Poštnina plačana * gotovini
Le*«* IX.. št. 48

TITTHO" xvm. st.r78 a> Ljubljana, ponedeljek 29* novembra 1937
Cena 2 Dir
r	.juUijdlul IU«UIJeV»
—	ieieloc 4t	iU6
T»tn< MioeieK Ljuoijana. Seien-ourt;ovf ji lei *4»V tr i4»2 Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
TeielOD št 2455 fooju^in r- t-ijt- r\Dceoova ulica Z-
-	i eter op lUO Podružnica Jesenice Pri Kolodvoru
41 lUO
Hooruznict) novo meato: Ljuoijanska
?esta št 42 fofJruzriH" iroovije: v niši di tlaura-eurtn^r^a
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet*1
UminiStvo.
LJubljana: KnaMjev* ulica o. leieroo
it 3122. 3123 3124 3125 u> 312« Ponedeljska izdaja »Juira« iznaja V vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej in velja po poSU prejeinana L)id t.-, po raznaAal-clb dostavljena Din 5.- mesečno
Maribor. Grajski trg St. 7. Teleton ftt 2440
Celje: Strossmayerjeva ui l. Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu
CHAUTEMPS IN DELBOS V LONDONU
#
Angleško-Srancoski razgovori na| bi pripomogli k popustitvi mednarodne napetosti ter dali novo pobudo stremljenjem miroljubnih
Parin. 28 nov AA Francoska politična javnost prirakute z vePkim zaniman em !on-donvke razgovore franco ki h državnikov Merodajni krogi pa budi t i U pr*d odholom Chautemnsa in Delbo-a v Anglijo niso ob javili nobenih iK)iasnil kai bo.ta razora vi pila ^ Chaml>erla«noni in F.de ioni -^vojo rp zerviranont opravičil iejo češ. da 'udi angle ški ministri niso tako! po povra'ku lorda H a 11 f a v a 17 Berlina podali v parlamentu in tisku 'oiasnii o informacijah ki 'b e /bral v V uničiH Vsekakor pripisujejo v-tik pomen povabilu ki sta ga prejela francoski mini s'rski predsednik in zunanji irrnister od an glpških državnikov Camt^rlain in R !**»■ sta s tem nedvomno podčrtala re>nično so Iidarnor>! obeh držav, ki i>re tstavlia histver faktor ?a ohranitev miru Fran.-o<ko-anpte ški razgovori ne bodo notekli po kak *m do ločenem vratnem redu nego t>oto sploh posveč-ni evroTvkrtmu mednarodnemu poli tičnemu položaiu. v glavnem pa proučevanju rezultatov Halifaxovega potovanja v B >r lin V dveh dneh. ki lih nameravata Oh ao temns ;n lielbos prebiti v Londonu t>odo podrobno proučil: vse važne prooleme Chanfpmitea Dp'1>o*h spre—ljaiti » London vsekakor tople žtdie da hi d»se<r'a vse kar bi muffl« prinonrofi k Dopuščani« napetosti v sirrslu znanih miroljubnih žclia. s kate rimi ie prežeta francoska noPfita	il«>
miril "ievedn na drug' strani ne morp o« tisniti v sfan idealoi in splošnih načel fran roške il plitma-ije ki se rim v nab^oem nri-niern ni moeočp odreči Zato izražajo dplo maNki krnei zadovoljstvo kpr sp hod o »n ip francoski državniki sestal v L«n donu tik prpd DePosovim puto-anem na Poljsko in » države Male antante Spf franco ske dipiomariip ho lahko pri svoi'h otrskih ? prijaieliskih jp zavezniških državah že obrazložil rezultate francosko angleških po svetovanj <»iede katerih sodi*o o^enieni di plonifi-k' kroni da bnilo koiif-a'8 i novo manifestacijo soglasnosti stališ? obeh veli k'^ demokratskih s'l-
Potovanje Delhosa v glavna mesta srenje Evrope ne bo obeleženo po kakšnih novih političnih pogodbah, nego se bo razvijalo le v smislu londonskih dogovorov. zaradi katerih bodo v omenjenih državah sklenjene morda le nekatere konvencije manjšega po-
mena- ki ce bodo nanašale na gci=>jxxlarska in kulturna vprašanja Francija. Poljska ter države Male antante -X) prežet, z ist>ni du hom in z ie-to želo po mru. zveza med nji-mi obsioia le zaradi obrambe nrru.
»Petii Parisien« pričakuj; da se bodo razgovori v Londo.iu razvijali v duhu naj večie prisrčnosti in zvestobe do dosedanje trad'1-iionalne iiol't;kr Velike Britanije in Francije »Fc1 o de Pariš* naglasa, da ie misija lorda Halifava v Perlinn 'osp^iila ure litev važn;h pvrm> ki h problemov »Popu laire« pa me.n. da -se mora končna o tavka •"iniv fra 'iinametra m;in'sira dr ^'harhta -miatrati za prvi javni Hitlerjev oH,T"vrvr na •ingleške predloge.
Francoski predle g
o nemških željah
London. 28. nov d »Evening Standard« poioča, da je Chautenrms predložil pred svojim odhodom v London francoskemu ministrskemu sv tu predlog, o katerem namerava razpravljati z anglešk mi dr žavniki Po trditvi lista nima francosKa vlada nobemb pomislekov proti anglesko-nemSkemu sporazumu, ako bo ang'eško-francosko sodelovanje e^ nadalje tako tesno kakor doslej če bodo nadalje o-tale teritorijalne določe mirovnih pogodb nedotaknjene b' bila francoska vlada pripravljena pritrditi angleškemu načelnemu pristanku na nemške zahteve po kolonijah Francija bi b'la celo pripravljena dati Nemčiji na razpolago prmerno kolonij-sko področje, če b: storila sto tudi angleška vlada.
Kar se tiče ohranitve teritorijalnib do-iočb mirovnih pogodb, misli francoska vlada pri tem predvsem na češkoslovaško. Glede Avstrije je poučena, da hoče Italija še nadalje braniti njeno neodvisnost.
V resnici je. kakoi zatrjujejo iz drugega vira, francoska vlada izdelala načrt, ki upošteva nemške kolonijske želje, ne da bi bilo treba odstopiti kako ozemlje Gre pri tem za to. da bi Nemčija dovolila francoskim tvrdkam kredite, za katere bi Francija dala surovine iz svojih kolonij, doči mbj francoska industrija v vlš ni teh kreditov prevzela razne nemške izdelke.
»Sunday Chronicle« pripisuj« anarleško-francoskim razgovorom izredno velik pomen :n treni da bo ta sestanek najvažnejši kar jih je bilo po svetovni vojni List opozarja da namerava Cbamb rla-n orepričati Francijo o dobri volji Anglije glede paktov k' jih Francij a-k'enila z Rusijo in Češkoslovaško. Razpravljali bodo tudi o skupni obrambi. V vsakem primeru je pričakovati, da bosta odslei Velika Britani-a in Francija še bolj solidarno branili svoje interese.
Po*le<l!ce Halifaxove»a obiska v nemški luči
Berl n 28 novmhr* b Po oisamu nemških listov se da čimda;ie boli rasno opredeliti 9tal š"e ki ga v nemških krooih stopajo glede na morebitne posledice Ha !ifaxove<ja obiska v Berlinu in Berchtesgad nu Predvsem je seda i lasno, da presojajo usneh prizadcvar.i lorda Halifaxa v neposredni odvisnosti od sta!i;ča ki ga bi zavzela angleška vlada no spopadu različnih mnenj, o katerh m dvoma da se kaže;o med ministri glede morebitnega sporazuma z \Temčijo S tega vidika je vprašan ie na-dal niega razvoja na osnovi Ha'ifaxov;h i^formacii in priporočil notranje angleško vprašnnie ki b(> za i»sta'i svet razčiščeno šele. ko bo mogoče presoditi, katero izmed mnenj, ki so si danes v angleškem kabinetu v konfliktu, bo končn i zmagalo. Zdi se vsekakor, da je onih ki zagovarjajo zbližanje z Nemčijo manj kakor onih ki sma-•ra:o oneriranje angleške zunanje poPtike v tej smeri za nepotrebno tratenje sil Ker pa so se nemški listi postavili s tem na stališče. da je vprašanje nadal njih razgovorov med Londonom m Berlinom trenutno predvsem notranje angleško \rprašanje. se ne žele v nobenem pogledu vanje vtikati, da ne bi pokvarili morebitnih ugodnih razpoloženj, o katerih ne dvomijo, da obstojajo. Značilno je. da smatra »Volkischer Beobachter« celo angleške povabilo francoskima državnikoma, da posetita London, za pomirjajočo gesto Londona, ki se trudi. »da bi zboljsal sedanjo napeto mednarodno atmosfero.«
Japonski pohod
proti Nankingu
Japonci prodirajo sedaf proti čangčovu, važnemu mestu ob železnici, ki vodi iz banghaja v Nanking
Sanghaj 28 nov o Poiožai |e na boiiščih šh vedno povsem nejasen Po pa Icu Vusiha. približno 200 km zapadno od Aanshaa so si ia[H)n>ki- čele postavile za cilj m^sto Čan^čov Sedaj sj vrše hudi boji na postojank;^. ki so okrosi 180 km južno od Nankin ga. kjer -o se iaiK)ntike čete š severa in za pada že sestale ter prodirajo sedaj skupno proti onienienemu mestu Odpor Kitajcev posta a močneiši. čim boli se .Ja' o.ici priHli-žuieio Nankingu Paue,- so lili ogorčeni boji v gozdu blizu Vus ha kjer so Kitajci zgradi li obrambne postojanke n <skuša.;o ustaviti na lal|r-e prodiranje Ia. oncev
V	severih f>okraiinal! so ia|ionsik.-» oblasti imenovala vo aška sodišča ki imajo nalo go vzt'i>-taviti red in ni r V riencinu je bi lo proglašeno obsedno stante ker se čutiio tamkai laponci zelo K^igurne.
V	Aansiju ima Ia[>o;iska voj-ka gverilske boje i s kitai^ko armijo. ki nanada prom-t-ne zveze na osvojenem ozemlju Več tisoč kita>kib voiakov preži na transporte živ-Ijeniskih (M)trebščin z laponskih oporišč k oredsTaža m
Japo i«--ki m letalskim silam se Ae n' rosr-. čilo o^lkrMi riov-^oa središča kitaiskega le tajiva Spore ino z tvorbami /a ^ansičov so ja'xi'iska etala i>onovno bombardirala Nan-k'ny in Kanlon kjer so povzročila veliko školo m ni.iogo žrtev med prebivalci
Letalski nangd na železnico pri Kantonu
HonaKiing 2« lovembra d Včeraj je 20 japonskih letal bombaMiralo železnico med Kantonom in Kaulinom pri Hongkongu Odvrgla no nad 100 homh in porus:la približ no 100 m proge ter neki mos* /arad če^ar ie I it promet prekinjan ter bo bržkone vzpo-st»\li»«p -eie v Ivvh dneh Letalski nai»ad ie im^l namen |>re- rečiti prevoz streljiva. kj ga r>o-;,iaio po mneniu lajjoncev v v->Pk'h ni"o7.i iah po tei železnici v notranjost Ki laiske.
Pokrajinske vlade f MRonskim vodstvom
Tokio 28 novembra d Po zasedb' ^a.ia haia in oženil>a južno od izliva langreja nameravalo laponri rešiti upravno vprašani»-slično kakor v severu' Kitajki z o^novanieiii »o'borov za ohranitev m ru« v katerih bi bil- Kitairi i.n zastopniki kraievn;h uprav pod a-on«k;m »oMvnm V ^angham so v tem ooi/ie Iu naviale 'erkoč-« ker so Kitajci odktondi sod'lo\an e v taksni >lloru
\iini-;tr-l; ire.k-erl«.'!, ff^noe e ndviriar-|en. 7 a>il da ra^nna Ivoms!<h , o- iova nien takih 'okaiirh vlad 'ihP v d mil' h oo kraiinab K tajske se bo ka"en 'zmed f't oka'" h '!'>thv '-osrečilo raz.5ir;t' vpli\ preko r>oiovic© Kitajske, hi bil« laponska pririraviiena priznati jo kot kitajsko osrednjo viado.
