnega- Na vsa ta omejevanja bo delovno ljudstvo odgovorilo še z večjo strnjenostjo in s še bolj številno udeležbo na dopoldanski prvomajski povor ki in na sindikalnem prvomajskem zborovanju CGIL, v kateri so po ustanovni sindikalni skupščini zastopane vse napredne delavske struje. Včeraj je dr. Palamara sprejel parlamentarca Gina Bel-trameja, ki sta ga spremljala odgovorni tajnik nove Delav ske zbornice CGIL Tominez in tajnik sindikata železničar, jev Pagliari. Dr. Palamaro so opozorili na vprašanja «Kraftmetal». «Pastificio Trie stino«, delavcev v preučitve-nih tečajev, skupine uslužbencev finančne intendance in na vprašanje omejitev manifestacij 1. maja. Dr. Palamara je dejal, da komisariat še ne more glede podjetja «Kraftmetal» posredovati ter da je «Pastificio Triestino« «suha veja« tržaške industrije. Glede preučitvenih tečajev je odločno zanikal vesti, da bodo delavcem znižali prejemke na polovico ter da bodo tečaje ukinili 30. junija. Glede uslužbencev fi nančne intendance in dejal, da se njihov poločaj proučuje. Množična udeležba na tej prvomajski manifestaciji CGIL naj bo zato tudi odgovor vsem omenjenim omejitvam, ki jih ni mogoče opravičiti z nobenim izgovorom o javni varnosti, kajti tržaško delovno ljudstvo je že dovoljkrat pokazalo vso svojo zrelost in je z mirnimi manifestacijami izpričalo svojo silo, ki ne potrebuje nobenih izgredov in incidentov, da pride do izraza. Prvomajske proslave pa bodo razen tega tudi mogočna manifestacija enotnosti delavstva, ki se vedno bolj krepi in ki predstavlja že sedaj močan jez proti vsem ofenzivam delodajalcev. Prvomajske manifestacije Delavske zborn ce CGIL Delavska zbornica CGIL nam sporoča naslednje podrobnosti o prvomajski povorki: ZBIRANJE za povorko ob 9.30. Nosilci zastav se zberejo v Ul. Bastia pred vhodom v šolo; prav tako se zberejo v Ul. Bastia motociklisti. Godba Rinaldi se zbere v Istrski ul. št. 56 pred vhodom v srednjo šolo. Izvršna komisija se zbere v Istrski ul. 58. KOVINARJI — Glavni odbor se zbere na Trgu Pestalozzi. Prav tako se zberejo tam de- #fBarberina" v morju Včeraj so spustili v morje 790-tonsko motorno tovorno ladjo «Barberina», katero so zgradile delavnice «Pippa» za tržaško družbo «Ternavi». Ladje niso splovili, temveč jo je plavajoči pontonski žerjav »Ursus« prestavil s pomola v Starem pristanišču v morje Vsa operacija je bila precej zapletena, čeprav je trajala samo 7 minut, ker je ladja dolga kar 55 metrov. «Barberina» bo vozila suh tovqr, mgd Trstom in Srednjim vzhodom, ter bo dokončana v oktobru. Nezgoda na delu Precejšnja nezgoda je doletela včeraj zgodaj dopoldne 17-letnega klesarskega vajenca Božidarja Marušiča iz Sliv-nega št. 20 med delom v delavnici podjetja Marini v Na-brežini-kamnolomi, kjer je bil zaposlen skupno ;• svojimi tovariši pri prenašanju marmornate plošče. Nepričakovano pa se je plošča izmuznila iz rok in padla Marušiču na nogo, pri čemer mu je povzročila zelo verjetno kostne poškodbe v kolenu. Marušiča so kmalu po nezgodi naložili na rešilni avto in ga odpeljali v bolnišnico in tu so ga zdravniki pridržali na ortopedskem oddelku. Verjetno je. da poškodba ni resnega značaja, zaradi česar je možno, da bo mladenič okreval v 8 ali najkasneje v 20 dneh. O Pokrajinska uprava sporoča. da se zaradi trajanja slabega vremena začetek pouka v šoli na prostem v Ko-lonji odloži na 7. maj. USPEŠNO ZAKLJUČENA POLICIJSKA PREISKAVA Aretirana nepoštena žena ki si je prisvojila 325.000 lir DANES Neodvisna socialistična lista Skedenj: ob 10.30 v kino dvorani. Govorita dr. Jože Dekleva in tov. Bortolo Petronio Sv. Križ: ob 18.30 na trgu pred gostilno «Nino». Govori ta dr. Jože Dekleva in tov Franc Štoka. KP: ob 19. uri na Trgu Goldoni - Calabria in M. Rijavec: ob 10.30 na Trgu Giulia-ni Radich, Mezgec in Gorel-la; ob 10.30 na začetku filo-busne proge 11 Pugliese in Žužek: ob 11. uri na Trgu Guardiella S. Cilino - Rončel-li; ob 11. uri v krožku «Piso-ni» - Tomaselli in Juraga; ob 16. uri na Trsteniku - Gombač. PSDI: ob 11. uri na Trgu Garibaldi govorita Cesare in Miani. OD IIGERIM DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. aprila t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: funkaionar emigracijskega urada Frank Ca-stelnovo in uraun-i c a Mary Daniel. oficir carine Fausto Carret-ta in študentka Clara Loy. kinematografski operater Dino Brec-cia in gospodinja Maria Luisa Cimolin. kovač Edoardo Zioda-to in gospodinja Norma Pribaz, šofer Bruno Crivillie in gospodinja Licia Gazzea, slaščičar Elio Macovelli in gospodinja Maria Spiz, prodajalec Mario Češčina in šivilja Clelia Vidman. UMRLI SO: 74-letna Miehela Bordon vd. Svetina, 88-letna Santa Segatel por. Pellegrini, 47-letni Frančišek Končan. 64-letni Giacomo Dussi. V ueki mestni menjalnici je s pulta vzela denarnico, v kateri so bili poleg denarja tudi zlati uhani 18. t m. je 37-letna Ana Ep- stein por. Čerin iz Ul. sv. Vi-da 17 prijavila policijskim organom, da ji je nekdo v jutranjih urah ukradel denarnico, v kateri je imela poleg zlatih uhanov tudi 325.000 lir v gotovini ter polico zastavljalnice. Ženska se ni spominjala kraja, kjer naj bi jo okradli, vendar je pojasnila, da je bila najprej v menjalnici na Borznem trgu in se je nato odpravila po Ul. Cas-sa di Risparmio do Trga Pon-terosso, kjer se je zavedla tatvine. Zasumila pa je v neko mlado žensko, ki je v menjalnici zamenjala nekaj dinarjev. Ker je tedaj neznanka omenila neko vožnjo z avtobusom. so bili preiskovalni organi mnenja, da gre za kako dekle iz bivše cone B, ki prihaja v Trst s prepustnico. Nadzorovalna služba pri avtobusni postaji na Trgu Stare mitnice je rodila uspehe, kajtj agenti so 26. t.m. aretirali 24-letno Ano Ceenik por. Brankovič iz Babičev, katere postava je odgovarjala opisu Epsteinove. Brankovičeva je seveda vse zanikala, izgovarjajoč se. da ni bila nikdar v menjalnici. Ko pa jo je Epsteinova med soočenjem spoznala, ji ni preostalo drugega, kot izpovedati vse po pravici. V menjalnici, je dejala Brankovičeva, je opazila precej debelo listnico Epsteino-ve in s-i jo je takoj prisvojila ter io skrila v mrežasti torbi. Seveda je nemudoma odšla in po tavanju po me- stu se je spomnila na svojo 39-letno sovaščanko Amalijo Babič por. Belič iz Drevoreda 20. septembra. Napotila se je tja in ji tudi povedala, kaj je storila ter jo naprosila, da bi ji shranila denar. Beličeva je sprejela in izročila Brankovičevi med njenimi obiski okoli 45.000 lir. Kar se tiče uhanov je nepoštena ženska izjavila, da jih je pri nekem urarju zamenjala za prstan. Pri Beličevi so zaplenili preostalih 270.000 lir, ki so jih vrnili lastnici. Sedaj Brankovičeva ne bo mogla nekaj časa domov, ker so jo zaprli in prijavili sodišču pod obtožbo tatvine, medtem ko se bo morala Beličeva. ki so jo izpustili na začasno svobodo, zagovarjati zaradi nudene pomoči. OKLICI: Inštalater Eliseo Scotti in šivilja Nerina Belli, industrijski izvedenec Giuseppe Dantse gospodinja Maria žacchigna, u-radnik Duilio SUlani in uradnica Ofelia Baucer. tesar Angelo Fabbro in uradnica Maria Ben. trlce Bezzina, uradnik AooMo Lizzi in uradnica Concetta Con-tento. delavec Carlo Saurimi in šivilja Grazia Monica, zdravnik Severino Stagrvi in gospodinja Bruna Gombač, uradnik Mario Cappeliani in gospodinja Cecilia Prezzi, preddelavec Vittorio Rasman in gospodinja Schillani Aureiia. inštalater Giuseppe Tor-cello in gospodinja Licia Cervi-ni. tesar Giorgio Biecar .n šivilja Maria Tieni, uradnik Sil. vano Gimestrini in gospodinja Silvana Rebech, tesar Vateriano Bencich in gospodinja Edda Ciuk, tesar Ignazio Scaglione in gospodinja Maria Talarico, šofer Orlando Bencich in gospodinja Maria Giurici. delavec Glulio Si-rotti in gospodinja Libera Mas-saria, uradnik Sergio Colom in uradnica Leopoldina Buonanno, ribič Mario Moratto in gospodinja Maria Norma Regeni, C.ia-como Magiiocca m Uiuseppina GentUi, tesar Giovannj Me.inuni in gospodinja Teodolinda Biasi-n-utto. motorist Bruno Cocchiet-to in gospodinja Carlotta Bar-batto vd. Ostrovska, uradnik Mario Godina in uradnica Licia Nenna. mizar Luciano Duše in gospodinja Nerea Caffieri. industrijski izvedenec Egidio Pozenu in uradnica Liliana Sestan, gradbeni podjetnik Cleofe De Franceschi in gospodinja Odetta Kriszhiak, mehanik Romano Furlan in delavka Anna de Wal-derstein, mizar Domenico Pigna-taro in krznarka Ughetta Del Volgo, modelist Antonio Novak in delavka Elvia Naglich. industrijski izvedenec Marino Ivanov in gospodinja Vanda Ferrin. slikar Sandrino Maldini in uradnica Liliana Vlila, geometer Giovann-i Dessardo in gospodinja Maria Teresa De La Feld, Sergio Primus in Jeanni-ne Zalta, inženir Paolo VVelponer in univ. študentka Maria Luisa Coppa, novinar Arnaldo Pittani in gospodinja Itala Moscarda, urad- nik Mario Arcobelli in trg. prodajalka Maria Luisa Navarra, u-radnik Bruno Lazzari in gospodinja Elda Colussi, šofer Pietro Venier in šivilja Enza Regano, litograf Michele Caccapaglia in delavka Gemma Paulin, zidar Giovanni Paolettl in gospodinja Maria Villanovioh. steklar Tulilo Marchio in gospodinja Ned-da Oliivetto, zavarovalni ,gent Claudio Urero in gospodinja Laura Serri. bančni uradnik Ri. ciuti Castel letto in gospodki ja Renata Plisco, elektricist vin-cervzo Cibic in šivilja Anna Stoc-ca. Giulio Chiavegato in Laura Monetti. Otroka je povozil S pridržano prognozo so včeraj malo pred 19. uro sprejeli na kirurškem oddelku 6-letnega Domenicu Vitra-nija iz Ul. Crosada 6, katerega so v spremstvu strica, stanujočega istotam, pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Policijski organi jo ugotovili, da < e je v otroka, kateremu so zdravniki ugotovili rano na glavi z verjetnimi kostnimi poškodbami, podrl na tla s svojim motorjem 18-letni Domenico Di Pinto iz Ul. Procureria. ki je vozil po Ul. Teatro Romano proti Ul Cavana. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Biasoletto. Ul. Roma 16; Da-vamzo. Ul. Bernnni 4; Godina Knea. Ul. Ginnastica 6; Al Llo.vd, Ul. Oroiogio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul. Buonarrotii 11- Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Haraba-glia, Barkovlje in Nicoli v Skednju. GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto 5. maja 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« KONCERT PEVSKEGA ZBORA PRIMORSKIH ŠTUDENTOV «VINKO VODOPIVEC*, iz Ljubljane Dirigent Anton Nanut SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v TRSTU priredi 5. maja t. I. POMLADANSKI PLES v mali Rossettijevi dvorani. Igral bo « VE SELI TRŽI S KI KVINTET » iz Tržiča na Gorenjskem NEDELJA, 29 aPrlu ,,M ■ lisi I-OSIAJAA . . o io DO 8.00 Jutranja kIa**L.ti« od-miači odmevi; 900 Kn?llTiI.OO daja; 9.30 Zabavna *‘fgrk6^r Melodije iz revij, il*L rUfojt : 12 00 O*18'1 Hetout Zachanas. ’ ,LL-.rt > za najmliajše; nato Kon^ po perne glasbe; 13.30 01 k(Stri; željah; 14.30 Lahki .[{KC 15.00 Glasba za naše 15.15 Roussel: Paj14 UjMjjnti; 15.45 Kabalevski; Rb*1'? jjji 16.00 Dvorak: Duirtky h10' da bo Opozarjamo, l7 danes 29. t. m. ob ^ uri v radiu Trst A stopil pevski zbor ^ lentin Vodnik* « ne, ki bo izvajal etne ske in hrvatske pesmi. Parada lahkih or,tje?nr!v’ rt Zbor Valentin v<*5, ' eni* Pleraa čajanka; ork«*?,' Koncert za violino m_rU, jjjv 18.25 Melodije .. ‘Z :.refVug'a * * VVeinberger: Polka in pere «Schwamda»;; ’a;Ufaava»!': ne popevke; 19.15 jp^i. * Spofi; 19.30' Pestra glasba. 20.00 ^ 20.05 Vesela glasba; temezzi: «Ljubezen t£5 -i.oi: L opera v 3 dejanjih od delja v športu; 22.^ p!e3, melodije; 22.45 Večerni v* ■r it s * '• , |4.30 9.15 Variacije brez V' s.io v dT 1’d’Lijv l /-nart 1* .. El Campanon; 20.00 sta; 21.05 Herman 4 d«; Ljudska prosveta TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« Danes, 29. t. m. bo v prostorih kluba sestanek od 10 do 12. ure. Dospela je revija Nova Filatelija štev. 1 - 2 za leto 1956, ki prinaša nadaljevanje tematike športa (Prekomor.je). Clanii, ki ne bodo prevzeli na sestanku zadnjih dveh novosti, bodo izgubili pravico do njih. Razna obvestita Planinski pohod SPDT bo danes izpred Klunovega mlina v Glinščici ob 10. uri dopoldne. Vabljeni planinci in prijatelji, da si ob tej priliki ogledajo našo tržaško Švico. ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da ,jg rok za vlaganje prošenj za sprejemne izpite in za njžji tečajni izpit od 7. do 22. maja. Rossetti. 14.00: «Vojaško sodiišče«. G. Cooper, C. Bickford Excelsior. 14.30: «Teioviraina vrtnica«, A. Magnani. B. Lanca-ster Fenice. 14.00: »Pepote«. Pablito Calvo. Nazionale. 14.30: «Tista, s katero bi se moral poročiti«, B. Stan-wyck. F. Mac Murrav Filodrammatico. 14.00: «Tolpa poštenjakov«. Toto, P. De Ki- li ppo. Supercinema. 14.00: »Vse se je končalo ob šestih«, J. Palance, S. VVinters. Arcobaleno. 14.00: «Deževje v Ranchipuru«. L. Turner. F. Mac Murray. Astra Rojan. 14.30: «Don Juanov učitelj«, E. Flynn, G. Lollo-brigida, Capitoi, 14.30: «Največja ljubezen na svetu«. A. Sheridan. S. Cochran Cristallo. 14.00: «Sniden.ie v dežju«, J. Wyman. V. Johnson. Grattacielo. 14.00: »Vražji general«. C. Jurgens. M. Koch. Alabarda. 14.00: »Brezupne ure«, H. Bogart, F. Maroh Ariston. 14.00: «Desiree», M. Brando, J. Simmons. Armonia. 14.00: «Kajnova kri«, J. Payne. M. Freeman. Aurora. 13.30: »Izprijena mladina«. j. Dean, N. Wood. Garibaldi 14.00: «Tot6 in Čarobna«, Tot6, A. M. Ferrero. Ideale. 14.30: «Crni maščevalec«, E Flynn. Impero. 14.45: «Največja liubezen na svetu«, A. Sheridan, S. Cochran. Italia. 14.00; «Stekleni čeveljček«, L. Caron. M. VVildlng. S. Marco. 14,00: «Ni večie ljubezni«, A. Lualdi, G. Cervi. Kino ob morju. 15.00: «Satank, morilna puščica«, J. Pa,yne. Moderno. 14.00: «Trag!čna sobo-la». V Mature, R Egan Savona. 14 00: »Lord Brummell«, S. Granger, E. Tavlor. Visle. 14.30: »Tarantela«, J. Agar. M. Corda.v. Mladoletnim pre-pov Vittorio Veneto. 14.00: «Lov na tatu«. G. Kelly, C. Grant Belvedere. 14.00: «Plymouthskl pustolovci«, S. Tracy, G. Tier-nev. Marconi. 14.30: «Nad usodo«, E. Parker, G. Ford Massimo. 14.30. «Na Zahodu nič novega«. Novo cine. 14.00: «Najlepša ženska na svetu«, G. Lollobrigi-da. V, Gassman. Odeon. 14.00: «Mogambo», G. Kel!y, C. Gable. Radio. 14.30: «Egipčan Sinuhe«, J. Simmons. E, Purdom, Venezia. 14.00: «Samoa», G Cooper. Skedenj. 16.00: »Romeo in Ju- lija«. «Dobro upanje«, dtsm* ^jijsK1 janjih, izvaja radijska skupina. K O I* K ,£ Slovenska poročila: 'rt Italijanska poročila: 17.40. 22.30 6.00-7.00 Spored i2 K# 7.15 Jutranja glast>a; <-^rCd F, ;~1,„ o 'in m 10 W enal tijska ura; 8.20-10.10 - '^jtij Ljubljane- 10.10 GlaSt*«,. jO.50 Ljubljane- 10.10 --- Mtl- neja; 10.30 Zena »“to##** Poje ženski oktet ,n p, 11.00 Lahka il£ n.uu Lan«a gu-aa««. : jv m m n jo vič: Simifoničn-i re »Košta-na« - J- .P^r-usča C foni-čno kolo; D-45 ... željah; -- »šso-**-« SSSdtf Ljubljane; 15.15 Poj* . ,530 f1 «Boj-en» iz Dornberga, ^ morska burja; 16.uy gometne tekme Ma«B ored * g-oelavLja; 18.00-19.25 jiJ^j, Ljubljane; 19.25 Zaba ^ jju šport; 20.00-22.10 Spor^, Geoff liane: 22.15 Igra P!rtonjčni I, Shearrng; 22.45 Simi pj«sn Georga Gershvvina; *-glasba. * 1.0 * «4 * 1 * 6.00-7.00 Vesele i” . tr0; L za prijetno nedeljsko Jg|0vdL. Operetna glasba;. 8. ',ače % narodne pesni m Vt narodne lodije- 9.00 ■- ,a »>■,», udarec, radijska igf*-«« phSc 9.40 Lahka glasba; N(dC ski pogovori: r V1 nO rtif simfonični koncert; *'u.J? # za beneške Sid^^iast^Lč lodije iz filmov m 8 nosl^V vij: 12JJ0 , Pogovor 12.10 Opoldanski prenos M: red; 16.00 nogometne tekme - ^ Jugoslavija: 18.00 ni ^0 do melodije; 20.00 » ^ ni koncert; 21.00 Kuj ri# »ledi; 21.15 Popevke rjž ittm*, iJ KOLESA, moška m Ijena, po 8.000 flf0oo prevoz blaga po pr. f/tpno l/rtibco DO “ J9 v' torna kolesa P° obroke. Marcon. Ul. Tapetniška de,a MARIO Specializirana v t« ljanju dnevni gV drugih pr°s , 2« TRST - UL S'afe tel. 41-*12 Skrbne g°srtd$ek*;j» me izdelujejo iiic muci —j -* umit® popolni kroj o pj M. MA"K / Trst, Ul. Vecel -e) boin|C (blizu bo svetov rovalnica 9,SS?.35fl3? P rov tvrdka KDE Z-Vi* IM A B R * f.!®* vjuii uudt- ,. Šivalne stroj pBj|ips |,|t Kadioaparate r" jV« Kolesa Leg"»D° irt in dr,,gi‘ ite Prvovrstne „, motorje '"dol®*5 kolesa *er Dalje spreJ« m odpo '^, d»rb> sssssfr** “S!ronusfM dobite PrLanca J« Ul. Torrebia" j23 telefon ^ NOČNA SLUŽBA LEKARN V APRILU Davanzo. Ul. L. Bernim 4; Oiu-sti. Strada del Friuii 7 (Greta). Millo. Ul. Buonarrotl 11; Mizzan, Trg Venez;a 2: Tamaro-Neri Ul Darite 7; Harabaglia v Barkov-liah In Nicoli v Skednju. LOTERIJA BENETKE 56 12 57 20 66 BARI 10 56 1 44 75 C AGLIARI 66 24 5 21 11 FIRENZE 8 22 60 54 28 GENOVA 32 6 22 48 49 MILANO 84 8 71 17 37 NA POLI 87 83 50 40 2 PALERMO 17 76 2 15 46 ROMA 84 26 24 9 69- TORINO 70 47 2 12 4 zahvala Globoko ganjeni se zahvaljujemo vS^oV»li stali ob strani in ki sn r nami s°d ki o® nam stali ob strani in ki so z nami bridki izgubi našega ljubljenega očeta atGOŠTIM (INKA Posebej se še zahvaljujemo vsem .jj vencev in cvetja ter onim, ki so ga ®Pre govi zadnji poti. ŽALUJOČA DRUŽIŠ Trst, 29. aprila 1956 jarec na begu Udeležimo se ljudske veselice na stadionu-imaj ERNST HEMIN iwtoi,u ceste Je sedel j »Ne., je rekel. »Samo Imel je naočnike ‘^mastem okviru, nje-jt, ,crna. obleka je bila it rfr>a?ra^ena- Cez reko ti J most na čolnih, zovj . Cezenj vozili vo-foošH ®ioni> in hodili Vozovi’ Sne ter otroci' Umu ’ 1:1 so jih vlekle njjli’ 0 se s težavo vzpe-Po strmem rečnem jajy^ ■ Pomagali so vo-lj i tem. da so potiska-So koles. Kamioni r.joi. 11 v cesto ter se iHjj- oddaljevali, a Do So težko stopali fclft^ki Jim je se- *lelLg,eznjev- starec k nrfi lam, ne da bi Ji] mT^knil. preveč je ^Pfei da bi mogel >1 1 most Sem nalogo iti . onstran raziska- C*1® ter ugotoviti, J^oval. je sovražnik na- To - se n -- sem storil ifa povrnil k mostu. ?tlain -° manj vozil ^ 1 Pešcev, toda sta- 'Od f Vedno bil tam. kod tel n Carlosa,» je re-. Bij j„Se ^asmehnil. Vjt ji hjegov rojstni St ie mu je prijalo, da 'to imenovati. iPa,:, je nasmehnil. :,,gasnuem na živalb’ '^em * HSt.m de3al- Pa §a 'Gotn«° 0 razumel. itai č* Je dejal on- v da k tam, razume-!;1 gp^ 1 Pa.zil na živali. ;ll o„Zadnji, ki je za-■u Carlos*. kirja 61 ne videza pa-J,edai « čuvarja čred. ?PtašpAem njegovo črno t^az a° obleko, sivi Jjaia' s ®knt od prahu, S i- kovinastim okvi-Si». rekel; «Kakšne 'C bi!e?» SiLiivali-» 3e deJal ‘‘ sem al, z glavo. «Mo-,51m J*h pustiti*. N’,r,0 ®ertl most in po-SiOo v.el.te Ehra, po-’ ki je bila kot A-®r se spraševal, % Casa bo še pre-^ajj Preden bomo za-^ ves Sovražnika. Bil s, ltv-v pričakovanju '°ttia^0v’ ki po nava- i^orici.^0 taiinstve" At, 2 imenom u Je sedel starec, čivaii so bile?*, /t^rasai. Sl ,?te Živali,* je po-A A Ze9- «Dve kozi, ^ j0 stirje pari golo- %>*sp jih morali pu-\ ®rn vprašal. faradi artilerije. je deial> naj Jd „1 di artilerije*, sj? vpra J^ate družine?* Ali l al- opazujoč na-nec '%abuščali niz škarpo rprašal. prihajate?* tddivgc mostu’ kjer /jh vozovi v na- rekel, živali, ki sem o njih govoril. Mačka se bo, se-vč, izmazala. Mačka pač zna paziti nase, toda ne vem, kaj bo z drugimi.* «Kakšnega političnega prepričanja ste?* sem vprašal. »Nimam političnega prepričanja,* je odgovoril starec. »šestinsedemdeset let mi je, napravil sem dvanajst kilometrov in mislim, da ne bom mogel več naprej*. ■»To ni dobro mesto za ustavljanje,* sem rekel. «Ce bi vam uspelo priti do tja, na križišču za Tor-toso vozijo mimo kamioni*. «Počakal bom še malo.* je rekel, « potem bom šel. Kam pa vozijo kamioni?* »Proti Barceloni,* sem rekel. «Ne poznam nikogar tam,* je rekel, «toda hvala lepa. Še enkrat lepa hvala*. Gledal me je z utrujenim, neprizadetim izrazom, nakar je, primoran deliti svojo skrb z nekom, rekel: «Mačka si bo pomagala, za to sem gotov. Ni razloga, da bi skrbel za mačko. Toda o-stale živali. Kaj mislite vi, kako bo z ostalimi živalmi?* «Verjetno se bodo dobro izmazale tudi one*. »Mislite?* «Zakaj ne?» sem rekel, gledajoč na nasprotni breg, kjer vozov ni bilo več. «Toda kaj bodo počele pod ognjem artilerije, ko pa so meni zaradi artilerije ukazali, naj grem stran?* »Ali ste pustili odprta vratca golobnjaka?*, sem rekel. «Da». «Potem bodo odleteli proč*. «Seveda bodo odleteli. In druge? Bolje, da ne mislim na druge,* je rekel. «če ste se odpočili, bi se jaz na vašem mestu odpravil,* sem ga podvizal. »Zdaj se dvignite in poskušajte hoditi*. «Hvala,» je rekel in vstal, zanihal na en bok, potem na drugi, nakar se je zvrnil in sedel v prah. »Pazil sem na živali,* je rekel z monotonim glasom, nič več obrnjen proti meni. «Bil sem edini, ki je pazil na živali*. S tem starcem ni bilo moč storiti ničesar. Bil je velikonočni dan in fašisti so se pomikali proti Ebru. Dan je bil siv, nizkh oblakov, zaradi tega tudi ni bilo letal. V tem dejstvu in pa v dejstvu, da mačke znajo paziti nase, je obstajala vsa sreča, ki jo je ta starec mogel pričakovati. » J. maja dopoldne, bomo .s skupno povorko po mestu izpričali svojo privrženost demokratičnemu naprednemu delavskemu gibanju, ki se. rta tržaškem ozemlju bori za življenjske pravice vsega delovnega ljudstva, za priznanje nurodnostnih pravic tukajšnjega slovenskega prebivalstva, za integralno prosto cono in s tern za čimprejšnji d vi g tržaškega gospodarstva. J vrstah naprednega tržaškega delavstva, ki koraka pod zastavo socialne pravičnosti, miru in bratskega sožitja med narodi, bomo našli odgovor in rešitev za vsa vprašanja, ki še vedno zavirajo sproščeni razmah tukajšnje gospodarske, socialne, politične in kulturne dejuvnosti obeh tu živečih narodnostnih skupin in s tem nastopili pot, ki edina vodi iz sedanjega mrtvila. Popoldne ]■ maja pa se. bomo udeležili v čim večjem številu ljudske veselice na stadionu „1. maj”, kjer nam bosta kandidata *Neodvisne socialistične liste", tov- dr- Jože Dekleva in tov■ Bortolo Pctronio, obrazložila naš volilni program za občinske in pokrajinske volitve, in kjer bomo ob godbi, prepevanju in drugih prireditvah prebili v sproščenem razpoloženju ta največji delavski praznik, da bi s še večjim poletom in trdnejšo voljo nadaljevali plemenito bitko za pravice vsega delovnega ljudstva. OB 30 - LETNICI NJEGOVE GLASBENE DEJAVNOSTI S vara in slovenska operna tvornost S svojimi operami «Kleopatra», «Veronika Deseniška> in {Prešeren* je dr. Švara obogatil in razširil domačo slovensko operno tematiko Dirigent ljubljanske Opere m profesor na Akademiji za glasbo, in Tržačan po rodu, dr. Danilo Švara praznuje v tej sezoni 30-let-nico umetniškega delovanja, ki jo je proslavil sinoči, v soboto, 28. aprila s premiero svoje opere «Kleopatra» v opernem gledališču. Dr. Švara je začel svojo umetniško pot sprva kot pianist, saj je študiral klavir na šoli ljubljanske Glasbene Matiče in nato pri Antonu Trostu na • Dunaju ter pri Malati v Frankfurtu, Istočasno pa je študiral tudi dirigiranje pri Scherchenu in bil leta 1925 angažiran kot dirigent v ljubljanski Operi. Pozneje je službovanje prekinil in se posvetil še študiju kompozicije pri B. Seklesu, d > se je nato leta 1930 ponovno vrnil v Ljubljano. Odtlej je razvil vsestransko umet- niško in pedagoško delo, tako kot dirigent in skladatelj, pa tudi kot 'profeso-na Akademiji za glasbo, ves čas pa tudi ni opustil pianističnega udejstvovanja. V ljubljanski Operi se je v tem času uveljavil predvsem kot dirigent in kot operni skladatelj, saj je v dobrih 15 letih napisal kar troje novih slovenskih opernih del, ki jih je ljubljanska Opera tudi izvedla. Kot komponist je torej Švara prispeval že znaten delež k razvoju doslej ne prebogate domače operne produkcije. S svojimi operami »Kleopatra«, ((Veronika Deseniška« in ((Prešeren« je obogatil in razširil domačo slovensko operno tematiko in doprinesel naši operni o-stvarjalnosti tudi novih glasbenih prijemov. V razvoju ljubljanske O- tSv0 ----------------------- da ie Puljski ehi svetu prido- Wski N i,lCe.jien sloves. Do-in pa prizna- A ki ,Uspehi ti]^,l,lval v mednarodni Ju i jH o njem izrekle lij Sf?nane avtoritete ^ h«. Ulmske umetno- kS»i ,jujej0' W Pow e8a festivala k hi , ,"1» ko se je sam n bij 1 .v obeh letih, O^n. hejen (prvič v ob mesta Pulja, JaeS°de'ovaniu urecb 'k u ^kega tednika I Hjt w sr'jedu»), izka-, in potreb- 2«v. tako trdno za- ^ *°Seh bda ustanov' institucija, ki 8Vo-iega prizna- , 1> v , sebi j N? " lu u h*,' "t>a yji. itsiitz- iNbN editvi kot ta' k hNfe011 ^..