Busko-japonska nasprotstva
Tokio, 28 nov AA Zunanje ministrstvo je včeraj opozorilo ruiko poslaništvo v Tokiju na naslednja dejstva. 1. >iuske s»a-nitetske oblasti v Vladivostoku ne dopuščajo nikake zdravniške pomoči obolelim članom tamkajšnjega ja.ponsKega konzulata 2. V nasprotju z mednarodnimi piedpsi ruske oblasti n;so hotele dati vizuma japonskemu v cekonzuiu, ki je bil doueljen japonskemu konzulatu v Vladi-vostoku 3 Tamkajšnje me tne oblasti so prekinile vodovodino zvezo za zgradbo japonskega konzulata
Sunjacenov sin na poti v Moskvo
Sanghaj, 28 nov AA Sunjacenov sin Sunfo, predsednik zakonodajnega siveta, je odpotovaj z L talem iz Hankova v Moskvo. Sunfo velja za glavnega pobornika kJitajsko-ruskega souelovanja.
6or2ngovi gssp3dar-ski načrti z Avstrijo
Dunai. 28 nov d V zadnjih dneh so e»e v raznih inozemskih listih poiavile vesti o bližnjem ob ?=ku pruskega m n. predsednika generala Goringa v Avstriji. Neko pariško konservativno glasilo je celo poročalo, da se ;e (iorma že pretilo nedeljo s strogem in-cognitu sestal v Kufsleinu z državn'm tajnikom za zunanie zadeve dr Schm d'om Dejstvo je. da doslej tega ob:ska ni b lo in da z nemške -trani na Dunaju še'e pre vidno sondirao. kakšno stališče bi avstrijska vla la zavzela glede načrta o '.esneišem go [>olar-kem sodelovanju z Nemčijo. V Berlinu se bavijo tudi z mislijo o uvedbi carinske uniie o kateri so že svojčas razprav Hali pod kancelariem Schobrom in ki je povzročila velik odpor v Evroni Kakor se čuie. "O avstri-iki merolaini krogi riroti takemu načrtu f"e bo Goring ob svoiem obisku v Avstriji pr-idlagal v 'eni pogledii ka1 konkretnega, še ni znano. djisfvo pa je da igra avstriisk; uvoz v Goringovi AtirMetki 'na t no vlogo
Posledice megle v Angliji
, London, ?8 nov A A Zarai prom^tn h težav ki jih e povzročila goat.i megla v zadnjih 24 urah :e bilo angleško narodno gospodarstvo zmtno oškodovano. Po podatkih ki so jih objavile oblasti, je bita samo južna Anglija oškodovana za približno milijon funtov ftterlingov.
Povratek kralja Borisa v Sofijo
Beograd, z8. nov. AA- Snoči ob 22.45 je kralj Boris odpotoval iz Beograda v Sofijo. Na topčiderskj postaji 90 Se poslovili od njega Nj. Vis. knez namestnik Pavle, bolgarski poslan k Ivan Popov, dvorni minister Milan Antic. prvi adjutant Nj. Vel. kra.'ja general Nikola Hristič, dvorni maršal Colak Antič, dvorni upravnik pM^ov-n.k Leko, adjutant Nj Vel kralja Majsto-rov.č ter pvolko.n k Kokalj.
So.ija, 28. nov. AA Bolgarski kralj je prispel davi ob 6 50 v Sofijo. Na železniški postaji so ga spre j: h' min. predsednik Kjuseivanov s poslaniki V. like Britanije, Jugoslavije, ItaJ. je, Grčije in Švice, odpravnik poslov franco ksga poslaništva in druge ugledne osebnosti.
Baldur Schirach v Sofiji
Sofija, 28. nov AA. Včeiaj po-poiuue je min. predsedn.k in zunanji minist. r Kjuseivanov sprejel vodjo narodno-social stifi-ne mladine Schiracha, kj je prispe) iz Beograda. Baldur Schirach je nato obiskal vojnega miniSLra Lukova in prosvetnega nunLstra Nikole;'eva. s katerim Je imel daC& razgovor o vprašanjih vzgoje mladine Popoldne je odpotoval s svojim spremstvom dalje proti Atenam.
Lansburyjevo potovanje v srednjo Evropo
London, 28 nov. d Program potovanja pacf sta La"Sburyja v 9 dnjo Evr po je že določen. Lansbury b# naprej p "tov al v Prago kamor bo prispel 10. decembra, nakar bo odšel za več dni na obisk v Varšavo Iz Varšave 1x5 odpotoval na Dunaj, kamor bo prišel bržkone 16. decembra. V vseh treh državah se bo sestal 3 predsedniki reipub'ik ministrskimi predsedniki in zunanj mi ministri.
Tesno sodelovanje
Nemčije in Madžarske
Kanya in Neurath o nemško-madžarskih razgovorih v Berlinu — Sklenjen ni bil noben nov sporazum
Budimpešta. 28 nov d Min. predsednik Diranyi in zunanji minister Kanva se bosta jutri opoldne vrnila iz Berlina Dara-nyi bo ob prvi priliki informiral javnost o uspehu svojega obiska v Nemčiji, zunanji ministc Kanya pa So poročal o pogajanjih z nemškimi državnik v zunanje-po litičnih odborih obeh zbornic.
Kanva ie iz avi' zastooniku P«ta »Fiigget-lenseg« da bosta Nemčija in Madžarska v vseh političnih okoliščinah ki se ju tičejo še nadnlje sode'ova!i pri'ateljsko kakor doslei Odstavek of-cielnega komunikeja o berlinskih razgovorih k poudarja, da bo sta obe v'adi šc nadal ie v tesnem stiku, ne potrebuie po njegovem mnenju nobenega komentar'a V kra*kem se pričakuje obisk več nemških drža\mikov v Budimpešti in prav tako nadal njih madžarskih obiskov v \emčij' V zadnjem časn so se gospodarski odnošaji med obema državama zelo
močno razvili Obe vladi stremita za tem, da bi se te zveze ohranile in razvijale v korist obeh držav V teku berlinskih razgovorov so na obeh straneh ugotovili da ni bilo soglasje z ničemer kršeno, ker obstojajo tolike interesne skupnosti, da morebitna nesoglasja ne pridco v poštev
V razgovoru z berlinskim zastopnikom lista »Esti U'sag« ie izjavil nemški zunanji minister Neurath, da so med obiskom Daranvia in Kanye v Berlinu izčrpno razpravljali o vseh zadevah, k1 se tičejo Nemčije in Madžarske, da pa ni bil s>klen en noben nov sporazum, ker niso obstojal« nobena vprašanja ki bi jih bilo treba posebej urediti Politika obeh držav je povsem jasna ter stremi po ohranitvi miru. Hočemo pravi mir je dejal Neurath ki bi temeljil na spoštovan ju upravičenih življenjskih interesov obeh držav, pa tudi na lojalnem priznavanju interesov drugih.
Premirja v Španiji ne bo
Negrin napoveduje, da bo državljanska vojna trajala še dve leti — V pričakovanju velike Francove ofenzive
London. 28 nov. d. Zastopniku »Man-chester Guardianaa je izjavil španski ministrski predsednik dr Negrin. da priča-ku ejo v kratkem pričetek že dolgo napovedane velike ofenz.ive generala Franca Negrin meni. da bo njegova prihodnja re zidenca v Saragossi, čeprav še ne v bližnji bodočnosti. Poudaril je da bo državljanska v.*jna končana šele v dveh letih. S to izjavo ve ponovno demantirajo vse vest; o zaključitvi skorajšnjega premirja. Dr. Negrin je nadalje napovedal, da namerava vlada militarizirati vso vojno industrijo ter jo odtegniti nadzorstvu sindikatov.
Francove priprave
za novo ofenzivo
Pariz, 28. nov. d. Kakor se ie v tukajšnjih diplomatskih krogih zvedelo, je »poročil general Franco tujim državam, da bo ponovno započel večje operacije, če se do konca meseca ne bo pokazal noben uspeh posredovanja za sklenitev premirja. Obenem so prispele vesti iz S-panije. d« je general Franco že pričel velika premikanja čet ki štejeio sto tisoč ljudi V tem vidijo priprave za odločilno ofenzivo Po železnicah in cestah se v Francovi Španiji premikajo velike kolone pehote, topništva in tankov Transporte pospešuje lepo vreme Samo v severnem delu fronte v Pirene ih ovira sneg razmeščanje čet
Bombardiranje Madrida
Madrid, 28 nov AA Nacionalistična letala »o danes bombardirala Madrid in napadla nekatere vasi v neposredn: soseščini mesta Ubitih e bilo 18 ljudi. Večje število civilistov je bilo ranjenih.
Koncentracija čet
na aragonski fronti
Madrid 28 nov. d ReouhPkansk* vlrda je v sporazumu z vrhovnim poveljstvom poslala vse razpoložljive čete na aragon-
sko fronto, kjer se bo bržkone v kratkem pričela odločilna ofenziva generala Franca.
Omejitev političnega tiska
Madrid, 28 nov. AA Civiln guverner Madrida je zahteva' od vseh madridskih listov, naj izrazijo, kateri pol tični stranki pripadajo Po odredbi viade bo smela vsaka politična stranka imeti v bodoče samo po en list v posameznih glavnih španskih mestih.
Nasprotstva v Negrinovi vladi
Pari«, 28. nov. d. »Petit Pa risi en ^ poroča iz Barcelone, da eo nasprotstva med demokratko in komunistično »s .njo ki so vedno obstojala v republikanski Španiji, prišla v rvj/o fazo. Demokrati, kj jih podpira čina Kataloncev, bodo v kratkem eku-šali razširiti svoj vpliv v vladi Komun «ti naj bi bili sploh 01'stranjeni iz vlad«. Sedaj »ta v Negrinovj vladi samo še dva komunistična minVra. Čeprav v katalo-ski vladi komunist,i prav za prav ni6o zastopani. fcWlo tudi v njej izvršene izpremembe. d-i s« odstranijo oni socialisti, ki eo korriunittom naklonjeni. Kot izid skorajšnjih poga anj je pnedvs^m pričakovati oiaoenjp katalonskega vpliva v cs-fdnji vl^di.
Bepublikanski odgovor na londonsko noto
Barcelona, 28 novembra AA. Vlada je odobrila končno beseddo odgovora na noto s katero so ii bili sporočeni sklepi nevtralnostnega odbora glede komisij, ki bodo poslane v Španijo z nalogo, da kontrolirata umik tujih prostovoljcev glede priznanja vojaških pravic generalu Francu kakor tudi glede kontrolnih in drugih vprašanj. Poleg tega je vlada sklenila priznati za legalnega izvršni odbor glavne delavske zveze, ki ga vodi Gonzales Pena.
Uspehi preiskave o žareti v Franciji
Ustanovitev zveze srbskih kulturnih druitev
Beograd 28 nov p V ori "aK"V-,niu. da se ustanovi /ve/a vseS kultur ih društev v fuoos'aviji. se e v Beogradu osnovalo Srbsko kulturna in prosvetno društvo V njegovih prostorih je bila danes us anovna skupščina zveze «rbsk:h kulturnih in prosvetnih društev Zhorov-anj* -o se udeležili poleg zastopnikov srbskega ku'turnega kluba zastopniki srbske akademije znano sti Matice srbske <7 Novtg* Sida. srbske književne zadruge gtavmh odborov »Pro-svete« v Sara evu in Bielini »Pr>redn ka« iz Beog-ada Kolar'eve ustanove Pnvred ne kulturne matice in dmg'h društev \!a men te zveze je do!o?ite\ enotnega na "r' a za kulturno prosvetno -ikrno
Društvo nosilcev reda Albanske spen:
Beograd. 28 novembra p V ie bilo ustanovljen^ društvo no«' n \ r-.jua »Albanske spomerice« ki hoče gojiti kult viteškega kralja Aleksandra I, Uedinite- j lj«. 1
Pariz. 28 nov d Zaradi desničarske zarote je bil včeraj aretiran grof Douville Maillefeu, tajnik generala Dosegneurja. Preiskovalni sodm.k je včeraj zasliši tudi glavnega urednika lista »Courrier Royal«. Louguoneja. Ta časopis ;e bil konkurenčno pod:etje lista »Actiot Frar ciise« Znano je da so bili Daudet in rojalisti okoli »Ac ion Franca'se« v »labih >dnošajih s kro"skim nretendentom v Brusi iu. ki je ustanovil da bi 'kodovil 'istu »Action Fri-caise« konkurenčm I st »Courrier Ro-ya'«.
Preiskovalne oblasrt so uvedle po vsei Franci ti obširne poizvedbe, ki pa še niso dovedle do nobenih senzacionalnih uspehov
Včeraj je bila izvršena hišna preiskava tud< v gradu vojvode Poz/o di Borgo v Da guju departementu Eureju, vendar pa niso našli ničesar posebnega Zanimivo ie. da e vojvodinja Pozzo a Borgo v četrtek odpitovala v London i-1 se že istega dne zvečer vrnila v Pariz Dur»neva:o, da je
Eksplozija v tramvajskem vozu
BuKareSta. 28 nov d Včeraj dopoldne se je pripetila v blžinj bukareštaisk iga ko-odvora huda eksplozija. V nekem tramvajskem vozu je eksplocS:ral zavoj, v katerem je bil bržkone smodnik al pa Itako d,rugo razstrelivo Ranjen h :e b'lo 16 ljudi zmed katerih so trii ž" umrli zaradi prvškodb v nevarnosti je življenje š" štirih ra^-encev
Pretep na proslavi
avstrijskih legltši^istov
spravila v Anglijo obremenilne dokumente svojega moža.
U neh 12-dnevne policijske preiskave je ta, da so aretirali dosie 26 osumljencev, dočim so mnogi drugi pod s'rogim nadzorstvom. Domnevajo, da je bil departement Finisterre. zlasti j3a okolica Bresta, glavno središ"e zarotnikov ter je policija zato tudi posvetila tej jjokraiim posebno pozornost.
Po prvih vtisih odkritja zarotniške afere se je francoska javnost že nekoliko pomirila. ko je zvedela za vsa dejstva ki se lahko reasumirajo v na*'edn;;em:
1.	Zarota proti vlad 1'uds/ke fronte in republikanski obliki države ni mogla uspeti ker ni uživala prdpore borbenih elementov Francije
2.	V zaroto je bilo ,?aole:enih v najboljšem primeru okrog 5 000 ljudi ki pa niso imeli med seboi posebno dobrih zvez in niti niso vedeli ka prav za prav ho "ejo.
3 Zarotf so organizirali ljudje ki so bili dalei od borbe same
A A
»giti-
"!8 uiveiipT-n u nr re I li • n>» rvo "5 ro' tne ' na Habsl ur£ »ga Kakor r v' iH»nrke so člani na.'ionft'ne ono/i-e "l tej pril ki prired;li demonstracMe in ie nastal med legili m'sli hud prelep. Po-licija je aretirala večje število demonslran-tov iz vrst nacionalne opozicije. ~~
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko porr< lo Depresi-a. ki je na®ta!a nad evropsko Rusijo, je povzročila znatno ohladitev v severni, seve-rozapadni pa tudi v zaoadni in jugovzhodni Evropi Nov mraz potiska sekundarno depresijo, ki se je koncentrirala proti Italiji proti jugovzhodu Njen vpPv se že čuti v jugovzhodni Evropi. k;er se je pooblačilo ;n ie ponekod tudi že pričelr snežiti V fuo.»s'aviji ie vedr" le v nekaterih severnih in lugovzhodnih kranh V drin-sk' in vrba-ki banovini snež: Temneratura je nad'a v juž"i^ in v/hod'-ih kra;ih v za Tidm polovic države r>a se e neznatno ■1 v-gnila
Zemunsku vremenska napoved Pričakovati je vedro vreme v severnih ir zapad-nih krajih, oblačno pa v centralnih in južnih predelih, kjer bo 'udi deževalo in ponekod snežilo V primorju bo nastopila burja. Temperatura bo še nadalje padla.
»JUTRO« ponedeljska izdaja
2
Ponedeljek, 29. XL 1937
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 28. novembra
Ko so ee davi Ljubljančani predramili in etopili na cesto, jih ja presenetila tenka plast sveže, bele odeje, ki j? ponoči prekrila strehe, ceste in trcrtoarje. Izaenada nas je obisKal nov rahel val mraza, da je v jutranjih urah drselo po tlaku m so 6e ljudje po nekaj toplejših, deževnih dnevih, vnovič znašli sredi nepričakovane ziime. A že kmaliu dopoldne je začelo solnce prigrevati. da ee je polagoma odprl nad Ljubljano eden najlepših solnčnih dni, kakršnih si moremo želeti zimski čas. Topli žarki so Ljub" Ijančane iziramih izza zidovja, da so oživeli parki in sprehajališča v okolici, za spoznanje pa se je razgibal tudi promet na avtobusih in na vlakih, ki so odpeljali mnogo izletnikov iz mesta A datum je poz-m pred durmi so sv. Miklavž, Božič in druge podol-ne sv©čane nadloge in tako ai miš mali meščan ni utegnil privoščiti da bi kupo te božje nedelje nagnil do dna
Miklavž in izseljene!
V	splošnem pa smo dana?njo nedelio prebili v znamenju dvojne svečanosti: v pričakovanju godu sv Nikolaja in pod geslom spomina tople misli za naše rojake v tuji ni Kar ?e v mestu trgovskega sveta, se .'e vse že zdavnaj ubralo na struno ponudbe ta Miklavžev in predbožični trg Izložbe, ki jih krase ogromni liki pretečih parkljev in dobrodušnih Miklavžev, primamliajo mladino. da primerja svoje hrepeienje z nezasli šanim. fantastičnim bogastvom igrač in vseh drugih lepih in dobrih reči. kar jih je naloženih za stekli moderr-o urejenih izložb. Medtem ko v takšnihle lepih solnčnih nedeljah hiti mešsan iz mesta, če le more. prihajajo s periferije in okolice v Ljubljano preproste družine na kratek izlet otroci vodi jo svoje matere od trgovine do trgovine z3 roko. jim razkazujejo bajno bogastvo, ki ga ima Miklavž na razpolago, in tih s plamte-čimi besedami prepričujejo o tem. da ae potrebujejo za zimo samo novih čevljev in volnem-ga perila, temneč, da jim tudi brez smučk. san' in kar ie še takšnega »luksu za« za mladega človeka, ni obstanka pod solne ^m.
Lepa je misel, naj se domovina prav pred godom največjega dobrotnika izmed nebeških prebivalcev spominja svoje krvi sredi datme tujine Zadnja nedelja v novembru te posvečena izseljencem in tako se je rojakov onkraj meje tudi danes z vso Slovenijo spo-mi.ijala Liubljana izseljenski praznik ni namenjen manifestacijam in pompu. njega smisel je v tihem propagandnem delu. da se ohrani vez med starim krajem in našim človekom. ki ga je usoda poslaia služi! kruha na tuje Prosvetna uprava je aaročila šolam. naj poskrbe, da bodo učitelji te dni go vorili mladimi o pomenu našega izseljenega življa. prav tako so bila zaprošena Kunui na društva po mestih in vaseh, naj prirede svojemu člaistvu predavanja o izseljenstvu
Danes dopoldne eo duhovniki po vseh cer kvab v Sloveniji pridigali o našem človeku na tujem, pri maši ob 9.30 je v stolnici o tem govoril škof dr. Gregorij Rožman. V nasprotiu z leti gospodarske krize, ko nam je buijina iz dneva v dan pošiljala obubožane, iznemogle svojce, ki so bili vse svoje moči pustili tujim gospodarjem, da jih v času. ko smo bili sami v najhujših stiskah, prevzamemo na svoje breme, smo današnjo izseljensko nedelio praznovali v znamemiu vere na boljše, veselejše dui.
Našij Amerikanri. ki so v minulem poletju obiskali stari kraj. so prihajali k nam že iz tako urejenih gospodarskih razmer, da so mogli ob povratku mnogi izmed niih vzeti s seboi vsaj po enega n-oskrbljenega sorod nika ab prijatelja, ki so zanrlahko nudili jamstvo, da mu bodo brez apela na kakšno javno Domoč priskrbeli v Do!ariji kruh in živl enje V dobršni meri so se od lani izbo! išalp tudi rarnv-re. v katerih žive naši izseljenci v Franciji.
Po gledaliških dvoranah
V	kulturnem pogledu sta nam sobota tn nedelja prinesli vrsto zanimivih gledaliških dogodkov Na odru Šentjakobskega gledališča so snoči prvikrat v Ljubljani dajali zanimivo Kranjčevo komed"o iz današnjega življenja »Skedenj« ki prikazu e dejanje in nehanie izbrane družine brezdelcev in brezdomcev s periferne Ljubljane Številen obisk je pokazal da so si igralci v Šentjakobu že priborili dobršen kader stalnega občinstva ki mu je iskreno do tega. da gieda na odru raiš- kršček resnice iz našega časa kakor na tuje kičaste burke, ki sicer povsem brez potrebe i;t brez vsakega stvarnega uspeh-a daicjo posla igralcem in gledalcem V režiji Mirana Petroveiča ie »Skeden « dosegel prav lep uspeh občinstvo je igro nekajkrat pri odprti sceni prekinilo z navd i^enim aolavzom Z živahnim;
ovacijami je bil ponovno pozdravljen avtor, ki je prisostvoval predstavi, z nič manjšim odobravanjem pa niso bili nagrajeni igralci, izmed katerih je g Košak kreiral Senico. g Lavrič Petra in g. Gnidovec policijskega komisarja
V	opernem gledališču se je snoči zbral velik del kulturne Ljubljane h gostovanju ruskega emigrantskega gledališča »Sinje ptice«, ki je v zadnjih letih že neka krat obiskalo Ljubljano in je zmerom razgibalo naše občinstvo za svojo lepo, intimno, napol lirično, napol satirično umetnost. Snoči je družina »Sinje ptice« prišla k nam brez svojega starega vod'e in brez svojega konferansjeja Južnega, a tudi sicer )e publika ki »Sinjo ptico« pozna že izza prejšnjih gostovanj lahko opazila da ansambel polagoma razpada. Kljub teinu pa je bilo v hiši mnogo burnega odobravanja, zlasti takrat, ko so gostje na zahtevo pos''JŠalcev dodali nekatere točke, k: so Ljubljani ostale v spominu že izza prejšnjih obiskov. Danes popoldne je bila drama spet polna drobnega živžava ob Golijevi »Princeski in
Eastireku«. ki predstav'ja vnovič sezonski omad za ta miklavževski in božični čas, v dvorani Lutkovega gledališča Sokola I na Taboru pa so ob številni udeležbi velikega in malega obči-stvg praznovali krstno nredstavo »Jurčk* ^a morju« ki jo je spisal mladi Miti* Ribčič tn ;o ie z lepim uspehom postavil na oder režiser ir; insce-nator Svetlič.
Delavsko zborovanje proti draginji
V	dvorani Delavske zbornice se je dopoldne zbiala množica delavstva k velikemu zborovanju, ki ga Je sklicala strokovna komisija skupno z ljubljanskim med-strokovnim odborom, da protestira proti poslabšanju socialne zakonodaje in proti novemu navalu draginje, ki ograža delavskim družinam tudi možnost najskromnej-šega obstanka. Zborovanje ie vodil stari borec za delavske pravice Mlinar, obširno na sta poročala ta mik Delavske zbornice Filip Uratnik in strokovni tajnik Tome.
V	resolucijah, ki so bile na koncu spre-
jete z živahnim odobravanjem, se je zbrano delavstvo odločno zavzelo za obrambo § 330. obrtnega zakona, ki določa, da zastarajo terjatve delojemalcev nasproti delodajalcem iz službenega razmerja šele po treh letih. Predstavniki delodajalcev so nedavno na neki seji Zbornice za TOI sprejeli sklep, naj se ob sprejetju novega finančnega zakona izposluje, da bi takšne terjatve zastarale že po šestih mesecih, kar bi bilo za delavce brez dvoma znatno prikrajšanje njihovih pravic. V sporih za te terjatve gre največkrat za primere neizplačanih nadur In odškodnine v zvezi z odpovednim rokom.