‘ohrnčne kot Priznanja ona, ker je V »a,’es'ivaL8anizaciii ln ■S °iu ' marve^ tu- IV 30*»-.. Jugoslovanske IiSAhiJl* v celoti, bo- trv, US> tli. blati ZaSluj( knj je nekoč v filmskem po- K; gledu in kaj predstavlja danes. Lahko rečemo, da se je jugoslovanska filmska proizvodnja rodila iz nič, saj pred vojno Jugoslavija skoraj da ni izdelovala umetniških filmov, ostale pa v zelo omejenem obsegu. Danes se o jugoslovanskih filmskih proizvodih že govori v evropskem merilu. kar dokazuje, da so se v Jugoslaviji v teh desetih povojnih letih storili o-gromni napori za dvig in nadaljnji razvoj filma. Puljski festival naj bi v bistvu pomenil nekakšen pregled doseženih uspehov, a obenem naj bi se tu vzpostavljali tesnejši kulturni stiki med raznimi deželami-filmskimi proizvodnicami, kar bi po eni strani omogočilo n edsebojno koristno sodelovanje, po drugi pa bi se tako prej ali slej omogočilo, da postanejo resnični kulturni dosežki, bodisi na področju filma kot drugje, last vsega naprednega človeštva. Letos bo Puljski festival od 14. do 25. julija. Udeležila se ga bodo vsa ju-goslovan'k-* podjetja z 12 celovečernimi umetniškimi in 24 kratkometražnimi filmi. Poleg domačih filmov, ki bodo med sabo tekmo- vali za številne visoke nagrade, pa bodo na festivalu predvajala svoja dela tudi številna tuja filmska podjetja. T. bodo v prvi vrsti filmi, k' so bili posneti po najnovejši!, sistemih. Razumljivo, da -c bodo prireditve udeležili domala vsi jugoslovanski filmski ljudje, poleg njih pa še številni ju-goslovan Li novinarji, pa tudi mnogi tuji predstavniki tiska, režiserji, igralci ter predstavniki podjetij. Kot razvidno, je Puljski festival tokrat dosegel tisto potrebno organizacijsko raven, ki mu je bila nujno potrebna, če je težnja prirediteljev, da se zamisel festivala, porojena v glavah nekaj prizadevnih ljudi (tu gre predvsem omeniti sekretarja festivalskega odbora, Marija Rotarja), utrdi ter pridobi značaj zares po-membe in uspešne kulturne manifestacije. Omeniti je treba, da gre pripisati dobršen del zaslug, če bo letošnji festival v Pulju z uspehom opravil svojo nalogo, bosenskemu podjetju «Kinema», ki se je odločilo, da festival jugoslovanskega kratkega filma, ki se je doslej dvakrat vršil v Sarajevu, pridruži osrednjemu festivalu v Pulju. Zdaj se je pred kratkim vršil sestanek upravnega odbora festivala, kjer je bila določena tudi festivalska žirija, ki bo ocenjevala filme. Komisijo sestavljajo direktor ((Filmskih novosti« Samuilo Amodaj, književnik Matej Bor, književnik Mirko Božič, direktor «Vijesni-ka» Djuro Kladarin, publicist Joco Marjanovič, književnik Tanasije Mladeničič in novinar Dragoslav Ada-movič. Omenjena žirija bo razglasila rezultate in svoje ocene na zaključni predstavi v Areni. Žirija filmske kritike, ki jo bodo sestavili neposredno pred začetkom festivala, pa bo svoja priznanja podelila na svečanem zaključku samega festivala. Poleg Dubrovniških in Splitskih iger, katerih sloves se je pravtako raztegnil po vsej Evropi, predstavlja Puljski festival kulturni dogodek, ki zavzema danes ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v Evropi svoje lepo in častno mesto. To dokazuje, da si Jugoslavija, kljub velikim težavam, vendarle postopno utira pot med naprednejše dežele tudi v pogledu filmske industrije in filma kot izraznega umetniškega sredstva nasploh. pere si je Švara pridobil mnogo zaslug tudi kot dirigent. saj je v tridesetih letih na njenem odru naštudiral široko vrsto opernih uprizoritev, ki so imele vse svojski pečat njegove osebnosti. Vse Svarove predsta« ve so tehnično precizno naštudirane in razodevajo v njem temeljitega poznavalca vseh podrobnosti glasbene partiture. Njegov repertoar v ljubljanski Operi navaja 48 opernih del, izmed katerih jih je mnogo naštudiral tudi po večkrat. Pred novo uprizoritvijo njegove opere »Kleopatra« se je urednik »Slovenskega poročevalca« zglasil pri dr. Danilu Svari in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z njegovo dolgoletno glasbeno dejavnostjo. Vprašanje: Kdaj se začeli komponirati in kdaj Vam je priila prva misel za komponiranje izvirne slovenske operef Odgovor: Med prvim bivanjem v Ljubljani so nastale moje prve skladbe, med drugim bivanjem v Frankfurtu pa prve večje. Na opero sem že dolgo mislil in naporno iskal primerno besedilo- Idejo za »Kleopatro* mi je dal naš tedanji baletni mojster mg. Golovin, konkretno pobudo zanjo pa neki film o Kleopatri, ki je krožil v naših kinematografih. Opero sem začel zlagati 1936 in sem jo naslednje leto končal, uprizorili so jo prvič 1940. Kar se tiče glasbenih osnov moje prve opere, mislim, da je načelo, ki ga je postavil Verdi, da mora skladatelj z melodijo izraziti situacijo, še danes edino pravilno. Samo v tej smeri ima opera bodočnost. Nasprotje tega načela je recitativni slog, h kateremu so se obrnili sl-oraj vsi moderni o-perni skladatelji. Čeprav sem sa n v času, ko sem skladal «Kleopatro» bil skrajno moderen (»Kleopatro« sem tik pred izvedbo prav zaradi te skrajnosti popravil in precej ostrin izbrusil), nisem nikdar za opero opustil načela melo-dioznosti ((Kleopatra« je skoz in skoz melodiozna, četudi so njene melodije zelo moderne. Značaj melodij (njih ostrino ali mehkobo) sem uravnal po značaju scene. Melodično je o-pera naslonjena na 12-ton-ski sistem, ki pa ni izveden do svojih skrajnosti, temveč modificiran po mojem domisleku. Važna pri operi je tudi razumljivost in to dosežemo s pravilno operno, ne simfonično in-strumentacijo. To je pri moderni glasbi z njenimi polifonijami (»Kleopatra« je vseskozi polifono spisana) najtežje- VprašanjeiKakštie teiaue ste imeli pri svoji prvi operi glede besedila» Odgovor; Izredno dolgo sem moral iskati libretista in ga sploh nisem našel. Ze prvotno sem sam napisal scenarij s točno navedbo dialogov. Naposled sem moral tudi vse besedilo sam napisati. Kakor tedaj se tudi še danes postavlja vprašanje opernih besedil, ki jih ni. Zamišljam si, da mora biti dobro besedilo tako kot nemi film: razu- jmeti ga moraš iz dejanja. Pri tem so seveda dramaturška pravila o zgoščeno- sti dejanja in celotni izgradnji najvažnejša. Vprašanje: Kaj sodite o slovenski izcimi operni tvornosti? Odgovor: V povojnih sezonah smo doživeli vrsto novih slovenskih oper. Tudi med najmlajšimi slovenskimi skladatelji so nekateri, ki čutijo nagnjenje dc te vrste glasbene tvornosti. Kljub temu, da je o-pera najbolj nehvaležna in najbolj težavna vrsta kompozicije, bi se je še marsikdo lotil, če bi imeli na razpolago besedila, napisana z osnovnim skromnim poznanjem zahtev o-pernega odra. Zato je naša operna tvornost v zagati m bo v njej ostala, dokler ne najdemo izhoda glede gggp besedil in tudi širših možnosti uprizoritev. Vprašanje: Kaj mislite o novi izvedbi »Kleopatre« in kako sodite danes o tej operit Odgovor: Sedanja oblika opere, kakor jo bodo peli pri letošnji ponovitvi in novi postavitvi, ima v 3. sliki novo sceno, ki je boljša od prejšnje. Z nosilci glavnih partij (Bukovčevo, Smerkoljem, Brajnikom in Korošcem) sem zelo zadovoljen. Zbor je danes večji kot ob premieri, prav tako orkester. Glede inscenacije in kostumov pa je naše gledališče po osvoboditvi toliko napredovalo, da bo nova uprizoritev tudi glede tega pomenila velik korak navzgor. Ce svoje delo pregledujem po tolikih letih, ga sprejemam, kakrš. no je. Na zelo redkih mestih me je popadla želja, da bi jih drugače oblikoval. Nekaj mest sem pa le in-strumentacijsko razredčil, ker sem medtem dodobra spoznal akustične razmere naše operne hiše. Ko sem opero komponiral, sem delal mladostno brezskrbno in ne glede na razne glasbene struje. Od mojih poznejših oper je »Veronika Deseniška« iz perspektive naše glasbe našemu človeku morda bližja, ((Prešeren« pa s svojo folklorno smerjo morda še bolj. Glede in-vencije in enotnosti sloga pa je »Kleopatra« gotovo najboljša med mojimi deli. Naš tede pregled Koristen obisk. Tako označujejo v političnih in diplomatskih krogih obisk Bulga-nina in Hruščeva v Londonu . Morda je kdo pričakoval senzacionalnih in konkretnih sklepov. Jasno, da so tisti, ki so tako mislili, nad obiskom razočarani. Tako pričakovanje od tega obiska pa je tudi izraz nerealističnega gledanja na svetovno dogajanje. Čeprav niso razgovori privedli do konkretnih sklepov in sporazumov in so še vedno ostale določene razlike v pogledih, je treba poudariti, da je obisk, ki je. ie sam na sebi velike važnosti. ustrezal svojemu namenu in da je velik prispevek k nadaljnji ublažitvi napetosti. Obisk je tudi pripomogel k boljšemu razumevanju in k poglobitvi stikov med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo, je odprlo pot za bodoče zbližani* in razgovore, ki bodo lahko priredli do otiplji-vejših rezultatov, ki jih v sedanjih razmerah niti ni bilo mogoče pričakovati. Poročilo o razgovorih je dokument velike važnosti. V izjavi je rečeno, da se bosta obe državi v medsebojnih stikih in odnosih ravnali po načelih OZN. Obe državi sta prepričani, da je podlaga za prijateljsko sodelovanje in miroljubno koeksistenco vseh dežel ne glede na njihov družbeni sistem v spoštovanju narodne neodvisnosti in suverenosti, teritorialne nedotakljivosti in necmešavanja v notranje zadeve drugih. To po udarjanje privrženosti OZN m odobravanje temeljnih načel koeksistence je še posebne važnosti, ker gre za dve vodilni državi na svetu, katerih politika je zelo važna za ohranitev miru. Obe državi se tudi obvezujeta, da bosta prispevali k pomiritvi na Srednjem vzhodu in da bosta podprli akcijo OZN v tem smislu ter da se bosta trudili, da pride do sporazuma o razorožitvi. Londonski razgovori o razorožitvi bodo v pomoč pododboru OZN pri njegovem nadaljnjem delu, je izjavil predsednik britanske vlade Eden. V te razgovore je kakor znano, posegel tudi ameriški delegat v pododboru OZn P.arold Stas-sen, nakar je sledila vrsta zasebnih razgovorov med njim in sovjetskim delegatom Gro-mikom. To je pripomoglo k nadaljnjemu zbližaniu pogledov. To dokazuje tudi Bulpa-ninova izjava, da je SZ pripravljena proučiti možnost istočasnega zmanjšanja klasične oborožitve m prepovedi nuklearnega orožja s tem, da razgovori o prvem vprašanju ne bi bili odvisni od razgovorov o drugem vprašanju. Te izjave so 1 c potrdile važnosti in resnosti onega delu poročila o razgovorih, ki pravi,'da so te iovjetski in britanski državniki zedinili o tem, da bi bila rešitev vprašanja razorožitve izredno pomembna za mir na svetu, ter so poudarili svoj skupni smoter, da se doseže prepoved uporabe nuklearnega orožja in da je nuklearno energijo dovoljeno uporabljati le v miroljubne namene. Tudi kar se tiče trgovinskih odnosov med obema državama, se odpirajo velike možnosti. Sovjetska zveza je izrekla pripravljenost razširiti tr govinsko izmenjavo. Čeprav obstajajo še nekatere ovire, ker je Velika Britanija vezana na obveznosti glede prepovedi izvoza tako imenovanega strateškega blaga, obstajajo še vedno velike možnosti. Predsednik britanske vlade Eden je izjavil, da bodo morali povečati proizvodnjo, da bodo lahko zadovoljili sovjetskemu povpraševanju. • Vse to je le «začetek«, kakor je izjavil Eden, ki je dodal, da se povsem strinja z Bulganinovimi izjavami: «Se-daj imamo široko podlago za delo. Mi bomo resno upoštevali ta program m zastavili bomo vse sile, da ga uresniči mo«. Pozitivem rezultat londonskih razgovorov bo nedvomno blagodejno vplival na nadaljnji razvoj prilagojevanja velesil načelom miroljubne koeksistence, ki so danes postala vodilno načelo