V	resoluciji proti draginji navajajo zbo-rovalci, da so iz časa prosperitete do letos poskočile cene živilom v toliki meri, da znaša mesečni strošek za prehrano' v srednji delavski družini, ki je pred leti izhajala še z mesečnim proračunom 599 din. danes že 721 din. Ce bi se vzporedno z na-raščanlem draginje gibala tudi višina mezd. bi moral delavec danes zaslužiti vsai 60 nar do 1 din več na uro, kak^r je pred nekaj leti.
Te številke nam nazorno pričaio, da zadnja mezdna gibanja v vseh naših gospodarskih panogah ne gredo za izbolišanjem položaja delavskih rfružm v oravem pomenu besede, temneč samo za I em, da delavci krile jo rarrliko ki jo je narasla draginja prin"«1«! na žlv'lsk' tr<r.
„Vse za bilnika"
V	svojih društvenih p-ostorih v gradišču 14 so včerai in danes marlnve Članice Zveze gofoodint delale od jutra do večera. da urede. kar je treba, za zanimivo razstavo pod geslom •s-V^e Z3 bolnika«, ki bo odprta od torka do 8. decembra. Razstavo so si prireditelje zanrslile kot praktičen napotek gospodinji, kr-ko se na-i obrne v na^žiem času. ko se ti prikrade bolezen v hišo. Poučna bo zlasti v tem ker bo pokazala gospod in.t!. kako naj prav!lno v praks' izvaja zdravnikove ukrepe in navodila. Razstav? bo med našim žer="ktm svetem, zla-ti med mladino, brez dvoma vzbudila mnogo zanimanja.
Maribor preko nedelje
Maribor 28. novembra.
Mariborčani sttk sp davi predramili v krasnem nedeljskem jutru strehe in ulice pa so bile odete v snežno belino ker je čez noč padlo malo «ynega. Sneg pa se ni držal. Topli sončni žarki so ga spet pobrali.
V	Mariboru smo že v živahno razgibani sezoni kulturnih in društvenih nedelj. V Narodnem gledališču je bil snoči svečan zaključek prvega umetnostnega tedna v Mariboru
z razglasitvijo in razdelitvijo nagrad mariborskim umetnikom
Najprej je bila v gledališču, ki je bilo nabito polno, krstna predstava treh Snuder-lovih skečev z epilogom, ki imajo skupen naslov »Lopovščine«. Predstava je lepo uspela m je moral avtor na oder, kjer je bil deležen toplega aplavza in vencev Najbolj posrečen je drugi skeč in bi morebiti bil končni vtisk še močnejši, če bi zaključni vesoljno parodijski del izostal.
Po krstni predstavi s'a bili v spodnji dvorani Kazine razglasitev in razdelitev nagrad razpisanih v okviru umetnostnega tedna Posamezne nagrade so bile razdeljene takole:
V	skupin: glasbenikor; Prvo nagrado je dobil prof Karol Pahnr za godalni kvartet v štirih stavkih drugo m tretjo nagrado pa prof. Vrabec za simfonično pesnitev »Tema in luč« in Drago Cvetko za svojo klavirska sonato: potovalno nagrado je preje! matični ravnatelj vn d ngent prof Kozina
V	skupin• književnikov Prva nagrada se ni podelila Drugo nagrado je dobil dr Ivo Šorli za svojo »Cesto po ravnem«, tretjo Kerenčič za novelo »Mati išče«, potovalno nagrado v priznanje uspešnega literarnega delovanja pa Ivan Potrč, čigar »Krefluve kmetije« zatadi nepredvidenih ovir ni bilr mogoče uprizoriti
V	skupini slikarjev: Prvo nagrado je dobil Zorar, Mušič za sliko » Ljub-ljanca«. drug*1 Albert Sirk za »Basrsik, zaliv«. tretjo prof Kos, dočim je dobil j>o-tovalno nagrado prof Karel Jirak v znak priznanja za uspešno ume niško stremljenje.
V skupini igralcev: Potovalno nagrado je prejel režiser Jožko Kovič, prvo nagrado Elvira Kraljeva, drugo Pavle Kovič. tretjo pa Rado Nakrst
Razen tega so bile razpisane tudi nagrade za najboljšo koračnico jadranskih letalcev in so prejeli nagrade, prof Vrabec, prof Kozina, za besedilo pa Ra.livoj Rehar
S tem je bil zaključen prvi umetnostni teden v Mariboru, o katerem moramo reči, da je odlično uspel. Zasluga za ta uspeh pa ne gre samo na naslov onih. ki so umetnostni "toden zasnovah, ampak tudi mariborski publiki, ki je te dni dokazala, da ima smisel in čut za umetniško ustvarjanje.
Druga pamfjnbna prireditev je bila
otvoritev jubilejne sokolske razstave
V dopoldanskih urah je bila na zelo slovesen način otvorjeca jubilejna razstava matičnega sokolskega društva, prirejena v proslavo 30 letnice matičnega Sokola. Razstava, ki je nameščena v mali dvorani Narodnega doma. je veren dokaz neumorne sokolske prizadevnosti. Pred otvoritvijo so se zbrali v vestibulu pred razstavnim pro3torom zastopniki vojaških in civilnih oblastev, zastopniki šolskih obla-stev in vseh nacionalnih, narodnoobramb-nih. kulturnih in humanitarnih organizacij in mariborskh sokolsk h društev s svojim članstvom Vojaško oblastvo je zastopal mestni poveljnik brigadni general če-do Stanojlovič navzočen pa je bil tudi po-1 veljalk šole za rezervne of:c:.rje podpolkovnik Gaščič Stjepan. Mestno občino je zastopal magistralni direktor Rodoš k. policijsko oblastvo nadkomisar Srebot, starokatoliško cerkev župnik Scgrila. Med številnimi odličniki smo poleg drugih opazili tudi narodnega poslanca dr. Jančiča. Lipoldovo, di. Dolarja in druge. Ob napovedani uri je pozdravil vse zbrane goete in prijatelje sckoLstva namesto zadržanega staroste dr. Fornazariča društveni pod-starosta br. Prelog Ftrdo, in naslovil tople pozdravne bezede zlasti na navzočne predstavnike vojaških cb'aste>v in zastopnike mariborskih sokolskih društev. V jedrnatem nagovoru je poudaril velik pomen letošnje sokolske razstave, verne slike požrtvovalnega sokolskega dela. Raz-
čez drn In sfrn
e e 9
Znamenje časa
Zaradi vseh mogočih in nemogočih s+va-ri se že ubua\o liudie Pted sodiščem v Mi-trovici je stal te dni lovec llija Doro evič iz Boiieviča ki ;e ubil kmeta Stevana Isu-sovske&a samo zaradi tega. ker je kmet govor*/. da je bol'v lovec in strelec kakor Dorojevič (»S'ovenski doma 24 XI )
Da. strašen je čas, ki smo obsoieni nanj Gle'te, iz ene same maihne zgodbice smo razbrali, da se ljudje ubiiajo in d* ubi a-jo zaradi vseh mogočih in nemogočih stvari.
Prognoza
Nikakor ne pričakujemo kakih presenečeni da bi na pumer Japonci nenadno izsilili kako S'avkovo ah Sedpn Par pa vse kaže. da bo laponsko kitajska vojna do/go trajala in d* bo nazadnje premagan tisti. kater> bo popre i izčrpen V taki vojw pa bo nazadnje zmagat t>sfi, kt bo do zadnlega imel največ svežih reze-v in pomožnih sredstev (9Slovenec«. 25 XI)
Prognoza. ki drži brez dvoma, ko da bi prib-i Kat poznamo namreč primerov iz zgodovine se namreč doslej še mkoli ni zgodilo, da hi bil zmagaI tisti, ki bi bil prvi izčrpan ali narobe da bi bila bitko Izgubila armada ki je imel* največ svežih rezerv in	dn/seen nn ra7pnlnQo
Jezusov sorodnik
na Francoskem
Prejšnji teden fe preko Rima dospel v Francijo velik cerkven dostojanstvenik in
človek edinstvenega fiokolenja, namre^ an-tijohijski patriarh in kardinal Ig n Gsbriel l Tapuni k je v ravni črti potomec Kristusovega bratranca Jakoba StareiSe^a Rad te sorodnosti mu tudi papež sam izkazuje posebno čast s tem da ga posadi poleg .Tvojega prestola na poseben in samo zanj na-re'-en manlši prestol Patriarh — kardinal opravlja tud svoje vrst t mašo v istem obredu in jeziku kot jo je opravljal njegov rodbinski predn'k apostol lakob Ker je trpel za Francijo za katero 'ma še danes vso naklonjenost in občuduje niene m-sionarie. so ga zadnjič spreieli v Franciji z vsemi častmi kakor namog^nejšega kralja da s tem javno pokažejo, kako cenijo Hudi. ki posebno v sedamih razburka-j n:h čas;h in celo v Palestini ikušiin uve-I l javiti francoski vpliv, ude d >'n odej-ne<*a d-:ha (»Slovenski dom«. 25 XI)
Zgodbica ki govori za cele fcn/tge. pa človek ne "tečne. da hi pnafizira1 vsako podrobnost D-nie vel:kih dejstev pa ie. ki naj fh nanaglo in brez obširnejše razprave pribijemo prvič da zavzema Jezusovo sorodstvo v vodstvu katoliške cerkve še danes izredno ugleden položaj, saj mu je poleg papeževega prestola pripravljen pose | ben maniš' prestbl. in drugič, da izkazuje to sorodstvo še danes, ko sta Chmitemps in Rhim na v'ad' Franciji vso naklonjenost in vkf&n v vedrn^h ra7hinkriv;h č-s h celo v pft'e"f'm rojstn' deželi lezwr Kristusa uvel;avit francoski vpliv v sled in duha
•	Umetna vofna
I Poldrugi milijon kilogramov umetne ,voj-I ne 90 izdelali v Italiji v 10 mesecih letob
njega leta. To je važen korak na poti do
končne gospodarske osamosvojitve (»Slovenski dom« 26 XI.)
Da in ne
Zaradi dvoženstva ali »dvomošlva« je bilo v letih od 1926. do 7935 v naši državi obsojenih rrc manj kakor 128 oseb Od teh je bilo 99 mož. ki so si poleg svoje žene zaželeli še druge, in 29 žena, ki so metale svoje oči Se nn druge moške V teh pregrehah so se najbolj izkazali Srbi, za ni-mi prdejr Slovenci, potem Južna Srbi-ia. četrta je Borna s Hercegovino, peta pa Dalmacija, ki pozna samo dva taka greš-n;ka. Statistika pa ničesar ne pove o dve-ženstvu v č-m gori in Sloveniji. (»Slovenski dom«, 26 XI.)
Od vraga so ti vrli Slovenci! Na drugo mesto v državi so v teh pregrehah prišli, pa statistika o njih vseeno ničesar ne pove.
Blazni med seboj
Naslednjega dne zjutrai je priš'0 Elizabeta Drevenškova domov gledat, pa je videla strešno razdejanje, katero ie brat povzročil. Ko je videla slaboumneza ležati v postelji, poleg katere je bila prisloniena sekira, je naglo planila v sobo, prijela sekiro in udarila brata z vso silo po glavi Brat je planil kvišku imel je še to'iko moči. da je pntaval čez prag. zunaj hiše pa se je nezavesten zgrudil. Prepel!ah so ga v mariborsko hnlnišn;co. kjer je umrl (»Slove n»r« 27 X! )
N° bi bili trCa/i teh stavkov iz '*>odbe. če ne bi por^č 'o nosilo nns'nva »S sek!ro se ie reii'a nongb brate« ln če se zadnji stavek ne bi glasil »Razpravt. je bila preložena na 17 decembra, da preišče sodiščc duševno stanje obtoženca.«
— kra-
stava Je v glavnem Mo agllnega br.
Ija Alfreda ln vseh, ki so mu pri tem delu pomagali Br. podstaroeta je razglasil razstavo za otvorjeno in so ob spremstvu društvenih funkcionarjev vstopili v razstavne prostore general Stanojlovič, ostali odličniki ia vsi zbrani, ki 90 si s zanimanjem ogledali vse oddelke. Vsi kar niso mogli prehvatiti učinkovitega vtiska, ki ga je napravila razstava nanje, in je mnenje vseh. da je za to razstavo določeno prekratko razdobje.
Razstavni prostori so okusno in umetniško prirejeni. Ob vhodu v razstavni prostor je na visokem stebru nameščen kip nesmrtnega Tyrša, obdan z državnimi trobojkami in nadpicoen »Le naprej za so-kolskim praporom«. Ob vstopu v dvorano nam obstane oko na doprsnem kipu sokolskega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. v sredini dvorane, obdanem z vsemi prapori mariborskih sokolskih društev. Ves razstavn. prostor je oblasto izoblikovan, okrašen z visokimi stebri, pod katerimi je v skladno si sledečih oddelkih ves razstavni material. Tu vidimo prikaz razvoja lrtkarstva, nad_ije miniaturni prikaz sokolskega taborišča v Bohinju in sokolske planine na PrVoriu Letno telo-vadišče matičnega društva nam prikazujeta miniatura in statistič-ai material. Isto tako so prikazani vsa prizadeva nga in dosedanji uspehi akcije za mariborski Sokolski dom ter razmah sokolsk in društev v razdobju zadnjih 30 !et. Razstavljene so dalje trofeje iz Prage, Sofije, Ljubljane in od orugod. Največ pozornosti zbuja oni od :eleii, ki je posvečen spominu nepozabnega carzanskega junalta in soustanovi-
telja dr. Ljudervita Pivka, v naslednjih
oddelkih so razstavljene trofeje naših olimpijcev br. Stukija in br. Primožiča in
obilen material okoliških sokolskih društev, ki so vzrasla iz prvotnega matičnega društva.
Celotna prireditev je posrečeno izvedena in je le želeti, da se primerno podaljša ter da jo obiščejo val, ki pazso zasledujejo nacionalni in sokolski razvoj našega Maribora.
Zaključek rokoborbnih tekmovanj
Sinoči so bile v Unionu zaključne borbe profesionalnih rokoborcev ki so prineele tale rezultat: prvi je Jugosloven Pero Kop, drugi Nemec iz Italije Klotzl, tralji češki mojster Mraa.
Številne aretacije
V	soboto in nedeljo so izvršili organi mariborske mestne policija po razinih mesrtnih delih številne aretacije oseb. ki so osumljene, da delujejo proti interesom države.
Tatovi in vlonJlci
V	stanovanje Elizabete Lorberjcre ▼ Ve-trinjski ulici se je splazil neznanec in ji odnesel zlato žensko zapeelno uro z verižico. U]x>kojenemu železničarju Ivanu Rokovniku so neznani tatovi odnesli z ročnega vozička izpred neki trgovine v Jurčičevi ulici tni pakete e parf^merijskimi in drugimi predmeti v skuiipni vrednosti 4000 dinarjev.
j Hkratu mu je izginilo umetno zla'o zobovje i v vrednosti okoli 1500 uinarjev. Miribor-! ska policija vrši intenzivne poizvedbe.
Fo desetih letih
e e e
Zločinec Frans Žmdarlč iz Muretineev, ki je letos maja umoril starše, je osumljen, da je ubil pred 10 leti svojega strica
Muretinci, 28. novembra.
V Muretincih na Dravskem polju je letos meseca maja, kakor smo že takrat poročali. lastni sin Franc Žnidarič, posestnik, s sekiro ubil očeta 64-letnega Jožefa in mater 60-letno Marijo Ta grozni zločin je bil izvršen 11 maja v mraku. Ta dan je bila na sodišču v Ptuju med starši in sinom neka razprava Posledice so bile, da je nastal zvečer v hišni sobi, kjer so stanovali starši, hud prepir, med katerim je sin pograbil sekiro, ki jo je baje sam poprej prinesel k vratom Starši so bežali iz sobe. Kakih 10 korakov od vrat je sin dohitel očeta in ga s s.kiro udaril po glavi, da se je ta zgrudil mrtev na tla Mati je bežala dalje po dvorišču Sin je tekel tudi za njo in tudi njo usmrtil..
Prebivalstvo je poklicalo reševalni avto na pomoč, a je bilo že prepozno Orožniki so morilca Franca Znidariča kmalu aretirali in izročili v zapore sodišča v Ptuju, ki ga je odvedlo v mariborsko okrožno sodišče, kjer se zdaj vrši nadaljnja preiskava.
Kakor pa smo izvedeli, so te dni aretirali tudi morilčevo ženo in jo odvedli v Maribor. V Muretincih in vseh bližnjih vaseh se zdaj spet širijo vesti, da bodo morilcu Francu Znidariču dokazali še en umor. ki ie bil izvršen leta 1927. na cesti v Gajevcih, a je ostal vseh deset let nepojasnjen Okolnosti teea umora, izvršenega pred leti. so naslednje:
Franc Znidarič je imel pred poroko ljubezensko raz^erie s s"o-o sestrično fcni-daričevo, stričevo hčerko, ki je stanovala
pri starših v sosedni vasi Gajevcih. Ob koncu decembra leta 1927 je bil Znidarič France kot nezakonski oče obsojen na plačilo alimentov v znesku 5 000 Din To je b;l zanj seveda velik denar in France se je čutil tem bolj prizadetega, ke~ si je med tem že izbral novo ljubezen, kateri je tudi obljubil zakon in jo pozneje tudi oženiL Takrat po razpravi v Ptuju je Franc Znidarič zagrozil varuhu nezakonskega otroka, svojemu stricu Ivanu Znidariču, da bo z njim obračunal. Se tisti dan ponoči je bil zločin izvršen. Ivana Znidariča so našli naslednje jutro v Gajevcih na cesti mrtvega. Komisija, ki je bila takrat poklicana k obdukciji, je ugotovila, da je bil Ivan Znidarič z nenavadnim trireznim bodalom zaboden v prsi. Vse prebivalstvo je takrat govorilo, da zločina ni izvršil nihče drugi kakor France Znidarič. Zlasti je padal sum nanj zaradi groženj, ki jih je izrekel. Orožniki so ga zavoljo tega aretirali in je nato okoli štiri mesece sedel v zaporih mariborskega okrožnega sodišča in prišel pred porotnike. Kot razbremenilna priča je takrat nastopila njegova zaročenka, sedanja žena, ki je izpovedala, da je Frarsce tisto noč, ko so umorili Ivan s Znidariča, bil pri njej. To 1e bil tudi vzrok, da so se porotniki z enakim številom glasov izrekli za krivdo in nekrivdo, zaradi česar je bil France oproščen. Ni ga pa oprostil ljudski glas. Zdaj, ko ie France Znidarič z umorom lastnih staršev izpričal svojo gro7ovito sirovost. ie sodišče tudi to zadevo spet vzelo v pretres.
Trije nevarni
ucem
Najbolj jim je dišalo žganje
Radenci, 28. novembra
Pred nekaj dnevi se je zglasil na domu Martina Kralja na Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru že v enkrat kaznovani 43-ietni delavec Pukšič Anton iz Sračincn pri Va-raždinu in dajal Kralju: >Ce hoč(»š kaj imeti, pojdi z menoj!« Oba sta nato šla proti Kapeli k ra;da*u Oolobu Antonu na Gornjem Kočijami .kjer so si pripravili po'.rebno orodje za vloma. Razen z vitrihi se je Pukšič opremil tudi z vojaškim bajonetom. Vsi trije po skovali načrt vlomov in so že prvo noč, to ie v noči na pretekli četrtek, šli na ielo. Okrog 1. so bili pri gosjioski hiši in kleti upokojenega polkovnika Aleksandra Spaiča na Gornjem Kocijanu pri Radenci, kjer so vlomili v klet na ta način, da so poškodovali kletna vrafa. Iz kleti so odnesli 45 litrov žganja. Viničarju Orgolicu Martinu na Turjanskem vrhu pa so ukradli štiri litre žganja. Ves plen so odnesli na dom Antona Goloba, kjer so si ga razdelil: in skrili na raznih prostorih Med drugiim so en večji vrč z žganjem zakopali v bližnjem gozdu.
Med tem ko se ie Kralj Martin od preveč zaužitega žgania opijanil in si spravil k počitku v listniak. se je Anton Pukšič okrog 5. ziutraj naj?otil ua Rački vrb, kjer se je cjcrivai splazil na podstrehe p^se^tnika Franca Roškarja. za katerega je vedel, da . ima precej obleke in drugih reči. Ko je bil '
Roškar s svojo ženo dopoldne med 10. in 11. odsotem z doma, je Pukšič njuno odsotnost izkoristil in vlomil v hišo, kjer je iz omare, katero je odprl z vitrihom, odnesel novo moško obleko, nadalje zim«ko suknjo, klobuk, eno električno svetiljko. osem litrov domačega žganja in 50 Din gotovine Ko je c ugrabljenim plenom bežal od hiše, ga je opazil Roškar Franc, ki se je pravkar vrača! domov. Ker se mu je zdel beg Pukšiča z balo pod pazduho sumljiv, mu je sledil do Kapele. Tamkaj sta bežečega Pukšiua na krilk Roškarja prijela in vrgla na tla dva moška ter ga zadržala tako dolgo, dokler ni priapala orožmiška patrulja, ki je bila o vlomu v klet Aleksandra Spaiča že obveščena ter na delu.
Z ujetjem Pukšioa je padel orošništvu v roke nevaren vlomilec. Orožništvo je Pukši-ču ukradene reči odvzalo in vrnilo lastniku. Pri temeljiti preiskavi so bili najdeni pri Pukšiou še trije vitrihi. Pukšič je pri zaslišanju izdal tudi svoja prej imenovana pajdaša ter se izgovarjal nanju, češ da sta ga nagovorila k tatvini. Orcžniška pa^lja je na domu Antona Goloba, kjer ie Kralj Martin počival od napornega nočnega dela pijan in speč v listnjaku. izsledila še del plena. nato pa vse tri aretirala in oddala sodišču v Gornji Radgoni.
Jožetu Prazniku v slovo
Tako nenadoma, ko nismo nič pričakovali tega. nas je presenetila vest, da si za vedno zatisnil oči.
Nešteto spominov, skupnih življenjskih borb. vedrin in razočaranj me je družilo s Teboj, dragi Jože. V Tvojem možatem srcu sem našel vedno razumevajoč odmev. V trenutkih dvomov in bolečin mi je bila Tvoja življenjska vera v oporo. Tvoja široka življenjska razgledanost in poznavanje skritih globin in mrkih temin pa zanesljiv kažipot.
Prav te dni sem Te nameraval obiskati, zdaj pa se je zagrnil grob nad Teboj. Naj Ti bo sladek večni sen!	Janko
Ksko fe dobil rafleao k**lo nazaj
Ptuj. 28 novembra. Meseca jutfja Je Wk> precl eost:lno To-manica Adclfa na Bregu ukradeno Maksu R'meli, ključavničarskemu pomočniku v | železniški delavnici, skoro novo kolo. Ne-
znani tat, ki je izginil takrat brez sle^u, se je v četrtek dopoldne z ukradenim kolesom spet pripeljal v Ptuj na sejem in pred Ragulovo gostilno postavil kolo k zidu. Nenadno pa je prišej po cesti tudi Rimela in zagledal svoje kolo, o čemer je takoj obvestil orožnike na Bregu. Med tem pa je neznanec opazil, da ga zasledujejo, zasedel je kolo ter se odpeljal proti gozdu tik Drave. Ko je videl, da ga »rožnik in lastnik kolesa vztrajno zasledujeta, je pustil kolo v gošči ter neznano kani izginil. Kolo je Rimela dobil nazaj, tatu pa orožniki še iščejo.
Objave
Nacionalna ura v radiu o prvem decembru. 1. decembra bo v okviru nacionalne ure v radiu ob 19.30 govoril Dušan Nikolajevič o pomenu prvega decembra v naši zgodovini. Odlični književnik :n agil-ni Javni delavec bo v svojem predavanju poudaril, da so bile vse zgodovinske težnje slovanskega iuga usmerjene na to. da se narod Srbov Hrvatov in Slovencev zedin i ln združi v svoji nacionalni neodvisni državi. Predavanje Dušana Nikolajevima bo prenašala tudi radijska postaja na kratkih valovih.