mednarodne politike. V okvir tega prilagojevanja sjiada tudi težnja. držav članic NATO, da to organizacijo prilagodijo spremenjenemu položaju in da njeno delovanje preusmerijo na druga nevojaška področja. S tega vidika je tudi Gron-chijev obisk v Franciji pomemben mednarodni dogodek, zlasti le ker spravlja italijansko politiko iz okorelega imo-bilizma in prilagojevanjg a-mer iškemu stališču. Italijan-skc-francoška izjava o razgovorih je po mnenju političnih krogov pozitiven in realističen dokument, ker teži za tem, da se politika obeh držav prilagodi novim razmeram. Zlasti pa je važno poudarjanje nujnosti bolj zaupljivih in aktivnih odnosov med Vzhodom in Zahodom kakor doslej in povezava le nujnosti z rešitvijo najnujnejših vprašanj, kakor sta vprašanje razorožitve in nemško vprašanje. Med najvažnejšimi vprašanji je vsekakor bilo vprašanje revizije vloge NATO, ki naj usmeri svojo dejavnost na gospodarsko področje in no pomoč nerazvitim državam. Spričo vedno večje težnje držav članic te organizacije v tem smislu so bile tudi ZDA prisiljene prilagoditi se stališču evropskih članic in javile so. da so pripravljene spremeniti značaj NATO in razširiti njegovo delovanje na nevojaška področja. Tudi odstop vrhovnega poveljnika generala G ruenther-ja je prav verjetno posledica zahtev, da se v to organizacijo vnesejo nove ideje. Ko se je leta 1949 ustanovil severnoatlantski pakt, so bile razmere, v svetu vse drugačne. Takrat je bil Stalin se živ in zahodne države so se čutile neposredno ogrožene. Bale so Se sovjetskega napa-d/i in so se združevale v medsebojne vojaške pogodbe. ZDA pa so NATO pobarvale tudi ideološko, to je v smislu boja p roti komunizmu. Ko pa je prenehala neposredna nevar-.nest, po Stalinovi smrti, po ženevski konferenci zlasti na po 20. kongresu KP Sovjetske zveze, so se začele v tej organizaciji pojavljati sre-dobežne sile zaradi njih različnih interesov. Zahodna diplomacija je sedaj pred novimi vprašanji, ki jih bo morala reševat i v okviru spremenjenih razmer z novimi metodami. Islandski parlament je nedavno sprejel resolucijo, s katero zahteva umik ameriških sil z otoka tzaradi popuščanja mednarodne napetosti vo ženevski konjerenc i«. Tudi Norveška je ponovno poudarila, da ne bo pustila zavezniških čet na svoje ozemlje. Francoski ministrski predsednik Mollet pa je opozoril Angleže tn Američane, da «bodo igro zgubili», če bodo šli po sedanji poti dalje. Vse to kože, da se med članicami te organizacije vedno bolj utrjuje prepričan je, da vojaške obveznosti, ki so prej morda bile na mestu, sedaj to organizacijo samo slabijo in razkrajajo. 8*,. » M ! KUPUJTE pri TVRDKAH, v našem listu! 5?orni prevozi 1RSF - Ul. Moren 1 Telefon šl 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo POZOR !!! 3 m volnenega blaga in podloga za moško obleko skupno L 4.950 „ 7.480 in H 10.700 dobite v trgovini fl. P IB TO T Trsi. il. Brošira 22. lel. «15. SEPTEMBER » TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO - SLOVENIJA Podjetje <15. 8eptRinbcr» tovarna cementa in salonita. Anhovo, proizvaja: 1. Prvorazredni cement PC 25 Z (N 400) in PC 050 (C 500). 2. l/udovodne - tlačne cevi visoke atmosferske vzdržljivosti s potrebnimi spojnimi deli, 3. Pnlllačne cevi za namakanje, 4. Kanalizacijske in dimne cevi z vsemi fazonski-mi deli, 5. Krovni material: valovite plošče, ravne plošče, šablone in salonitke, 0. Imitacija marmorja na salonitni osnovi, 7. „Azbolitu azbestne izolirne plošče, 8. Montira vodovode in strehe s svojimi montažnimi strokovnjaki. Nista hoditi drugega dejanja Kralja na garc in Nina: Betajnov Pred volitvami Volilna p reskušnja, ki bo v Italiji 27. maja, bo formalno sicer upravnega značaja; izvolili bodo člane občinskih in pokrajinskih svetov. Toda v&ake upravne volitve imajo tudi določen politični pomen. Zlasti dajejo priložnost za medsebojno merjenje sil, na katero, vsaj v Italiji, po dosedanjih izkušnjah le malo vplivajo povsem krajevni upravni problemi. Volivci se tudi na u-pravnih volitvah orientirajo predvsem politično. Lep dokaz za to so bile upravne volitve leta 1952, ki so povsem jasno nakazale ono nazadovanje demokristjanov in njihovih manjših zaveznikov, ki je leto dni kasneje pripeljalo do poloma Scel-bovega «sleparskega zakona» na parlamentarnih volitvah. Zanimanje za letošnje občinske volitve kot merilo razvoja medsebojnega ravnotežja političnih sil je tem večje, ker je v vmesnem času prišlo do znatnih sprememb v svetovnem političnem položaju, ki se razumljivo odražajo tudi v Italiji, čeprav so tu na delu znatne sile, ki zavirajo uveljavljanje pozitivnih vplivov mednarodnega razvoja. Politični opazovalci napeto pričakujejo, kakšno smer bo po pričevanju volilnih rezultatov vtisnilo svetovno dogajanje italijanskemu političnemu razvoju. Seveda bo to pričevanje lahko le približno, saj smo, kot vse kaže, šele na začetku nove važne svetovnopolitične etape, ki lahko spočetka povzroči tudi delno neorientiranost in kolebanja. Kaže, da so delodajalski krogi, mogočniki velike finance, industrije in trgovine, najprej razumeli osnovni smisel dogajanja v svetu; da dela v smeri krepitve naprednih sil, da razbija one oklepe, ki so jim doslej pogosto onemogočali razmah. Predvsem pa. da sprošča znatne napredne težnje tudi v nekaterih drugače obarvanih političnih gibanjih, zlasti množičnih. V Italiji ie to predvsem demokristjanska stranka, kjer je pričakovati, da se bo vodstvo čedalje teže upiralo svežemu, po socialnih reformah težečemu pritisku od spodaj. Izraz tega dejstva je neposredno poseganje velikih delodajalskih organizacij — Confindustrie, Confcommer-c-ia in Confagricolture — v politično življenje in tudi v sam volilni boj. Ponekod se to poseganje v volilno borbo kaže v obliki lastni h volilnih list s pužadističnimi karakteristikami, drugod v najrazličnejših pobudah v javnosti in'za kulisami. Težko je sicer pogledati za kulise, toda če vemo, kolikšno vlogo ima pri sila dragi volilni propagandi denar Confindustrie in njenih pose-strim, ne bo težko sklepati, kolikšno vlogo bodo imeli pokrajinski in krajevni odbori smorskih psov» pri dodeljevanju sredstev v krajevnem Besede in Kretnje. Labod-Selma Micheluzzi Momento Musicaie- Cezar Možina Prizor iz 2. dejanja Tartuffa. Orgon: Lojze Milič, Mariana: Darja Gorjan in Dorina: Rafaela Petroni Prizor iz prvega dejanja Kralja na Betajnovi, Maks: ksij Pregare in Francka: Majda Novak merilu. Na ta n.ačin bodi «morski p si» lahko mnogi bolj neposredno vplivali ni le na splošno politično orien racijo, temveč tudi na kra jevna zavezništva in krajev ne programe strank, ki roču najo na njihovo podporo. Tl pa so predvsem stranke taki imenovanega «demokratične■ ga centra», Na drugi strani — na oni ki jo olajšanje mednarodnega položaja najbolj neposredno prizadeva v pozitivnem smislu — na žalost m opaziti ^ tolikšne prilagoditve novim ‘ razmeram. Zavezn štvo vseh naprednih sil je ši vedno le želja, razen deloma v manjših občinah, kjer volilni zakon narekuje skupne liste- Pa tudi tu se sodeloim-nje omejuje na skupne liste KPl in PSI, torej na neka kar je značilnost že vse povojne italijanske politike, medtem ko so skupni nastopi, ki bi obsegali vse k socializmu stremeče ali sploh napredno usmerjene sile od PSDI (ali tudi, zakaj ne, od PRI) do KPI le izjema. Nedvomno pa je pozitivno dejstvo volilno zavezništvo med PSI in neodvisnimi socialističnimi skupinami, ker kože, da se je dogmatični eks-kluzivizem Nennijeve stranke znatno unesel. _ Vlaganje list še ni končano in je zatorej podrobna analiza volilnega mozaika nemogoča. Nedvomno pa v primerjavi z običajno sliko razporeda strank ne bo večjih_ sprememb, z razlikami pač, ki flh prinaša novi volilni zakon, ki odpravlja povezave in večinsko razdeljevanje glasov in torej prepušča posameznim strankam bolj proste roke- Ne kaže pa, da bj bila ta večja avtonomija kaj prida izkoriščena, ker sklepe krajevnih organov strank utesnjujejo njihovi medsebojni odnosi v vsedržavnem merilu in ker so vodstva mnogih med njimi dala zelo ozke smernice. Spet govorimo predvsem o vladnih strankah, katerih smernice se dajo zreducirati na eno samo osnovno formulo: dokaj nedoločeno zabrisane meje glede morebitnega koketiranja z desnico, zelo ostro začrtane meje na levo. In v njihovi propagandi: sila bohotni poskusi izkoriščanja dogodkov v Sovjetski zvezi za razkrajanje levega tabora. Se pa najdejo tudi med sredinci ljudje, hi. opozarjajo na nevarno dvoreznost takega početja. Da ti dogodki niso voda na reakcionarni mlin, dokazuje že množično poseganje delodajalskih organizacij v politično areno. V takih razmerah dobivajo upravne volitve nujno ono prvenstveno politični značaj, ki smo ga že omenili. Čeprav omogoča to na'eni strani preverjanje ravnotežja sil, pa na drugi strani pači pravi značaj upravnih volitev, katerih cilj bi moral biti izvolitev krajevnim potrebam najprimernejših občinskih in pokrajinskih uprav, ki bodo upoštevale vse vsakdanje potrebe in težnje ljudstva, ne pa postavitev uprav, ki bi bile le »dolge roke» strankarskih vodstev. Toda srečanje na povsem upravnem terenu je za marsikatero vladno stranko, predvsem seveda za večinsko, dokaj kočljiva stvar... |e o zqo Ž'T Zavila sta cez p°<> ^etiko je kar gorel od ^ ,0j nosti: kam le grev '^^ilu rihče ne stanuje. ohz’^‘ sta se pred viso sSP° jem in Živku je saj to je pečj* mitelja Atomikona. -n-ipnnVO .. lčflf je bilo njegovo vrdta ki' ko so se mogočna v' b zj-sama odprla in se .. 0piiz>f' prla za njima. Ni ‘ kako se je učenja nekega mesta v zi ■ j.jir dvonsC ’ Sla sta čez avm-je na visokem sede’valiičt' na kakšnem opa-^ ^ LETOŠNJI BRUCOVSKI PRAZNIK 1 1 zaveti u srais hi h zid ov Tržačani, še zlasti pa trgov-.našem vseučilišču, ko je neki ci, se te dni najbrž čudijo, bruc ranil nekaj starejših studa jih skupine študentov, ki I dentov, ki so s silo hoteli u-so prišli v naše mesto iz j veljaviti svoje «pravice» nad mnogih italijanskih_ vsečiliških | njim. O dogodku vodijo še vedno preiskavo policijske in mest ob priliki «rdečega tedna«, to se pravi še zadnjega tedna v tem šolskem ietu ko imajo starejši akademik: pravico zafrkavati prvoletni-ke. niso nadlegovali s prosjačenjem. Čudili se bodo najbrž tudi danes, ob »prazniku brucov«, ko ne bodo imeli priložnosti gledati, kot je to bilo v navadi zadnja leta. šumen sprevod razigranih študentov ter posrečenih, včasih pa tudi zelo neokusnih, alegoričnih voz po mestnih ulicah. Verjetno pa jim je bil ves ta živžav bolj v nadlego kot v zabavo. Lahko pa tudi rečemo; da niti pri tržaških vi-sokošolcih ni ta običaj vzbujal posebnega navdušenja, saj so se povečini udeleževali teh obhodov le kot gledalci. No. letos pa vsega tega ne bo. Se vedno se namreč čutijo posledice neljubega dogodka, ki se je pripetil nedavno na Ka) sta doživela Marico in Metlca Tako sta naredila. Hodila sta in hodila, biserov je bilo konec, jezera pa nista našla. Marko je ves zbegan spoznal, da je bilo, kar sta imela za valove čist, bel pesek. Samo čudno se mu je zdelo, da je bil tako bel. Pokusil je zrno in spoznal, da je našel sol. Prišlo mu je na misel, da je nekoč čital, da so v puščavi solna jezera brez vode, pač pa z močvirno podlago, kjer so za ljudi zelo nevarne poti. Metka je opazila strah na bratovem obrazu in je boječe vprašala: Marko?* «7.al, moram reči, da sva sredi sol- nega izhod iz sklenila jezera in ne vem kako bova našla Samo kje so biseri?