»JUTRO* ponedeljska izdaja
3
Ponedeljek, 29. XL 193T

Je eno ieollo p«
Ljubljanska skupina se je borila na štirih frontah, ČSK in Mura pa sta v mariborski
zaključila prvenstveni ples
Na nogometnem polju so bile pri nas danes še vedno v ospredju zanimanja prvenstvene tekme I. razreda v dveh območjih LNP, in sicer v ljubljanskem m mariborskem, medtem ko v celjsko trboveljski skupini zaradi zapore igrišča v Trbovljah zaenkrat ni bilo nobene tekme.
V	ljubljanski skupini so nastopili štirje pari. in sicer dva v Ljubljani, po eden pa v Kranju in na Jesenicah. Ljubljanski tekmi sta se z enakim rezultatom končali neodločeno, knr je za dvojico Slovan—Hermes precejšnje presenečenje, v Kranju pa je domače moštvo odpravilo ljubljanskega Jadrana. Tudi Bratstvo na Jesenicah si ni dalo vzeti prednosti domačega igrišča in je sp-avilo obe točki.
V	mariborski skupini je bila odigrana z napetostjo pričakovana zadnja tekma med ČSK in Muro. ki je odločala ne samo o plasmanu obeh nastopajočih moštev, temveč posredno tudi o mestu za nekatera ostala v vrhu tabele ČSK je v tej tekmi slavil zelo visoko zmago nad Sobočani in tako določil naslednia tri moštva kot kandidate za. prvake LNP: ČSK. Železničarja hi ISSK Maribor.
V	naslednjem naša poročila:
ljubljanska sfouvma Svoboda : Eeka i ; i (i : ©)
Na Tvrševi cesti, kamor so Svobodaši povabili Vičane. bi se bil skoro ponovil podvig moštva z Viča iz prve tekme. Takrat so Reč&m na svojem terenu oapravi-li nasprotnika s 3 : 0, toda tokrat je bil nasprotnik doma.: Iz obeh borb proti Reki so Svobodaši odnesli le eno piko. in še to z velikim trudom.
Svobodaši so nastopili razen Zajca kompletni. V ostalem se jim je manjkanje voj-je napada moCno poznalo. Do odmora so držali oaprto in uravnano igro, ali v drugi polovici igre so se moraii močno otre-sati neprestanih viških napadov. Tehnično so za Rečani precej zaostajali, zato so morali prilagoditi svojo taktiko tej okolno-2ti. Napadali so večinoma s prodori po kriiih. Tako so si !e pripravili po katero priliko, ker sta krili prenesli nekaj lepili stvari pred nasprotnikov gol, toda v notranjem delu napada so bili premehki in ni iz vsega nastalo nič. Dokaj na mestu je bila srednja vrsta, v kateri je bil sioer najvidnejši zopet Habiiit, toda že pod svojo običajno formo. Obramba je bila dobra, ta zanesljiva. Bergant v golu in Sinkule kot branilec sta dala dobri partiji. C2 bi bil napad bolj enoten in nekoliko odločnejši. ne bi moštvo napravilo slabega vtisa. Sicer pa se opaža, da pada v formi.
Reoani so šli po eno točko, ki jim bo prišla prav. Lahko bi bili spravili obe, kar bi jim bilo še bolj prav. Toda njihov napad je zagrešil toliko tega, da niso utegnili niti ene oa obilnih priložnosti izkoristiti še za drugo točko. V napadu ni bilo Ježa, pač pa je aranžira- v napad doigi Kokalj, ki je vse boljši krilec kot napadalec. še po kateri iz ozadja se je poskusil v napadu, toda dosegli so vsi skupaj ie nekaj strelov v stebre; lahko se torej tolažijo s smolo kar je tudi nekaj, čeprav ne pride do izraza v tabiici. Mnogo bolj soliden del moštva je bila obramba, ki je kot celota dobro funkcionirala. Zelo dobra ie bila tudi srednja vrsta, v kateri se Je Prijatelj na srednjem kriJcu obnesei. Opazen je bil tudi Jukič na levem kri.cu.
Tehnično so Vičani dobrn prevladovali. To jim je prineslo v drugi polovici igre vidno premoč na terenu, iz katere so pa utegnili Izbiti le izenačujoči zgoditek. Seveda niso zaostajali niti v startu za svojim nasprotnikom, niti v kombinacijah Po potekli in prilikah bi bili vsekakor zaslužili tesno zmago.
Za Svcbodaše je v prvem polčasu pribori! vodstvo Rogelj, za Reko pa je izenačil Slanina iz kota. Sodil je g. Dober-!et dobro.
Slovan i Hermes 1:1 (2 :1)
Malokdo bi bil prisodil Slovanu v tem srečanju eno celo piko. Kdor pa je bil zraven. lahko pove, da morejo Hermežani govoriti še o sreči, da so odnesli vsaj pol kože iz Zelene jame. Tako so se Slova-novei vrgli v pese! in s toliko zagreze-t nostjo so se borili.
Po tolikih neuspehih, zaradi katerih so že mnogi zlomili palico nad tem starim ljubljanskim klubom, se je Slovanu že nasmehnil poln uspeh proti moštvu, ki kandidira. za prvo mesto. Toda nesreča ne prihaja nikoli sama. Ko so imeli v teku igre nekaj »stoodstotnih« šans, se jim je najbrže zdelo nemogoče, da je do njih prišlo in r.iso kar trikrat umeli poriniti usnja niti v prazno. Dobro so se tokrat držali kot celota, v poedinih delih in kot poedin-ci. Najboljše moči so postavili v obrambo, v kateri se je zlasti odlikoval branilec To-mažič. Toda tudi v celoti je braneči del moštva dobro in zanesljivo delal. Srednja vrsta je opravila svojo dolžnost v obe smeri. Tako je Plečko držal desno stran Her-mesovega napada ((Ice-Brodnik), da se nikakor ni mogla razviti. Napad je delal z enostavnimi sredstvi, brez nepotrebnih fines s hitrimi prodori in naglimi prenosi. Robustni Martinčič sredi napada je pametno gradil in pokazal odločno prodornost tehnično se je poskusil Jančigar v levi zvezi. škoda, da ostala trojica v napadu ni utegnila držati koraka s tema dvema, sicer bi bil Slovanov uspeh drugače izražen.
šiškar.ii niso privedli kompletne enaj-storice za Koiin^ko tovarno kar bi se iim bilo skoro bridko maščevalo. Vse i Koše-ntne zaenkrat ne more-o polnovredno nadomestiti. V borbi proti odločnemu nasprotniku so precej zaostajali za njim v startu ln v požrtvovalnosti. Toliko slav-
Hena tehnična spodobnost šiškarjev jih je tokrat pustila na cedilu. V drugem polčasu so v presledkih neprestano napadali, toda izdelali so si vsega skupaj samo eno edino šanso, ki jo je Brodnik seveda zapravil. Precej je kriva srednja vrsta, aa je moštvo ig-alo kar brez sistema. Krilci niso točno podajali napadu, a defenzivno so se dali premotiti po enostavnih potezah Slovanovega napada, tako da tudi v tem pogledu niso zadovoljili. K vsemu je dodati še izrazit/- n ©sigurnost obrambe predvsem obeh branilcev. Le njihova sreča, ali pa Slovanova smola, jih je obvarovala težje zgube!
V sicer živahni igri, ki je včasih postajala tudi ostra, je bila borba do polčasa precej izenačena. Po odmoru so sicer Hermežani prenesli torišče v nasprotnikovo polovico, toda nagli Slovanov! sunki so bili bolj nevarni. V vodstvo ?o prišli Hermežani po Goršiču. še pred polčasom pa je za Slovana pretvori! Turna z glavo Koba-lov pas. Potem ni bilo nobenih sprememb več. — Sodil je g. Pečar dobro.
Kranj : Jadraš* z s 1 (o : 0)
Kranj, 28. novembra.
Domače moštvo je danes odigralo svojo poslednjo letošnjo prvenstveno tekmo, ki je ob lepem vremenu privabila veliko število gledalcev na igrišče. Teren je bil za igro prav dober.
Do polčasa je valovila po terenu zanimiva in napeta borba dveh enako močnih protivmkov, toda obe obrambi sta bili vedno na mestu in nista dali nasprotnima napadoma, da bi realizirala. Akcije so se z veliko naglico menjavale, obe moštvi sta igrali izrazito borbeno :n z veliko požrtvovalnostjo.
Slika je ostala ista tudi v drugi polovici igre, le s to razliko, da sta obrambi v obilju dela posegali tudi po nedovoljenih sredstvih, kar je dalo povoda sodniku, da je diktiral kar tri enajstke. 2e v uvodnih akcijah strelja Jadran s kazenske črte, toda Mam pošlje v aut in je bila s tem odklonjena prva večja nevarnost za kranjski gol. Po krivdi Kislja je prišlo kmalu zatem pred Jadranovim golom do strela z bele točke, toda Unterreiter je bil zanesljivejši strelec in je priložnost pretvoril v 1 : 0 za Kranj. V 20. min. je zopet Unterreiter strelec enajstke in rezultat se glasi 2 : 0 za Kranj. S tem je borba na videz odločena, toda zaenkrat samo na videz, ker se Ljubljančani še ne marajo uda-ti Dobrih deset minut se bije izredno ostra borba in ko je že preteklo pol ure od odmora se posreči Kisiju lep strel s kota, ki obsedi v kranjski mreži. Situacija je za Kranjčane kočljiva, ker prihaja Jadrana-šem veter v pomoč, tako da z njegovo podporo deloma prevladujejo na terenu. Kranjska obramba pa je na mestu in vzdrži pritisk do konca.
Jadran je lepo presenetil s svežo igro in z veliko borbenostjo. Postavil je precej homogeno moštvo, ki se je v celoti potrudilo, preko ostalih bi bilo omeniti Ma-rolta kot srednjega krilca, Janoša na desnem krilu, vso obrambo, v kateri se je posebej odlikoval iuniorski vratar.
Domačini so imeli pač trdno ožjo obrambo Magister-Unterreiter-Marteianc ki Ima dober del zasluge za zmago. Dober je bil Baumkircher na srednjem krilcu, tako tudi njegov levi tovariš; omeniti je tudi Slokana v napadu. Sicer pa je bil napad kot najšibkejši del moštva precej jalov, saj ni dosegel nobenega zgoditka. Sodil je dobro g. Mrdjen.
Bratstvo : Mars 2 : 0 (0 : O)
Jesenice. 28 novembra.
Na raroranem in zmrznjenem terenu, ki je skoro onemogoča! reden po'ek icrre se je danes Ljubljančanom nudila redka prilika, da bi odnesli obe tooki z Jesenic in s* plasirali v tablici pred 6vo jetra današnjega proti vnik a Skoro 80 minut eo Marsovci napadali. ne da bi modi doseči kak uspeh. Nasprotno je doaiKič" moštvo priišjo le parkrat p'eko črte in iz dveh takih predorov v drugem polčasu je Tn.fu~ovič "o&egel -Ivi go'a. V jeseniškem moš'vu ,ie bi) najboljši moč
Kovačevič v golu, ki je držal vee mogoče in nemogoče stvari, inrel pa je pri tem veliko srečo. Marsovci eo vsi zaigrali prav dobro, le sreča jim ni hotela iti na roko. — Sodil je prav dobro g. Čamernik.
Mariborska skupina ČSK : Mura 6 s o (4 : 0)
Cakovec. 38. novembra.
Je»'-rit?ko tekmovanje v manbocskem okrožju LNP ee je odločilo šele danes v zadnji prvenstveni tekmi 1. razreda, ki sta jo odirala CSK in Mura na igrišču v Cakovc-u. Zanimanje za to tekmo je bilo zaradi njene vaižnosti za vratni red prvih treh klubov v tem okrožju zelo veliko, in sicer ne samo v Cakoveu. temveč tudi v Murski Soboti in Mariboru. Zaradi današnje zmage Čakovca je ISSK Maribor dospel na tretje mesto v jesenski prvenstveni tat>e!i in bo tako razen CSK in Železničarja sodeloval v finalnih tekmah za prvenstvo LNP.
Današnji tekmi je prisotvoval« okoli 900 gledalcev, kar je za Čakovec rekord. Tekma je bila ogorčena borba za točke, silno zanimiva in napeta do zadnjega piska. Zma-ga Čakovca je po poteku i?rre izražena nekoliko previsoko, bajti Mura ni bila tako slaba, kakor bi ee moralo sklepati po visokem izidu. Večji del igre sta biLa oba nasprotnika enakovredna. le s to razliko, da je imel CSK mnogo boljši napad. Domačini so bili tehnično boljši, toda to prednost so Mu rasi izenačili z izredno požrtvovalnostjo in elanom, tako da eo lahko ves Čas držali ij>ro odprto. CSK je ped vplivom svojih pristašev, ki niso bili premalo glasni, izvedel serijo silnih napadov, ki so bili vselej tudi zelo nevarni, tako da .je imela obramba Mure ogromno dela. Pii tem pa so napadalci Mure igrali preveč ohlapno, tako da so Cakovčani z lahkoto razdirali če .je bilo treba.
Goli so padli;: v 1. min. iz prostega strela na 30 m po Vampiinu. nato pa v 22., 85. in 36. min po Brclanjerju do odmora. V drugem polčasu je Mura v 2. min. zabila gol po Hojerju, ki ga ipa sodnik zaradi offsida ni priznal. nato pa sta ustrelila §e Vusrinič v 13. in Vukovi<5 v 40. min. naslednja dva gola za CSK.
Tekmo je sodil oaMeški sodnik g. Habdija, ki ni mogel zadovoljiti obeh strank.
Ligaši v Celju
Ljubljana: Celje 3 11 (1 s O)
Celje, 28. novembra.
Na Gl&ziji je bila Aa/nee popoldne pred 400
gledalci odigrana prijateljska tekma med kompletnim litini m moštvom Ljubljane ki SK Celjem. Igrišče j© ves čas pokrivala tako gosta megla, da se ni videlo niti 20 m daleč, kar je zelo oviralo igro in onemogočilo dober pregtied.
Gostje so zaicTali lepo Sn povezano tehnično igro. z-Iosti pa eo ugajali Pupo, Hassl, Slapar in Boncelj, slabši pa ao bili Vovk. Lah in Šereer. Narod je premalo irtrelial. krili pa sta brli premalo zaposleni. Obramba je bila na mestm.
V domačem moštvu je bila prav dobra desna stran, zato pa je šepala leva. Odlična sta bi'a srednji ter deemi krilec, v napadu pa srednji napadalec in deena zveza Prav tako je storila svoje tuli ožja obramba, medtem ko se krili nista postavili.
Icts je b:ila ves čas živahna m fair ter tudi odprta, vendar pa j« imela Ljubljana ves čas nekaj več od nje. Prvi gol je za L. zah:l v 12. min. Lah V 27. min. je imel Dobra ic lepo priliko za izenačenje, pa je streljal mimo o-raznega erola. Po odmoru je Lah spet v 12. min. porišnl na 2 : 0 m Dobrajc spet v 27. m hi. rabil častni gol za Celje — iz enajstmetrovke. Tik pred koncem pa je po krivdi desnega branilca prijel do strela Se Pupo. ki je posta.vfl končni 3 : 1.
Tekmo je sod5! objektivno g Veb'e. ki pa le zaradi made prezrl več narak. rrwi diru-neko roko v kaizenskcm prostoru
Ljuibljane.
Na :stom !tWu ie domača Jngoslnvija v nriiatpli«kem srečanb zma^h nad miri-i-orsko Slavijo z S t 1 (2 : 1).
Metoclklističns dirke na Grad
18 dirkačev in na tisoče gledalcev — Ludvik Starič, »leteč! Kranjec«, je dvakrat
izboijšai rekord na tej progi
Ljubljana. 28. novembra Moto-sekcija ŽSK Heimesa je danes popoldne že tretje leto priredila hitrostne mo-tocik!;s'ičiie dirke na Grad ki so postaj že zelo p-iljubljene in rekordno obskane. Start je bil napovedan za 14. uro, toda že mnog) !*red napovedanim zaČe'fcom je romalo na Grajsko planoto r»ra'no številno občinstvo, ki je zasedlo vse točke, s katerih ee je lahko za.sl-ed >va,l vsaj odiloanek dirkalne proge- Navzočih .ie bilo
več tispč gledalcev
k čemur j® znatno pripomogel kra-sen eonč-ni dan. Čeprav jg na planoti vel mrzel veter, so vsi vztrajali do konca. Ponoči je zapadel sneg. k!.'iub temu p.i je bila diikalna proga v brezhibnem stanju. To je zasluga neumornega sekcijskega vxlstva, ki je bvlo vso noč na nogah, da je cesto očistilo. Start je bil kakor običajno na Karlovški res i, odkoder se cesta v serpentinah dviga v dolžini 845 m na Grajsko planoto s ciljem ob k >nou ceste na prehodu v ravnico Start in cilj sta bila telefonično zvezana, kaj- je znamo olajšalo poslovanje komisij«, ker ni biV> zamudnega računanja. Za red je skrbela Številna polici.ska sfraža. Prireditev se je začela s precejšnjo zamudo, ee .je pa nato odvijala prav n«:?!,>.
Junak dneva
je bil j-leteči Kranjec« Ludvik Starič, ki je vse r>s^a!e prekašal /o. ce! razred. Pri of eb svojih poizkusih je znatno zboljSa! dosedanji Breznikov rekord Ko so mu po prviC zboljšn.nem rekor1!! od 54 sekund na 49.8 Čestitali, je sanio pripomnil: »Saj je tudi što
Lajuian, JC DtTLUu i^jiiiuij; »oaj jc bukii M) . \ cm IKJl&KUtHI
hitro,« Io ko se miu je pni drugem poizkusu ' vi^jo kategorijo,
posrečil celo neverjeteh čas 48.4. se je njemu samemu zdel tako dob#r. je izjavil: »Če bo £!o tako dalje, sploh ne bomo potrebovali nobenega ča?<a več.« Starč si je s tem za eno leto priboril pokal, tako imenovani »Setttffeov memorial<.
Pred 7,ačefckom dirke so se vsi dirkači z vodstvom dirke na čelu podali na cros-o, kjer se je smrtno ponesrečili dirkač Stane Seunig in j® načelnik moto-sekcije c. Ru-pena po kratkem spominskem nagovoru položi! na spomorsko plodno venec, ki naj bi dirkačem služil v spomin in opomin. Takoj zatem so se dirke začele. OrhiSujod" ne-nje je naznanjalo priboi posamererih tekmovalcev. ki so z večjo ah' manjšo sitruniostio m brzino i-zra cnvinika zlrrjali skozi ril j. Skupno je nastopilo
18 dlr^čev, oi tega več Zatrrelfčanov. niei katerimi sn dajali največ iz.-rleiov Schi'dha!v>! in V«.
kelič.i,
Tehnični rezultati
so bili:
Turni motorji do 125 ccm. 1. Grgat Stie-pan (HMK Zagreb) na lio 125 ccm 1:10.4. 2. Kette Vinko fHermes) Maieo 100 ccm 1:15.7, 3. Beriaj Maks 'R) Presto Ko c-.n 1:20.4. 4. Br&te Maks CH) Presto 100 ccm 1:25. 5. Novak Jmie (H) Prrst-.. 100 crm 1:35 7.
Pripomniti je treba, da so imeli vsi po dva poizkusa in se je pri tekmovalcfli najnižje kategorije za klas'Akacijo upošteval t>a;roli?r doseženi čas. Tr&rno^alH ostalih kategorij so z istimi motorji »skmovaH pri pivem poizkusu za nižjo, pri drug«n pa za
Kal ie
»&jayek2«
c 50 let proizvaja	zd
vila.
Od tega časa	vztraja v
borbi proti trpljenju človečanstva.
Danes je »Savel« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta.
Med mnogimi neogibno potrebnim! zdraviti, hi so ratnesfa sfauo firme •Ha^cAm jt tu<fi Aspirin kot popularen preparat proti revmatiz mu, prebfojenju in bo te čin i. Aspirin je zadnjih 4o fet v ohftii tabfet najbotj razširjeno zdravifo na svetu.
PROIZVOD ZAUPANJA!
Oilas Jt rcgisiriran pod S?, br. 751 od 17 avguits 1937
Turni do 500 ccm: 1. Gradič Janko (MK Ilirija) DKW 350 ccm 1-01.7, 2. Zaje Jo e (H) Sunbaam 5(X) ccm 1:04, 3. Maček CMK I) BMW 500 ccm 1.11.3.
Turni do 1COO ccm: 1. Grašič (T) 59.6. 2. Zaje (H) 60. 3. Maček (T) 1:12. 4. §e*>enik (H) Indian 600 ccm 1:15.8.
Športni motor;i do 250 ccm: 1. Drnovšek Slavko (HMK) 1>KW 2r0 ccm 56.4. 2. Kaučič Vinko (H) Slonet & Govon 250 cen. 1:09.5.
Isti motorji za kategc.rijo do 350 ccm: 1. Drnovšek (HMK) 55.1. t Kaučič (H) 1:04.
Športni motorji do 350 cem: 1. Gabron Zlatko (H) Stan dar i 350 ccm 57.4, 2. Puhat Franc (H) AJS 350 ccm 58.4, 3. Paver Polde (D Standard 350 ccm 59.8.
Isti metorji za kategorijo do 500 ccm: l._
Puhar (H) 56.6. 2. Gabron (H) 59.4. 8. Paver
(D 1:02.	o ,
Športni motorji do 500 ccm: 1. Stanč Ludvik (H) JAP 500 ccm 49.8 novi rekord, ?.& 4.1 sek. boljSi od dosedanjega! 2. Goliak Niko-la (HMK) Ariel 500 ccm 55, 3. Schild-ha/bel Anton (HMK) Ariei 500 ccm 55.1, 4. Vukelič Ivo CMoto Zagreb) Rudee 500 ccm 57.9. 5. Škopec Viktor (H) R-u.ige 5<X) cc^n 1:11.6.
Isti motorji 7,a kategorijo do 1000 ccm: 1. Starič (H) 48.4 novi rekord in najboljši
čas dneva! 2. Scliildhabel (HMK) 53.6 boljše oi s,:arega rekorda. 3. Vukelič (Mu't. Zagreb) 55.6. 4. "Goljak Nikola (HMK) 58.4, 5. Gabron (H) 58.4, 6. .^kapec (H) 1:10.3,
JPS ostane v Zagrebu
Buren potek, mnogo razprav in novi odbor brez zastopnikov slovenskih klubov
Videlo se je, da je opozicija skrajno ne« zadovoljna in izkaaalo slednjič, da ja v de« misiji vsega 8 članov novega odbora, med njimi tudi oba tajnika. Po burnih debatah, je prišlo elednjič do ponovnih volitev za, izpopolnitev novoizvoljenega odbora, za katere sta bili tudi predloženi dve listi, ia sicer prva tako zvana zagrebška lista z glavnim tajnikom Fischerjem ter druga ali Macanovičeva lista. Pri volitvah je prodrl Fischer z 10 glasovi, ki so jih dali Jug, ZPK in vojvodinski klubi. Novi glavni tajnik je najprej odstopil zaradi dopoldanske nezaupnice, slednjič pa je le prevzel funkcijo. Novi odbor JPS je torej sestavljen takole:
predsednik Julij Bartole, I. podpredsed--nik Grabarič, II. podpredsednik dr. Petrovič, I. tajnik Fischer, n. tajnik Safkanj, L blagajnik Ante Perič, drugi blagajnik Fučkar, tehnični referent Ivo šuste, odborniki: Maeanovič, ing. Maleševič, Zložilo, Gjurič, Farel ter KriŠtovič, namestniki: Petrik, Dabrovič, dr. Frohlich. V nadzornem odboru so dr. Buratovič, inž. Šva~ rie in Ljobin.
Važni sklepi
V nadaljnjem poteku ekiupščine je biJo ugodeno piiuožibi Viktorije zaradi zui^nja cu&letne kazni s prepovedjo starta v inozemstvu, ker letos bne«. piijave Bavezu in s tujimi plavač: nastopila v Italiji. Kazen je WU znižfijua ca mesec du-i, ki je e teta tudi že potekla, in sk-er zaradi tega, ker je kkib vael s seboj tuje ^Lcvače brez odobritve JPS in je tudi prepozno prijavil termin tega nastopa. Ukor splitskemu poJsaveau v zvezi e to kaznijo Viktorije je ostal v veljavi.