« niti enega več in sta naprej, da bi prišla iz rugem bregu. Naenkrat je počila solna skorja in Marko se Je Jel počasi pogrezati v močvirje. Metka mu Je hotela priskočiti na pomoč. Marko pa jo je zadržal s klici: šolske oblasti ter je do konca te preiskave šest študentov odstranjenih z univerze. In letos bo tržaška «goliar-dija« praznovala brucovski praznik na gradu Sv. Justa. V zavetju grajskih zidov bodo priredili turnir po vzorcu srednjeveških viteških borb. Pomeri1! se bodo lokostrelci, suličarji in tudi pravi vitezi. Na koncu prireditve bodo simbolično osvobodili predstavnika brucov s sramoti-šča (gogne). Nato bodo izpustili v znamenje miru golobe. Ta prireditev bo danes ob 10.30 uri. Meščani, ki jih ta študentovski nastop zanima, si ga lahko ogledajo proti skromni vstopnini. Tako ne bo treba študentom hoditi nabirat mi-lodarov po lokalih in hišah, kar je bilo zelo neokusno in prav gotovo ni postavljalo akademikov v najlepšo luč, zlasti v zadnjih letih V. Oh cit m 5,1 dva velika volčjaka, ob njunem prihod" privzdignila glave. ^ Steza ju je P^^ f# gladkega, belega zt ■ i učenjak Živku zave. čeprav se Je gle* Zli ruto, izviti. Strogi p o pr iK “ "jpca' kih sivih oči je/ado* . da je postal ponize V zidu pred njimaoJ počilo in ko sta ^t1 prej, se je isti su ir za njima. V zraku y.pr til vonj strojnega o j|s- la sta se po stop zadnje si je učenjak nil. , «Tu sva, zdaj '° - ajln'p7ei ^ bici, slični boln',J'2aVeSf,j.„! daš.« . beti Bila sta v ma^T?rei nom so bile 0oS*e »Kako ti je ,m Živko? Lepo imej a , Učenjak se je z e ise P slanjač in izteg JjegoV V škodovano nogo. je zvenel zauplJ^, pl) .’ >idel ne slišal. Veš, il" donite naprave, ki so za sedaj * . „|i ” Prosim te, poravnal B°Zivko je ravnal nanj izPa jrt0. OP in mu podložil b ^ v . zil je, da se le vfniU> ^ , njakova lica barve Dihanje )e P°stfrP vakomerno: zas^f,ia) °%r skrivnosti so bil p ,(- ta pred Živkom, TOPLOTA V GLOBINI ZEMLJE V Parizu še vedno varujejo 28 metrov globoko toplomer, ki ga je tamkaj pustil že več ko pred sto petdesetimi leti slavni francoski kemik Lavoisier. Ta toplomer kaže stalno plus 11,7 stopinj To pomeni, da se v tej zemeljski globini toplota ne spreminja. Toda v gornjih slojih zemlje, bližjih površini, pa ni tako. Toplota v gornjih slojih se menja, odvisna je od toplote na površini. Zemlja se zelo počasi segreva in tudi počasi hladi Pozimi se zemlja pod snegom počasi hladi in to hlajenje je vse počasnejše, kolikor globlje gremo v zemljo. V globini treh metrov je najnižja temperatura v približno s4o dneh, najvišja pa v približno 80 dneh. Torej ni težko ugotoviti, kolikšna je toplota v globini treh metrov, ko je na površini zelo mrzlo. Zemlja je takrat v tej globini še vedno topla in obratno, ko je na površini toplo, je v zemlji še vedno hladno. mraln°'tiste*.l ivl šibila kolena: P1^"n0i je. tako Glej kaj jej pred njim? Tiho se je 'zrPP!'"se * in ni opazil, ka ušii0 njim živo m hu 0k°‘ j bliskalo učenjakov ^ ^ (f Toda kam sedaPi strani vodijo ho gtO^.M k‘ K I glavo segal nekam P! ^ f Previdno je Pp noQe„ g — dolge k°s'Cn0janal fi? kratkih hlačah. ^0, ^ je in dvignil °č’:.. prev, p droprogasta ,nal' a„ P° / kor njegova in P greč"1 p bokom nekje. Je gg\e& ,/■ lastni preplašen1 P gledalu. Najraje ^ pl * del na tla, nic v nimalo. 5rn^ ji Vendar ne, «e kg 0» (l izgubljati čas a. ,0 vsakimi vrati ca Qjp kakšne skrivnost'- ^ v se je in odprl ^ le ta. Sama črna j,in ,jit v kotu nekaj poglejit>°„ p! Urno nazaj. toK drugam! Toda tej polici v v „aPrL i' ka? Pravokotna eglk ^ velika kot iepn?,M. ^ tudi podobne °’ jrno,M t nekaj piše. P^bi% c sKri> ma štiri moči. ,f> brni oko v zažed hoCe videl boš vse, se ti odkrije ^ Hura-a! v h(^' Živko je spranlapH goceni plen 111 J!rUrgit ?nSt^f viku. Si bo ie£*,„ do konca, ka gf „i> tn moti čudodj fo t. Zdajle mora J ^ g" prosto in paztlh / vohata psa- (Nadaljevanj^ primorski dnevnik Napredni bodo v okoliških občinah glasovali za naslednje liste DeuiiMiabrežina 6. ZOCCHI (COK) Teodor! delavec 7. NARBEDO Luigi (PSI), delavec 8. CHINCHIO Romilda, gospodinja 9. PRODAN Carlo, uradnik 10. SANTALESA RicciottT, delavec 11. LOREDAN Luciano, delavec 12. MARTINELLI Nereo, tehnični vodja 13. RUMEN Giuseppe, strokovni vodja 14. CANCIANI (KOCJAN-CIC) Anton, delavec 15. PANCERA Pietro (PSI), delavec 16. FONTANOT Gino, delavec 17. NICOLINI Paolo, delavec 18. MANIAGO Bruno, delavec 19. POSTOGNA por. ZILLI Natalia, šivilja 20. MARASSI Libero, delavec 21. DEPANGHER Mario, prodajalec rib 22. FONTANOT Guido, strokovni mojster 23. ROBBA Dario, delavec 24. APOSTOLI Giuseppe, obrtnik 25. ZUGNA (CUNJA) Teodor, bolničar 26. DRTOLI Nicolo, delavec 27. FERLUGA Kiljan, učitelj 28. DEMARCHI Francesco (PSI), delavec 29. ZACCARIA Spartaco, delavec 30. APOLLONIO Guerrino, delavec. LISTA OBČINSKE ENOTNOSTI L ANTONIČ Anton - delavec L Colja Srečko - klesar FURLAN Dušan ■ --------: nar *■ GRATTON Arturo sar JEŽ* dr. Janko - profesor Kravanja Josip - u-fadnik • LEGISA Drago - novinar “• Markovič Alojz lektričar • MERVIČ Ladislav Ki lave,; • OLIVa Adriano - tiskar n X pck°Ju u' PERTOT Ignac - trgovski nameščenec PIPAN Egidij - visoko-solet JA RADOVIČ Danilo - kmet • SKRK Albin - klesar «• ŠUŠTERŠIČ Lucijan - že-. 'czničar v pokoju ‘A Vižintin Abdon - klesar novi- kle- - e- - de- LiSTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI i' PIRC Alojz - Salež 1 Milic Stanislav - Zgo-nik ]• gRILANC Karlo - Salež ’• Hrovatin Albin •- bd-ščiki ■ Gruden Josip - Samo-torca • Milic Mario - Mali Re-- Pen ■ MiLIC Anton - Salež ■ Furlan Ivan - Gabro- s Vec ■RUSTJA Ivan - Gabrovec ' plBlc Vladimir - Devin- 11 Stina 1 HOGATEC Silvan - Bri- 12 tiki 1 PEGAN Just . Salež ®Hfiina Heneniibor OBČINSKA DEMOKRATIČNA LISTA 1. BORDON Bogdan - La-kotišče (Domjo) 2. BONETA Anton - Boršt 3. KURET Sergij - Ricma-nje 4. KURET Severin - Boršt 5. KURET Silvester - Ric-manje 6. ZULJAN Just - Ricmanje 7. HRVAT Uldrik - Boršt 8. LOVRIHA Dušan - Dolina 9. OTA Josip - Boljunec 10. PANGERC Josip - Krog-lje 11. PRASELJ Bruno - Dolina 12. PURGER Aleksander -Mačkovlje 13. SANCIN Josip - Dolina 14. SVAB Ludvik - Dolina 15. VALENTIČ Josip - Domjo 16. ŽERJAL Josip - Boljunec LlSTA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI j' h*zjak Jože - Col j’ gUstin Veljko - Col • GUŠTIN Alfonz - Col j' gUsTin Ludvik - Col ' LAZar Jože - Veliki Re-6 Pen ' pURlc Milan - Veliki Re-7 Pen ‘Pavbar Viktor - veii-8, PePen 9 ^KA.MPERLE Jože - Col ' ^KABAR Alfonz - Veliki Repen ®KABAR Silvester - Ve- Sk»Repen KABAR Franc - Col JJKABar Ivan - Veliki Repen Občina milje TREBČE J L,5>TA *FRAUSIW» Giordano, urad- Pik j. ^,(-OR pietro, učitelj -2sTOGNA Giovannl, i. I Vp,tGLo Gastone, dela- Zopet se oglašamo iz naše vasi. Tokrat naj omenimo predvsem željo vaščanov, da bi tržaška občina nekoliko razširila pot, ki vodi iz vasi na avtocesto. Po tej, čeprav stranski poti, je precejšen promet, tako da se na sredi večkrat srečata po dva avtomobila ali celo kamiona. Seveda se ne moreta ogniti eden drugemu, in tako ne preostaja drugega, kot da se eden umakne na cesto, od koder je prišel. Prav bi tudi bilo, ko bi to pot razsvetlili. Zadnje deževje otežkočs in onemogoča delo na polju. Začelo je primanjkovati krme, ki je letos precej draga. Prejš. nja leta ob tem času smo že pasli živino, letos pa gre vse na slabo. Kot da to ne bi bilo dovolj, nam povzroča škodo tudi vojaštvo, ki vež-ba na naših travnikih. V zemljo kopljejo luknje, rušijo zidove itd. Kdaj bodo s tem prenehali? Za stvar naj se pozanima vojaška oblast in primerno ukrepa. Pred dnevi je bila po dvotedenskem počitku prva vaja našega pevskega zbora «Pri-morec». Zelo smo bili veseli, ko je k vaji prišlo kar 20 novih pevcev, tako da šteje zbor ze 80 članov. To je vsekakoi razveseljivo in upamo, da se bodo v takem številu tudi kmalu predstavili na odru. Ce bo šlo vse po sreči, bo naš pevski zbor nastopil 10. maja na samostojnem koncertu v Sežani, 10 dni kasneje pa bo pel v tržaškem radiu. Dopisi iz naših krajev Občni zbor nabrežinske posojilnice Tudi kmečka in obrtniška posojilnica v Nabrežini je minulo nedeljo položila obračun svojega poslovanja v minulem let\i. Iz poročila upravnega odbora, oziroma predsednika arhitekta g. Radoviča je ves odbor z vestnim tajnikom vred upravljal posojilnico vzorno, kar je razvidno tudi iz zapisnika vladnega revizorja. V začetku leta je bilo 218 članov, med letom jih je pristopilo 17, konec leta je torej bilo 235 članov z 235 deleži po 500 lir. Bilanca 31. 12. 1955 izkazuje 25,526.657 lir aktive in 25.355.071 lir pasive. čistega dobička je torej 171.646 lir. V začetku leta je bilo 131 vložnikov s skupnim zneskom lir 13,693.783, konec leta pa 138 vložnikov s skupnim zneskom lir 15,663.762. Posojil je bilo v začetku leta 135 v skupnem znesku 15,695.220. konec leta pa 129 v skupnem znesku 14,187.080. Dočim so hranilne vloge narasle, so posojila padla za o-krog 1 milijon in pol. Ce se naše ljudstvo boji dolgov, je to razveseljivo. Ni pa razveseljivo, če je v tej bojazni ovira gospodarskemu napredku. Gospodarsko utemeljen dolg je aktiva v pasivi in se da primerjati z dobrim semenom, ki si ga nabavimo sicer pod dragimi pogoji, a se nam to izplača. Nasa kmečka gospodarstva pa so podobna obnošeni suknji in zelo potrebujejo obnove, se pravi prilagoditve novo nastalim razmeram. Ali ni ta denarni zavod prav temu namenjen? Saj posreduje svojim članom manjkajoča sredstva za gospodarsko utrditev in napredek pod čim boljšimi pogoji? Prav o tem vprašanju se je na občnem zboru razmeroma največ razpravljalo. Žal je bila udeležba preveč skromna in ni mogla ta koristna razprava kaj več žaleči. Iz izvajanj predsednika smo povzeli, da se ta denarni zavod zaveda svoje naloge in je pripravljen podpreti vsako akcijo za napredek našega tako močno zaostalega kmetijstva. Občni zbor je razpravljal tudi o nekaterih določbah novega italijanskega zakona o kreditnih zadrugah, ki se mu mora zavod prilagoditi in v ta namen spremeniti nekatere člene zadružnih pravil. Delokrog posojilnice se bo razširil na Sv. Križ, katerega zanimanje zanjo vedno bolj raste. Naj omenimo posebno priznanje odbora našemu ljudstvu za njegovo poštenje. Točno vrši svoje dolžnosti nasproti zavodu, izjeme imajo svoje opravičilo v njegovih gospodarskih prilikah z nerednimi dohodki. Posojilnica pa je ljudska ustanova in mora kot takšna to upoštevati. Svoje članstvo smatra kot eno družino, ne pa kot predmet, ki ga je treba čimbolj izkoristiti. To kot tudi neomejeno jamstvo članstva je razen drugih ugodnosti prednost, ki bi jo morali bolj ceniti in se dosledno ravnati po načelu: ljudstvo naj se poslužuje svojega denarnega zavoda za vloge in posojila. skrbno. Smo že zašli v stisko za suho krmo, ker si je zima prisvojila preveč časa. Druga leta v tem času je bila že paša. Na r.rsem bloku bo kmalu gotova nova stražnica, ker sedanji dve stavbi ne odgovarjata zahtevam naraščajočega obmejnega prometa. Upamo, da so ' na zadnjem videmskem zasedanju uredili vprašanje blagovnega prometa in bomo vedeli, kaj smemo in česa ne smemo. Občinske volitve se naglo bližajo; pri nas ni še nobene volilne nervoze, le tu pa tam se razpravlja o velikih spremembah v času od zadnjih do sedanjih upravnih volitev Stvar se je sukala, se suče in se bo še sukala, tako da nala ga čim večjo in krepkejšo e-notnost vsega naprednega delovnega ljudstva. Tudi v občinskem svetu bo potrebna e-notnost vseh demokratičnih sil, ki imajo v bistvu enak program. Za take bomo volili tudi mi. ZGONIK ŠEMP O L A. J Če nekaj, pa če je še tako zanimivo, večkrat ponovimo, zgubi na vrednosti in nam končno preseda. Še bolj nam preseda, ko moramo neprestano opozarjati na našo javno razsvetljavo, ki sveti bolj dnevom kot nočem. Saj smo že vprašali, kdaj bo konec tega načina razsvetljave. Ce ga ne bo, bomo, čeprav neradi, prisiljeni otrniti se na drug naslov. Ze nekajkrat smo omenili, da je motorna vožnja skozi našo vas v mnogih primerih prenagla in zato tudi nevarna, in to zlasti na križišču proU Praprotu in kjer se na ovinku odcepi pot v vas. Potrebno bi bilo postaviti na spodnjem in gornjem koncu vasi opozorilno tablo z označbo br-zine. Občina je mnogo potrošila za ureditev . šolskega vrta in šele sedaj bo prišlo lepo šolsko poslopje do veljave. Ker pa ni šolski vrt samo za o-kras, ampak sega njegova naloga še v drugo pomembnejše področje, bomo o priliki o tem še spregovorili. Tudi pri nas pogrešamo koristne ptice. Pomanjkanje teh živalic res ni za nas zemlje-delce postransko vprašanje, ker se vsi zavedamo njih neprecenljive koristi. Zato se strinjamo z nedeljskim člankom «Da ne bo ptičji rod popolnoma izumrl«. Starši in šola so res “prvi poklicani vzbujati v mladini ljubezen do ptic. To svojo nalogo eni in drugi preveč zanemarjajo. V naših razmerah pa bi bilo zelo umestno ustanoviti po naših vaseh odbere za varstvo ptic. V te odbore naj bi prišli zastopniki kmetov, sole, občine (kakšen svetovalec, občinski čuvaj ali drugi) in tudi cerkve. Ti bi se v svojih prizadevanjih za čim večjo zaščito ptic dopolnjevali, se vsako toliko sesli, si svetovali in stavili ustreznim organom (šoli, občini) predloge. Posebno bi se morali zanimati za napravo ptičjih utic in krmilnic, ki so pri nas na žalost popolnoma nepoznane. Nalogo za ustanovitev teh odborov naj bi prevzele občine. Kar je bilo v nedeljskem dopisu glede na poljska dela iz Saleža, bi veljalo tudi za našo vas. Tudi mi smo z delom pohiteli, vendar so nam zadnji deževni dnevi preprečili, da bi ga dokončali. Vsa rast pa je v zaostanku in se pozna pomanjkanje sonca. Kar je sadnega drevja v cvetju, se skrajno slabo oprašuje; ob cvetni dobi mora biti sončno in mirno vreme z malo občutnim vetričem. KADARKOLI se Vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na 'PRIMORSKI DNEVNIK) Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu. AVTOPREVOZNIK PODJETJE FRANC LIPOVEC usehfiurstni oreuozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4. tet. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Se vero 6, tel 33-113 Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CRISPI 14 — TEL. 93-502 ULICA DELLE MIL1Z1E 19 — TEU 96-510 AVTO GARAŽA ..Roiano" TRS I ROJAN — UL. MOHER1 ST. 7 — TEL. 35-608 privatno tel. 27-240 — (Zaunja postaja filobusa št. S) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponuči — Prevoz potnikov z osebnimi avtomobili na vse kraje, tudi v inozemstvo PREČNIK Kolikor smo mogli, smo svojo zemljo, ki pa je imamo malo, čim bolje obdelali. Ce bi nas ne bilo odganjalo vreme, bi bili dela izvršili še bolj Motiv iz Doline »Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." (Harbert Cuion) MME-fN Nova Gorica-Tel. 07 UVOZNO - IZVOZNO podjetje za vse arhkle v obmejnem prometu Vršimo vse prevozniške usluge IMPEXPORT TRST, ULICA C. BATTISTI STEV. 23-1 NAD. Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TR1ESTE UVAŽA: Vsakovrstni les. drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z A: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Vrtnarstvo na prelomu? Pred dobrima dvema letom i smo pri nas prvič tnali ali sh-šali o tako imenovani standardni zemlji. Ta zemlja b: naj napravila v vrtnarstvu, zlasti za lončnice, pravo revolucijo. O standardni zemlji so začeli govoriti na Angleškem ze leta 1940. Pripravljanje in u-poraba te zemlje po sta se razširili šele po vojni. Dober glas o standardni zemlji je prodrl v vse vrtnarsko razvite dežele in zlasti nemški vrtnarski strokovnjaki so začeli z vso temeljito.1 tjo proučevati mnogo obetajočo vrsto vrtne zemlje. Tudi na Nizozemskem so se tega resno lotili na zavodih in nekateri posamezniki. Čedalje bolj se je širilo mnenje, da bo standardna zemlja izpodrinila v vrtnarstvu vse znane prsti. Standardna zemlja je najbrž dobila ime po tem. ker gre za stalno, enotno zemljo. (Nemci jo imenujejo Einheits-erde). Ne more si je pripraviti posameznik sam, lahko jo samo kupi. Pripravljajo, ali lahko rečemo: izdeluiejo jo podjetja ali zavodi po strogo določenih, znanstveno utemeljenih m.vodilih ter pravilih. Navodila (recepti) so patentirana 'ti le nekaj podjetij v deželi lahko pripravlja standardno zemljo. Podjetja svoj «izdelek» razpošiljajo vrtnarstvom. Značilnost standardne zemlje je, da vsebuje toliko hra- nil (hranilnih snovi) in takšnih, kakršne rastline potrebujejo. To pomeni za vrtnarstvo zelo mnogo; večina hudo nadležnih rastlinskih bolezni in zajedavcev prihaja prav iz zemlje. Tako odpadejo veliki stroški za zatiranje bolezni in škodljivcev. Glavna sestavina ali polnilo standardne zemlje so ilovica, glina in sota. Jemljejo jih iz globljih plasti, iz tako imenovane mrtvice, v kateri ni več drobnoživk in tudi ne povzročiteljev bolezni ter škodljivcev. Te tri različne vrste zemlje dobro razdrobijo in zmešajo s stroji, nakar mešanici dodajo vse prvine, ki so potrebne za rast ter razvoj rastlin. Popolnoma natančno je dognano, koliko dušika ali fosforja je treba za to ali ono rastlino, pa tudi kakšna naj bo stopnja kislosti zemlje (pH). Mrtvice je dovolj; naloga znanosti je bila, natančno ugotoviti, s čim je treba neživo zemljo požlahtniti. V velikih vrtnarskih središčih prave zemlje navadno zelo primanjkuje; ni je mogoče sproti dovolj pripravljati, stari viri pa so izčrpani. Razen tega je vsa zemlja bolj a-li manj izčrpana in okužena; zlasti je neugodno, da je okužena s klicami najnevarnejših virusnih bolezni. Standardna zemlja ima še prednost, da je rahlejša in propustnejsa. Voda se po zalivanju hitro odteče, kar je za rastlino ugodno; ogljikov dvokis iz zraka ima lažji pristop do korenin. Toda v petnajstih letih preskušanja standardne zemlje se je izkazalo, da ima tovarniška prst tudi nekatere slabe strani. Standardna zemlja je res zdrava in ima le tiste lastnosti, ki so za določeno rastlino ugodne. Vendar to še zdaleč ni zdravilo za velike težave vrtnarstva. Zemlja je zelo propustna, zato je treba pogosteje zalivati. Z zalivanjem pa tudi izpiramo hranila. Zato je treba dodajati nadaljnja raztopljena hranila, kar pa zahteva precej časa. stroškov in znanja. Zemljo je treba naročati od daleč, kar seveda podražuje pridelovanje. Tovarniška prst je sicer prodrla v vrtnarstvo in izpričala svojo kakovost, nikakor pa ni odrešilna novost. Nedvomno jo največja prednost standardne zemlje to, da vsebuje zanesljivo, kar določene vrste rastlin potrebujejo. Druge vrste vrtnarske zemlje te prednosti nimajo, ker ni mogoče natančneje dognati, kaj vse vsebujejo ali kaj jim primanjkuje. Kompostnica a-li listovka je v različnih krajih razl.čna ali se razlikuje druga od druge tudi v istem kraju. Komposta pač ne moremo sestavljati po natančnih navodilh, tako da bi bil vselej enak. zlasti še. ker vplivajo na dozorevanje tudi podnebne razmere. Največje vrtnarsko središče na Nizozemskem je Aalsmer. Tam je zemlja pravo zlato. Tega ni spremenila standardna zemlja in tamkajšnji vrtnarji se niso ustavili v svojih prizadevanjih po nadaljnjem napredku. Znanstveni zavod za vrtnarstvo je začel razisko. vati, kako bi rastline gojili — brez zemlje. Sprva se je ta zamisel zdela neuresničljiva. Toda znanost je dokazala, da je mogoče pripraviti in dati rastlinam vsa hranila, ne da bi rastline morale rasti v zemlji. Hranila morajo biti seveda v takšni obliki, da jih rastlina more sprejemati. Rastlinskim koreninam je ireba dati le ogrodje, oporo. Odločili so se — za pesek Pesek nasujejo v betonska korita; vsakih dvajset minut z avtomatično električno črpalko spuščajo v korito v vodi raztopljena hranila. To gojitev rastlin imenujejo vodno ali hidroponsko. V bistvu gre za isto zamisel kakor pri standardni zemlji, le ogrodje rastline (zunanje o-kolje) je drugo; namesto mrtvice uporabljajo pesek in vodo. Vodna gojitev se je izkazala že zelo uspesna pri nekaterih znanstvenih zavodih, je pa zelo zapletena in draga. Razen tega pride v poštev le za tiste cvetice, katerih cvetje samo režemo. Ni še znano, ali se je obnesla tudi v zelenjadarstvu. JOŽE STRGAR V te) vasi )e samo ena go-stilna in ena triovlna, ki služita vaščanom in okoličanom iz Gročane in Drage. Trgovina in gostilna prav gotovo zadostujeta, saj je tako na Pesku kot v Gročani samo okoli 160 prebivalcev. V bližini, prav ob cesti, stojita nova cerkvica in šola, kateri so sezidali pred nekaj leti. Na Pesku smo s* ustavili pri družini Fidelj, katere člani se ukvarjajo s kokošerejo In imajo okoli 251 kokoši. Na filmski trak smo ujeli maki Suzano, ki rade volje pomaga mamici pri delu, ko krmi kokoši. To Je tudi njej v korist, saj bo za zajtrk dobila sveže Jajce. Na sliki vidimo najstarej-šo ženico v Gročani, Uršo Bernetič por. Grahonja po domače Mehceva, Ta žena, ki je stara 85 let, nam je povedala, da ni bila še nikoli bolna in da je vedno delala, naj bo doma kakor na polju. Nepretrgoma je celih 58 let vsako jutro v slabem in lepem vremenu hodila v Trst z jerbasom na glavi prodajat mleko. Malokdaj je šla na vlak v Drago, ki je zelo daleč od Gročane, da bi se peljala v mesto. Pesek leti na glavni cesti Trst - Reka prav ob jugo. slovanski meji. Tu Je istoimenski obmejni blok, ki vodi proti Kozini in Herpe-Ijem. Odkar obstajajo obmejne prepustnice, je ob nedeljah in praznikih čez ta blok mnogo prometa. Se večji promet pa bo v poletnem času, ko je mnogo tujcev, ki prekoračijo mejo z vsakovrstnimi vozili In odhajajo proti prekrasnima levičarski, ma krajema Opatija in Lo-vran. Solo na Pesku obiskuje lamo U učencev, tudi iz Gročane in Drage. Tl *o tako razdeljeni: I. In V. razred Imata po dva učenca, II. ta III. po tri, IV. pa samo e-nega. Vsi učenci so slovenske narodnosti, tako da je na Pesku šola samo s slovenskim učnim jezikom. Kot jih vidimo na sliki, so veseli in zadovoljni, da Jth bodo njihovi starši videli v Časopisu. V bližini Peska leži v mali dolini Gročana; ta vasica je morda ena Izmed najmanj znanih vasic na našem ozemlju. Gročana šteje 38 hišnih številk in okoli 131 prebival, cev. Večina ljudi se bavl s kmetijstvom in živinorejo. Pridelajo žito, krompir la razno sadje ter nekaj črnega vina za domačo uporabo; mleko pa nosijo v Bazovico in od tu v mesto. V dolinici, kjer leži Oro-čana je zelo prijetno v po. mladauskem in poletnem ča su. Vse naokoli mnogo ze. lenih travnikov, lepo obdelanih njiv fh vinogradov. Ni žalost je letos zaradi hude m dolge zime delo na polju zaostalo. Zato, kakor vidimo na sliki, so nekateri domačini začeli prostovoljno popravljati m čistiti vaške poti, da olepšajo vas to da ne Izgubljajo časa v brezdelju. Mario Magajna BORBA DELAVSTVA TEKSTILNIH TOVARN 1/ PODGORI IH ROMKAH Zagovornik koristi Popoln uspeh enotne sfsvke delodajalcev! v tovarnah delodajalca Tonielle Trajala je 24 ur - Delavstvo zahteva med drugim 25.000 lir proiz vodne nagrade in 3.000 lir mesečnega poviška ter druge pravice J Stavka podgorskih in ron-|Bfkih tekstilcev,- ki se je pri-HRela včeraj zjutraj ob 6. ari hljin ki traja 24 ur, h kateri ggjpo delavce pozvale sindikalne Sibrganizacije FIOT, UIL ;n MjCISL po predhodnem posve-j Snovanju, je popolnoma uspela. || Lahko rečemo, da so se v Spbeh tovarnah razen nekate-K*ih uradnikov, delavke in de-Miavci stavke udeležili stood-Mitotno, kar je najboljši odgo-H/or ravnateljstvu, ki je s svo-[ffliim vse prej kot umirjenim Mpozivom na delavstvo pove-Iialo, da sploh noče priznati Ifahtev po izplačilu proizvodne Sjiagrade v znesku 25.000 lir, jtjpo mesečnih mezdnih poviških ijia 3.000 lir ter nekaterih dru-|j|J>ih izboljšavah. || Enotni nastop bo delodajal-y|:a Toniello prepričal, da hu »seeno treba upoštevati voljo ftlelavstva, ki ne zahteva privilegijev, ampak priznanje |w:a svoje napore pri povečanju 'proizvodnje; ravnateljstvo hi avnalo krivično, če bi tega »riznanja ne napravilo na na-in, ki ga delavci zahtevajo, rajti znano je, da je predilni-a v Podgori nakupila stroje 'rez plačila carine in da z stimi olajšavami kupuje tudi logonsko gorivo in barve. Vse o je v izdatni meri pripo-noglo k večanju dobičkov, j:aterih del pripada tudi u-tvarjalcem dobička. uostjo je znan po svojih stvaritvah in predavanjih. Zadnja leta se je posvetil študiju urbanistike. Pred enim letom pa je zmagal pri natečaju za pripravo načrta o razširitvi občinskega poslopja. Ob zavidljivem jubileju mu iz srca čestitamo ter želimo še dolgo let življenja v zdravju in zadovoljstvu. Prvomajski proslavi Delavske zbornice Delavska zbornica v Gorici organizira za prvi maj zborovanje v Gorici na Trgu C. Battisti, kjer bosta o pomenu praznika, zlasti pa o zahtevah delavcev Pričetek zborovanja ob 10.30. B’ederterra organizira v Kr-minu veliko prvomajsko slavje, na katerem bo govoril njen tajnik Giorgio Varese. Dopoldne je tudi na sporedu sprevod motociklov in traktorjev ter nastop godbe na pihala. Popoldne bo zabava s tekmo v «briscoli» ter ples. Deloval bo dobro založen bar z briškimi vini. Ul. Garzarolli za promet zaprta Goriško županstvo obvešča, tovarnah, ki delu- da bo Garzarolli med Ul. jejo na področju proste cone | Grabizio in Ul. Aprica zapr- in uživajo carinske olajšave ta za promet od 30. t.m. da- pri nakupu raznega blaga govorila sindikalna voditelja Ful. vio Bergamas in Di Lazzaro. lje. V omenjenem predelu ceste bodo občinska podjetja (namestila plinske vode. Monarhistični občinski svetovalec odv. Pedroni je poslal županu interpelacijo, v kateri ga sprašuje, kakšne korake namerava občinski odbor storiti, da bi okrepil prosto cono, ki je goriški gospodarski inštrument, in kaj namerava napraviti, da se ubrani pasti tistih, ki pri čuvanju ozkih interesov pozabljajo visoko nacionalno funkcijo Gorice. Interpelacija govori jasno: treba je očuvati nacionalne interese Gorice, zaradi tega naj bo prosta cona še vedno inštrument, ki naj bi služil peščici veletrgovcev in indu-stnjcev. Med vrsticami pa beremo: Delavci, vi ste tisti, ki pri iskanju ozkih koristi pozabljate na funkcijo našega mesta, zaradi tega prenehajte s stavkami za izplačevanje proizvodne nagrade v tovarnah, ki uživajo koristi proste cone. Trojna delodajalska zveza morskih psov v Gorici ni mogla najti boljšega zastopnika. Kdo ve, če ne bo prepriča! celo vrsto delodajalcev, naj zahtevajo povračilo izplačanih proizvodnih nagrad? Kaj bo rekel k temu občinski odbor in svet? •••. • ::::: 4 m. ETAPA KOLESARSKI! MOTORISTIČNE UIHKK Ockers prvi v Neaplju in v splošni klasifikaciji Danes je na vrsti zadnja etapa Napoli-Latina-Rim z zaključno dirko za motorji )reložen občni zbor SPD v Gorici SPD v Gorici sporoča, da je | izredni občni zbor, ki bi mo-al biti danes ob 9.30, zaradi epredvidenih tehniških ovir jreiožen na prihodnjo nedeljo !. maja ob 9.30 z enakim spo-edom v gostilni Zvezda. Zaradi tega bo pozneje tudi zlet SPD na Korado. Urnik trgovin za 1. maj Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo v torek 1. maja vse trgovine zaprte, vštevši pekarne, mlekarne, mesnice, trgovine s< sadjem in zelenjavo in cvetličarne. Pekarne in mlekarne bodo prodajale blago jutri, 30. t.m. tudi za naslednji dan. Mesnice bodo jutri odprte od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure. Ves dan bo zaprt tudi pokriti trg. Odredba velja za vse občine goriške pokrajine. RAZVESELJIVA \ZhSl ZA LJUBllELJE PSU V lil. junija v Corici razslava z mednarodno udeležbo Nadaljevanje gradnje šole v Stražicah Na županstvu je bila vče-}aj dražba za podelitev razih del pri nadaljevanju radnje osnovne šole v Stranicah. Dražbo je dobilo grad-eno podjetje Alda Cecheta Foljana, ki je ponudilo po-išek 4.70 odst. na 26.272.370 r prvotnega zneska. 91-letnica rojstva arhitekta Fabjana Danes proslavlja naš gon-ki rojak arhitekt Maksimiran Fabjan svoj 91. rojstni an. Njegovo ime je znano afeč po svetu. Največje pri-nanje mu je bil podelil redsednik avstrijske republi-■e: diplomo častnega dok- orja. Tudi med italijansko jav- Še nobenega sklepa za podalftanje prog V petek zvečer je bila na županstvu seja predstavnikov občine, videmskega inšpektorata za motorizacijo, ATA ' :n Ribi, da bi se pomenili o podaljšanju avtobusnih prog iz Gorice v Ločnik in na Oslav-je- Končni sklep bodo sprejeli na prihodnji sepi. Blok na Pristavi tudi za propustnice Javnost obveščamo, da je stalna mešana komisija določna, da se tudi blok na Pristavi (Rafut) uporabi za prehod oseb s propustnicami za mali obmejni promet. Ko so pred približno enim mesecem blok odprli, je veljal samo za promet dvolast-j športa, nikov, da ne bi z vozovi ovi-1 rali velikega prometa oseb in avtomobilov na bloku pri Rdeči hiši, Cez ta blok gredo lahko o-sebe, ki imajo propustnico za bloka pri Rdeči hiši in na Soikanski cesti. Dan poprej bo na občinskem stadionu nastop izučenih psov Ljubitelje psov bo prav gotovo razveselila vest, da bo 10. junija letos v Gorici mednarodna razstava psov, katere se bodo udeležili poleg italijanskih razstavljavcev tudi Jugoslovani, Avstrijci, Švicarji in Nemci. Goriško kinološko društvo je že razposlalo vabila ter prejelo tudi nekatere pristanke. Podobna razstava lani v Trstu je žela velik uspeh. 9 junija bodo na stadionu v Ul. Baiamonti organizirali nastop izučenih italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih psov v raznih vajah, kot je ubogljivost, obramba in napad, kar pride zlast’ v poštev pri policijskih psih. Pred dnevi je bil podoben nastop v Novi Gorici z izučenimi psi iz Ljubljane. Kljub slabemu vremenu je za nastop vladalo veliko zanimanje, kar je pokazala tudi lepa udeležba. Med sodniki, ki bodo ocenjevali pse, bo z italijanske strani prot Solaro, medtem ko imena drugih sodnikov še niso znana. Pred nekaj leti je bil na razstavi v Gorici dr. Drenig iz Ljubljane, ki je priznan sodnik za to vrsto PEVSKI ZBOR PRIMORSKIH ŠTUDENTOV «VINKO VODOPIVEC« IZ LJUBLJANE pri redi v PROSVETNI DVORANI v GORICI na Korzu Verdi št. 1 v nedeljo 6. maja ob 16. in ob 20. uri PEVSKI KONCERT Na sporedu bodo naroddne in umetne pesmi Prodaja vstopnic od četrtka dalje, na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuž. Rojstvo, smrti in poroke V goriški občini je bilo od 22- do 28. aprila 15 rojstev 12 primerov smrti, 3 oklici in 3 poroke. Rojetva: Patrizia Felluga. Dionisio Miletta. Ezio Cuffo-lo, Liliana Ussai, Marcello Collini, Diego Russi, Stefano Russi, Giuliana Magnarin, Patrizia Marega, Rosanna Petea-ni, Massimo Massimi, Ana Drosghig, Renato Lorenzon, Renata Fornaeir in Fabrizio Spanghero. Smrti; 80-letna gospodinja Marija Dell’Antonio vd. Dile-na, 36-letna šivilja Nives Mar-chi, 65-letni mehanik Antonio Ippaviz, 92-letna gospodinja Anna Cipag vd. Schwab, 53-letni mehanik Michele Lutman, 69-letni računovodja Et-tore Doratti, 53-letna gospodi- nja Maria Feresin, por. Spes-sot, 61-letni kmetovalec Antonio Delpin, 81-letna gospodinja Teresa Bukovec, 78-letni lekarnar dr. Andrea Petelli in 11 ur star Fabrizio Spanghero. Oklici; delavec Carlo Sauri-ni in šivilja Grazia Monica, trgovec Luciano Movia in trgovka Giorgina Vianello, ra-diotehnik Walter Assini in gospodinja Anna Maria Mi-ghetti. Poroke; mehanik Franc Gorjan in delavka Jolanda Polo, delavec Anton Figelj in tkalka Elvira Melink, policijski stražnik Edoardo Lorenzi in uradnica Lucilla Driussi. Kamion obtičal na produ on Sodi Včeraj okrog 5.50 so goriški gasilci odšli na Majnico, da oi spravili na cesto kamion «Fiat 660», last Vincenza Manservi-sija iz Gorice, ki je obtičal na produ. Prejšnji večer je lastnik še' s kamionom k Soči. da bi naložil grušč. Zaradi odkvare niso mogli z vozilom na cesto", zato so nasled nji dan poklicali na pomoč gasilce. NEAPELJ, 28 — Velika ko-lesarsko-motoristična dirka je danes doživljala svojo predzadnjo fazo, v kateri je Belgijec Ockers ponovno dokazal svojo nesporno premoč. Dominiral je predvsem v drugi zaključni dirki za motorji v Neaplju, v kateri je z absolutno avtoriteto nadvladal svojega najresnejšega tekmeca in zmagovalca prejšnjih dveh dirk, Mon*ija. V obeh današnjih sektorjih so morali kolesarji prevoziti skoraj 300 km od katerih 55 za motorji. Zjutraj se je dirka začela s pobegom treh vozačev Gauthierja, De Santija in Barozzija, ki so vozili sami do priključitve k motorjem pred Caserto. Trojki se je pozneje približal še Zueco-nelli. Ker so se prvi trije priključili k motorjem mnogo prej kot glavnina, je prišlo na dirkališču v Caserti do zmešnjave pri štetju krogov, ki so jih morali kolesarji prevoziti in so tako namesto sedem prevozili le šest krogov. Zmagal je Gauthier pred De San-tijem, Barozzijem m Zucco-nellijem. Tej četvorici so sledili z precejšnjim zaostankom favoriti med katerimi je O-ckers prehitel Montija za 11”. Drugi sektor se je praktično odvijal na dirkališču v Neaplju v dirki za motorji, kjer je. kot že rečeno, Ockers po zanimivi borbi pustil Montija za seboj za 38”, s čimer je še povečal svojo prednost v splošni klasifikaciji. Jutri je na vrsti peta, poslednja etapa s prvim ciljem v Latini in končnim v prestolnici. Na zaključku obeh sektorjev bodo kolesarji vozili za motorji. bene 15’25"; 13. Rosseel 16’14”; 14. Ranucci 17’08”; 15. Fabbri 17T4”; 16. Dall’Agata 18*13”; 17. Coletto 18*43”; 18. Nencint 18*56”; 19. Fantini 22*21”; 20. Minardi 22*56”. 53 DRŽAV V BORBI ZA ČASTNI NASLOV Določene cone in skupine za svetovno nog, prvenstvo Vse preliminarne tekme morajo biti odigrane do 37. dec. 7957 - V finalu 16 držav DIRKA PO ŠPANIJI Pobiel zmagal v tretji etapi VALLADOLID, 28. — V tretji etapi kolesarske dirke po Spanij, Oviedo - Valladolid dolgi 172 km, je zmagal Španec Poblet v času 4.26*08”. Z istim časom kot zmagovalec so prišli na cilj vsi najboljši v naslednjem vrstnem redu: 2. Van Steenbergen, 3. Koblet. 4. Conterno. 5. Bobet. 6. Fa-laschi, 7. Bobet, 8. Bauvin, 9. Dotto, 10. Robinson itd. Conterno še vedno vodi v splošni klasifikaciji. Jutri četrta etapa Valladolid - Madrid. NA STADIONU SAN SIRO Miian-Pro Patria 3 3 MILAN, 28. — V današnji prvenstveni tekmi A-lige na stadionu San Siro sta se M;-lan in Pro Patria razšla z neodločnim rezultatom 3:3 (2:1). Gole so dosegli: v 8’ Nor-dahl (M.), v 30’ Orzan (P.P.), v 34’ Dal Monte (M.), v 49* Borsani (P. P-), v 63* Nordahl (M.), v 70’ Orzan (P. F.). MiLAN: Buffon; Maldini, Zagatti; Ganzer, Pedroni, Radiče; Mariani, Bagnoli, Nordahl, Dal Monte, Valli. PiiQ PATRIA: Oldani; Co-lombo, Toros; Orzan, Cattani, Vrstni red na cilju prvega I Frascoli; Vicariotto, Borsani, DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia 102 - tel. 31-52; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. fC I N O CORSO. 14.00; «Vsi na krov«, cinemascope. J. Powell in W. Pidgeon. VERDI. 14.00' »Prismuknjeni nečak«, D. Martin, VITTORIA. 14.30: »Lassijev pogum«, v barvah, E. Tay-lor. CENTRALE. 15.00: »Pustolo- vec iz Burme«, superscope B. Stanwick in R. Ryan. MODERNO. 15.00: «Sokolove peruti«. sektorja Fiuggi - Cascrta (189 km); Gauthier 5.14*54’ - 36.774 km na uro, 2. De Santi z zaostankom 26”; 3. Barozzi 2*2”; 4. Zucconelli 8*46”; 5. Ockers 9*38”; 6. Monti 8*47”; 7. Alba-ni 10*51”; 8. Maule 11*07”; 9. Messina 11*18”; 10. Gaul 11*21”; 11. Fabbri 11*22”; 12. Derycke 11*23”; 13. Magni 11*31”, itd. Vrstni red na cilju drugega sektorja Caserta - Nanoli (87,5 km): 1. Ockers 1.45*05" - 49.748 km na uro; 2. Mon*i z zaostankom 38", 3. Albani 54”; 4. Messina 1*03”; 5. Dupont 1*09”; 6. Coletto 1*25”; 7. Gaul 1!?/»”; 8. Minardi 1*57”; 9. Fabbri 2*01”; 10. Dall’Agata 2*05”; 11. Maule 2’14”; 12. Grosso 2*14”: 13. Derycke 2*14”; 14. Nencini 2*35”; 15 De Santi 2*40”; 16. Cainero 2*41"; 17. Magni 2*44”; 18. Graf 3*11” itd Splošni vrstni red po 4. etapi Fiuggi . Napoti: 1. Ockers 23.09*29”; 2. Monti z zaostankom 4*15”; 3. Derycke 6*34"; 4. Gaul 7*17”; 5. Magni 9*57”; 6. Dupont 10*13”; 7. Albani 10*25”; 8. Maule 10*43”; 9. Messina 11*28"; 10. De Santi 11*40”; 11. Cainero 13*56"; 12. Nascim- La Rosa, Danova, Benelli. Milan, ki se bo v torek pomeril v povratnem srečanju z Real Madridom za pokal evropskih prvakov, je postavil na igrišče rezervno krilsko vrsto in rezervni zvezi z o-čitnim namenom, da ne utrudi svojih standardnih igralcev pred tako važnim srečanjem. Delno zaradi tega, delno pa tudi zato, ker tekma sama po sebi ni imela nobenega po. mena za klasifikacijo, je Milan igral zelo ležerno, Pro Patria pa je nasprotno igrala zelo požrtvovalno in je bila v vseh pogledih enakopravna svojemu nasprotniku, na trenutke pa je bila njena igra celo lepša. Najboljši njen igralec je bil Orzan, ki je tudi dosegel dva lepa in učinkovita gola, obakrat iz kazenskega strela. Prvič je prevaril Buffona z ostrim strelom mimo živega zida, drugič pa s strelom v paraboli preko zida. Najboljši v milanski enaj-storici je bil Nordahl. Večji del igre je motil dež. LAUSANNE, 28. — Organizacijski odbor za šesto svetovno nogometno prvenstvo je na svoji zadnji seji določil način tekmovanja in razvrstitev posameznih držav v cone in nato v skupine. Razvrstitev je naslednja: Evropska cona: 1. skupina: Danska, Anglija, Irska; 2. skupina: Belgija, Francija, Islandija; 3. skupina: Bolgarija, Norveška, Madžarska; 4. skupina: Vzhodna Nemčija, Češkoslovaška, Walles; 5. skupina; Holandska, Lu. ksemburg, Avstrija; 6. skupina: Finska, Poljska, Sovjetska zveza; 7. skupina: Grčija, Romunija. Jugoslavija; 8. skupina: Italija, Severna Irska, Portugalska; 8. skupina: Škotska, Švica, Španija. Južnoameriška cona: 1. skupina; Brazilija, Peru, Venezuela; 2. skupina; Argentina, Cile, Bolivija; 3. skupina : Kolumbija. Paragvaj, Urugvaj. Srednje In severnoameriška cona: 1. podskupina; Kostarika, Kuraijao, Guatemala; 2 podskupina: Kanada, Mehika, ZDA. Zmagovalca prve in druge podskupine igrata med seboj za finalnega zmagovalca. Azijsko-afriška cona: 1. podskupina: Nacionalistična Kitajska proti Indoneziji, zmagovalec proti LR Kitajski; 2. podskupina; Izrael proti Turčiji, zmagovalec proti zmagovalcu 1. skupine; 3 podskupina: Egipt, Ciper; 4. podskupina; Sirija proti Sudanu, zmagovalec proti zmagovalcu 3. skupine. Zmagovalec 1. in 2. podskupine bo igral z zmagovalcem 3. in 4. podskupine. Zmagovalci 14 skupin se bodo kvalificirali za finalno tekmovanje v katero se vključita še Z. Nemčija kot zadnji zmagovalec svetovnega prvenstva in Švedska kot priredi- telj prvenstva, tako da bo v finalnem tekmovanju udeleženih 16 držav. Teh 16 držav bo razdeljenih v štiri skupine (v katerih bo vsaka igrala z vsako v skupini). Prva in druga država iz vsake skupine prideta v četrtfinale, nato pa se bo igralo po sistemu direktnega izločevanja. Vsa preliminarna srečanja v skupinah in podskupinah morajo biti odigrana med 1. junijem 195*6 in 31. decembrom 195*7, prvenstvo pa bo 1. 1958 na Švedskem. Za to prvenstvo se je prijavilo rekordno število držav, :n sicer 53. Tenis za »Davisov pokal« Jugoslavija-Egipt 1:0 BEOGRAD, 28. — V tekmi za Davisov pokal, ki se je danes pričela v Beogradu, vodi Jugoslavija proti Egiptu z 1:0. V prvi igri je Plečevič v interesantni igri, ki se je odločila šele v petem setu, premagal Badr El Dina z 2:6, 6:1. 6:1, 2:6, 6:3. Igra med starim jugoslovanskim reprezentativ-cem Paiado in Egipčanom A-telom je bila zaradi mraka prekinjena pri stanju 6:2, 4:3 za Paiado. Igra se bo nadaljevala jutri popoldne, ko bo igran tudi double. AVTOMOBILIZEM Sinoči se je začela dirka „Mille miglia" BRESCIA, 28. — Danes se je začela XXIII. avtomobilska dirka, imenovana «Mille 1 glia». Točno ob 23.0’30” je s ar^ tal prvi avto. nato pa v zaz^ dob ju ene minute ostali. Pr0 ga je dolga 1597 km. P°“* številnih najboljših dirkačev, kot so Castellot«. Taruffi, Musso in Perdisa, dirke udeležuje tudi 12 tni nih tujih avtomobilistov, ®e njimi Argentinec Fangio e Anglež Steerling Moss, k' J lani postavil na tej dirki j trostni rekord s povprečno Hitrostjo 157.650 km na uro. KINOPROSEK-KOHIOVtl predvaja danes 29. t. «• ob 16. uri Metro barvni filmi LATINSKI LJUBIMCI r___________________ mani SKEDENj predvaja danes 29. t. )»• ob 16. uri RANK film. Julija in Romeo in v ponedeljek 30. t. ob 18. uri MGM W®* Jezdi vaquero predvaja danes 29. t. m. in v ponedeljek 30. t. m. z začetkom ob 15. uri z začetkom oh 18. uri barvni film Columbia Cinemascope Igrajo: ROBERT FRANCIS. RONALD CRIPS in WART BOND Resnična zgodba Marthyja Maherja, ki je pretresla ves svet. «Clovek drugih« je imel 10.000 sinov in eden izmed njegovih dečkov je postal predsednik Združenih držav. Odgovorni ureaniK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst lambrelta Motorno troholo 150 c.c. Edini zastopnik Goriško A. GORICA Ulica Garibaldi, 5 Telefon 2723 RADIO SOSSI - OPČINE - TRG MONTE RE 4 pri Soli - telefon 21154.21155 Gospodinjski* električni aparati Hladilniki •ZOPPAS« in »SIBIR« Štedilniki sZOPPAS« za dom in gostilne, električni, plinski, na tekoči plin, drva in premog Likalniki električni avtomatični od 800 do 8.500 lir Prodaja vsakovrstnega električnega materiala na drobno in debelo. Izvršujemo vse elektroinštalacije Zastopstvo „LIQUIGASA Kompletne opreme od lir 8.500 dalje postavljene na dom c* Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 66. = Tretje poglavje« Trat sredi vojne - Prva ljubezen - Zgodba o Šakalu >00000000000000000000cx>c00c0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000oooooo Rusom Predajal sem se fantazijam o velikih dejanjih-mi bodo prinesla slavo, priznanje in končno tudi lju^ja-Line. Vse je dišalo po vojni, po strašnem in'velikem pi nju, a jaz sem bil majhen, ubog in šibak, nesposoben, ^ se kamor koli premaknil. Z neko tenko, rezko bolečino v zdaj gledal živalice v škatlah in kozarcih, ki me nis°-idelo nič več veselile. Vse to zanimanje se mi je naenkrat 'l, yi' majceno, malenkostno, brezpomembno. Zdelo se mi J?» ifl dim v njem znamenje svoje nedoraslosti, svoje otroš^ko .jj lastne nemoči. Kako naj bi si drznil tak, majhen, nD s nemočen, stopiti pred Lino in ji razodeti, da jo ljubim- ^ Nad Trst so začeli priletavati vojni avioni in &ačel^„onje' bombardiranju. Znamenja vojne so se dan za dnem sl [udje vaia. vse je bilo že na nakaznice, od moke pa do mila-■ r1 -.pašo zaceli čutiti lakoto, postali so eni razdražljivi, pre" ticnr Po mestu si videl vdove v črnini, dokler te n „njaKe povedali, ker je bilo vdov vse preveč. Videl si ranjene pfo* m prve invalide. Uniforme tistih, ki so odhajali na 1 blle v,eč sveže in bliščeče; bile so borne, zakrpane-v0j-mazane in kdaj tudi raztrgane. Trume sestradanih ruski ^ nih ujetnikov so se valile po prašnih cestah okrog OPc!{” jcdaJ ,so jih spremljali, so se zadirali nanje inJins s o* tudi tepli. Ljudje, sami lačni, so gledali te ujetnike ^ cutjem in marsikdo bi jim bil rad dal od svoje bornos <^0, m bilo vsako obdarovanje ujetnikom najstrože PreP° vi a' Nekoč je nekdo vrgel kos kruha mednje, ko so se ^ (.pik' c kakor korakali po zaprašeni zgornji novi cesti. -*■ pred katerega je padel kruh, je pokleknil, ga pobral. in ca C nnl- • v, ' ° Toda ker že govorim o stvareh ljubezni, naj omenim še izkušnjo, ki mi jo je dalo poznejše življenje in njegovo opažanje. Ljubezen, a zlasti še zakon, ki je bil sklenjen iz privlačnosti po kontrastu, navadno ne vodi v trajnost in srečno bodočnost. Po prvi omami se kontrasti še poglobijo, napetosti se stopnjujejo in velikokrat končata ljubimca ali zakonca tako, da si vsak izbere novega druga, a zdaj ne več po kontrastu, marveč po sorodnosti. Kar se narodnostno mešanih zakonov tiče, sem videl marsikaterega srečnega in uspelega. Toda vselej samo takrat, če se je eden izmed zakoncev podredil in sprejel narodnost drugega. Se danes se dobro spominjam pogovorov med Mašenko, sestričnami in njihovimi prijateljicami, ki so bili zame obenem prvi pouk o zadevah, ki se tičejo tako rekoč zunanjih, površinskih strani ljubezni med fanti in dekleti, a so mi obenem nehote razodevali, kaj si dekleta želijo in kako si predstavljajo moškega, ki naj bi jim bil ideal. Moški mora biti višji od dekleta in kake štiri leta starejši. Mora po znanju, po življenjskih izkušnjah, po telesni moči prekašati dekle. Ni treba, da bi bil ravno lepotec, toda mora biti eleganten.* I>o zunanjosti skrbno negovan, odločen in samozavesten. Sploh mora imeti dekle občutek, da gleda nekako navzgor, telesno, duševno in morda celo družbeno. Ene so dajale prednost plavolascem, druge temnolasim; tu se je spet pokazalo, da si mladi ljudje, deklice in dečki, izbirajo svoj prvi ideal po kon-strastu... V poznejšem življenju sem velikokrat prisostvoval podobnim pogovorom in videl, da se z dobami menja tudi okus, tip in ideal. Zato lahko rečem, da se je v takratnih (in vsakokratnih) podobnih pogovorih nehote zrcalila tipološka predstava tedanjega okusa in ideala dobe nasploh. Instinktivno in ne da bi se zavedal sem bil od nekdaj zelo občutljiv za tisto, kar je bilo za določeno dobo tipičnega. Toda če sem primerjal sebe z idealom, ki so ga imela dekleta o ljubezni vrednem fantu, in prenesel vse to na moj odnos do Line, sem moral kajpada s tesnobo in bolečino spoznati, da takemu idealu nisem v ničemer odgovarjal. Niti nisem bil od Line večji, niti starejši, razen morda po mesecih. Bil sem kratkohlačnik in niti nisem imel priložnosti in sredstev, da bi skrbel za svojo zunanjost, niti nisem vedel, kako bi se to naredilo. Nisem bil samozavesten, pač pa plah. In moja plašnost se je z zavestjo lastnih nedostatkov in lastne nevrednosti, še stopnjevala. Edino, s čimer bi se bil mogel po svojih mislih vsaj nekoliko postaviti, so bile določene umske zmožnosti. Toda da bi jih bil uveljavil, mi je manjkalo poguma. Da utegne biti ljubezen, goreča ljubezen do nekoga že sama po sebi za tega velikokrat zadostna vrednota, da tako ljubezen vrača, o čem takem se mi takrat še sanjalo ni. Nasprotno: s tem, da sem se v svoji ljubezni vsega razdal, sem se čutil še bolj ubogega in nevrednega. 16. Tako mi ni preostajalo drugega, kot da zaklenem svojo ljubezen vase in se v ničemer ne izdam. Zaljubljenost je trajala naprej, Linin obraz in srečanje z njo sem mogel po možnosti še manj pogrešati, vendar ker se nisem razodel in izjavil, je moja zaljubljenost, je moja ljubezen čedalje huje težila na meni. Čutil sem se premladega, preotroškega, prene-dozorelega, da bi si drznil spregovoriti in zaupati Lini, kaj čutim do nje. Morda je kaj takega od mene tudi zares pričakovala. Začela je prihajati k nam neredno, včasih je po cel teden ni bilo k nam, potem, pa se je spet vrnila vesela in nasmejana in osrečila mene in Šakala. Pogled nanjo me je navadno za nekaj časa pomiril. Toda če je dalj časa ni bilo, je v meni narasla neka mučna, neznosna napetost. Postal sem razdražljiv, vzrojil sem za malenkost, m v tisti dobi sem prvič slišal od mame, da sem postal »zivcen«. Zdaj mi risanje in slikanje, zbiranje metuljev in reja gosenic, zbirka znamk in kar sem bil še vsega do takrat počel, niso več zadostovali. Dobil sem v dar knjižico o življenju malih živali v vodi in o njih reji in sem si napravil in napolnil nekaj akvarijev, najprej v obliki velikih kozarcev, potem tudi pravih. Po ure in ure sem prebil, zlasti o počitnicah, pri gledanju, kako so se vodni hrošči in vodni komarji sprevajali med rastlinami po vodi in kako so se po stebelcih in steklenih stenah sprehajali vodni polži. Toda z enim očesom sem bil zmerom pri oknu v četrtem fiadstropju sosedne hise in oprezal, kdaj se bo v enem od njih prikazala plavolasa Linina glavica. Potem me spet ni vzdržalo doma. Naložil sem si nekaj škatel m kozarcev v torbo ali nahrbtnik in jo mahnil kam ali ob potoku, ki tece pod bošketom, ali proti Razklanemu hribu. Zdaj sem hodil najrajši sam. Z žalostjo sem začel opažati, da me lov ln nabiranje živalic zmeraj manj veselita in pritegujeta. To zbiranje in nabiranje mi je postajalo zmerom bolj samo pretveza, da sem se mogel umakniti družbi in domu. ki mi je postajal zmerom bolj tesen in dušeč. Polaščalo se me je neko neznansko občutje, hotel bi biti že odraste!, velik, da bi sel kamor koli, na vojno, čez mejo k Srbom ali in se s solzami v očeh pokrižal. lastna občutljivost je naraščala, čhn.Hl n«' t i v v°jno- Dejal sem, da sem vojno obbnwi»$. Mokrot8 grafsk0 konkretno in danes se mi zdi, k° °zpetinr takratno svoje duševno stanje, kakor da bi bil imel r® tej nešteto anten, ki so segale na vse fronte in srkale v • termi sproti dovajale daljni odmev krika množic, ropo“ oatueifll* povskih koles, pokanja pušk in drdranja strojnic, tr tjO& granat in šrapnelov, trušča avionov in razletavanja {Nadaljevanje