Nato je bila črtana kazen plavačici Juga BartuliOvičevi, ki ni nastopila na drža vnemi dvoboju s Ce šle oslo vaško.
Predlogi sa spremembo pravil,	nji-
mi tudii oni za prenos saveza, so bili cdklo-njeni, ker niso bili predloženi pravoča eo.
Spreatemlza pravilnika 7.a državno t knio-vanje. ki sta jo preola^tnia Jada-an ia Galeb, je b!2a e 14 : 9 giaeovom odkk njena. ■Sprejet pa je bil deloma predlog delegata IKrije Kramaršlča, Se bo seniorsko prvenstvo vršilo le kot prvenstvo posameznikov in kot izločilno za evropsko prvenstvo, medtem ko bo junicrsko ostalo po starem. (S tem je praktično opuščen dosedanji sistem tekmovanja za seniorje po klubih, ki »e jim tako «i«je možnost sodelovanja v po-konkurenoah.) Juniorsko drž. pr\'en-sivo bo L 1938. organiziral Galeb v Novem Sadu, glede senlorskega pa razprava Se nI končana.
Zagreb, 28. novembra.
Davi cSb 8.80 ee je nadaljevala sinoči prekinjena glavna skupščina plavalnega saveza. Številni delegati, posetmo ligaAkili klulKjv, eo ostro napadali tajniško poročilo. To poroč-ilo je zaradi ostrih napadov na ligaške klube izzvalo splošno nerazpoloženie in je bilo nazadnje s 7 : 6 glasovom odklonjeno. Pri glasovanju sta bifla odsotna dva zagrebška kluba.
Ob blagajniškem poročilu blagajnika gosgx Steinhardta se jie razvila obšima razprava, v katero so posegli številni delegati, ki so posebno zamerili visokim potnim stroškom, vendar je bilo porodilo sprejeto, ker se je upošteva! težak položaj saveza brez podpore ministrstva.
Tehnični referent g. Mirko Simovid je v svojem poročilu naglašal da med klufri in savezora ni 'ulo potrebnega sogiasjo ter da so ligaški kliui"-»i naravnost motili JPS pri oeiu. Kljub i emu je bilo mnogo storjenega doseženi so bili krasni športni rezultati in •plavalni siport je tudi letos zelo lejK> napredoval Tehnični referent je posebno obžaloval. da se je državno prvenstvo sepiorjev v Dubrovnku vršilo brez najNiljših *pjav.i<\'v in tudi ni mogel sestaviti državne reprezentance. ki bi se morala že sistematično pripravljali za nastop na evropskem prvenstvu v Wemblevu. To reprezentanco tteba čimprej sestaviti. Slednjič se je izjavil za dosedanji tekmovalni sistem.
V imenu nad7.ome?ra odbora je poročal Vlado Strgar, ki je izjavil, da je bila blagajna v nedu in	raizrešniec- stiretmi o;l''»oru. ki je bi!« tudi sprejeta.
Pre ee mik dubrovni^kega po<lsaveza a. Nardelli je nato predlagal, naj Pe dosedanjemu predsedniku dr. Hadv.iju izreče zahvala za delo v plavalnem športu ter naj se izvoli za ČPStntera predsednika. Pre/Nog je bil sprejet. Predse'mik ''r. Hadž! se je zahvalni za to čast ter pre-dk-ural za svojega naslednika znanega snortn^ra delavca Julija Bartoleja. za 8'aroetnega predsednika pa g. Antfe NardeHija..
Izvolitev novega odbora, je bila pravzaprav precedenčno vprašanje za prenos saveznega sedeža iz Zagreba. Davi navsezgodaj je bil položaj za Ljubljano zelo ugoden. Med potekom skupžčine pa je upravni odbor dobil še 5 novih pooblastil, tako da se je situacija obrnila v korist Zagreba (11:9). Ker ni bilo mogoče doseči sporazuma, je predsednik odredil volitve. Predloženi sta bili dve Usti, in sicer lista zagrebškega podsaveza s predsednikom Bartolejem ter tajnikom, blagajnikom in tehničnim referentoma iz dosedanje uprave. (Glede te liste so vsi naglaSali. da mora v novi odbor priti čim manj odbornikov stare uprave, ker je bilo proti njim preveč očitkov.) Drugo listo je predlagal sušaški podsavez z istim predsednikom ter novim tajnikom, blagajnikom in tehničnim referentom, v glavnem Zagrebčani in Karlovčani. Podsavez je obenem predlagal spremembo pravil, da bi bil odbor sestavljen iz večjega števila članov kakor dosedaj.
Pri glasovanju je glasovalo za drugo listo 10 klubov in sicer Jadran, Viktorija, vsi trije slovenski, Galeb, KSU. Makabi, Bob in Jadran (Hercegnovi), za prvo pa 9 klubov, in sicer Jug, Maraton, Karlovac, Sombor, Petrovgrad, Sever, Brdjanin, Sen-ta in ZPK. Hašk se je glasovanja vzdržal. Po gornjem je torej zmagala tista su-Sa<f:ega podsaveza.
Novi predsednik Bartole se je zahvalil za zaupanje in izjavil, da je s tem glasovanjem rešeno fudi vprašanje sedeža plavalnega saveza za prihodnje leto. Po pred-sednikoverri govoru se je vnel velik prepir, ker le več novotzvo'jen'h odbornikov takoj podfilo ostavko. V splošnem hruj>u Je predsednik nekaj pred 13. skup&čino prekinil.
Popoldne ob 16. so se razprave nadaljevale, toda duhovi se 5e niso pomirili, tako da ni bilo mogoče preiti na dnevni red.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski: Austria 0:0. Lepa i« zanimiva igra. Vratar ZčShrer je rešil Dunaj-čane pora-za. S000 gledalcev, sodnik Mlinaric iz Zagreba.
Beograd: Bask: BSK 3:3 (2:1). Prijateljska tekma I rez posebnega zanimanja občinstva. BS?K je vodil do 30. min. naio p« je dobil l>es.*io Bp.<k, ki je tudi zasluženo zma-gal. SovLi i k Ninkovič je Lil sLib.
Novi Sad: Jugoslavija: Vojvodina 5:0 P tip:; i: Prijateljska: Rani-i: Admira 4:2. Bratislava: FC Wien : FK Bratislava 4:2
Zliu: Vieona (Dunaj) : Bata 1:1 Praga: Prijateljske: Slavija : Klactao 12:0. Slesks Ostrava:Viktorija žižkov 3:1, SK Plzen : Alk Stockholm 3:2
Rfm: Pr/enstvo: Na^>oli:Lazio 1:2, Trie-■ct na Bologna 3:1, Torino : Fiorentina 2:0, ■ Luchese : Milan 1 :1. Bari : Atalanta 2:1, i Genova : Livomo 4:1, Roma : Juventus 2:1 | AJnbr^iana : Liguiia 2:1
Budimpešta: Prvenstvo: Ferencvai-os : j OTE Raab 5:1, Hungaria : Budafok 3:0, j U;pest : TCVrekvea 2-:0, Kiapest : Nemaeti ' 1:1, Elektrcmos : Phčbus 2:1, Bocskay : >11«. 1:0. Szeged: Sz0rketaxi 2:0.
(Amsterdam: Holandska ; LukaemJrunr 4 K) (14).
»JUTRO« ponedeljska izdaja
4
Ponedeljek, 29. XL 1937
Teden dni filma
Film o vojtii v Dolomitih
Spet se nam oteta dober film. Matica bo te dni prinesia »Dolomite v plamenih«, žalosten spomin na svetovno klanje, oporni a za vsi tiste, ki 6e dandanes spet ogrevajo za novo vojno.
Dosti vojnih filmov smo videli zadnja leta, toda noben izmed njih ni tako blizu nam, saj se dogaja v naši neposredni soseščini. v krajih, kjer je padlo na tisoče naših mladih ljudi.
Prav tragedijo te mladine nam 6lika ta film Vzet je iz tiste dobe. ko je zbirala Avstrija mladino iz šolskih klopi in jo pošiljala pred topove in strojne puške.
Za vse tiste, ki so preživljali dneve in dneve v ka*ernah. ki so občudovali ob to^i svinčp-nk in grmenju topov vzhod solnca v gorah, ki so v snegu krvaveli, za vse tiste bo ta film doživljaj, kakršnega more drugače dati samo resnično življenj-! Za tiste kj so bili toliko srečni, da jim še ni bilo trpba drgetati na fronti za življenje pa bo živa slika, kaj je prav za prav >po!jp slavet.
Tega filma nai n;hčp ne 7amudi"'
Viktor Gehring in Eduard Koch v prizoru iz vpH*astnega	filma »Dolomiti
v plamenih«
F
T H? U3 JEi fif
Fotoklub Ljubljana V torek zvečer važ na odborovh se/a/ Na dnevnem redu med narodna razstava in drugo — Začetmški tečaj, tretji večer tokrat izjemoma v če trrek zvečer Obravnavala se bo snemal na tehnika teoretično tn praktično Teča' niki nai prinesejo s seboj kamere snemal n: material eventualno daljinomere osvet Ijevalne tabele in druge svetlomere
Z ozirom na številna vprašania v zadnjih dneh sporoča tečajno vodstvo, da se nove prijave ne sprejemajo več. pač pa se inte
resenti lahko zabeležijo za druci začetni-šk tečaj ki se bo začel proti ko^cu ja nuana ali v začetku tcbri.ai |a Mesečni prispevek bo znaša! kakor seda za člane in d ake 10 din za ostal«. 20 din — V pe te.k zvečer predavanje s projekciio nosnet kt>v v naravnih barvah k' sr jih napravi-Ii J Brane dr M Dular in K K<»c;ančič Vse člane opozarjamo na ta zanimivi ve čer ki imajo nani dostop tud prijatelji kluba
Kale© je nastala govorica © rojstva hudiča
Poljčane 28. novembra Ljudje hrepene po senzacijah, zlasti če se dalje časa ne zgodi kaj posebnega
Pa ti naenkrat kakor z jasnega >dari iz Loč vest, <ia imajo °m živega hud'ča Nihče v začetku ne ve ničesar določenega a so ie kmalu tu podrobnosti Neka mladenka da jp tam rodila otroka v podobi huliča Ljudje v trgovinah, po go^tiljali in drugod, kj^r jih je bilo po več skuraj, eo tako živo in na tančno pripovedovali, da je prižel na svet z rogovi, da je til ves črn in kosmat po telesu. da so mu do pol metra dolgi rep že odrezali . . Drugi so pripovedovali o prav majhnem kopiten in nabmš^nih krempelj-eih. In to vse zato. ker je ženska pred poro dom izustila, kakor pravijo: J.Magari rodim hudiča.«
Neverjetno, kaj zmorejo klepetavi in opravi ji vi jeziki in bujna ljudska fantazija. Nenavadna novica je dos-egla tudi šolarje. Bilii so o vsem dogodku že prav tako dobro
tvornem kaKor »Hh starši in «o«eii K lor si čudnega otroka ogleda. so tejali mora r la-čati dva d iia rja Otrokom <^v»tla 0"led ni dovoljen Pa tako radi bi ga vi teli Kdo ga ne bi I
Kai pa j«- prav za prav na vs^m tem? N^-ka ženska je predčasno i>oro-tila R zunil':vo je. da zaradi tpga let-1 n bilo povmn raz vi to Res seveda tudi ni. da bi miti otrok« zadavila č^ la hudiča ne 1k> relda. atiipok le o^rok prišpl mrtev na svet Truji.-lcp so takoj jk) zdravniškpm prpglpdn iioVopali
Toliko v pojasnilo Morda bodo govorice ki s^ žp zmprom širijo, s tem pojasnilom vendar orenehale
V KRČMI
Mornar pride v krčmo in naroči juho Pokusi jo, izpljune in pravi: — Kaj pa je to?
— To Je juha. gospod, — odgovori natakar.
Moraar zmaje z glavo, rekoč: Jaz pa niti vedel nisem, da že dve leti plavam po juhi.
Z motorjem m Ljubljanski grad
Ljubljana. 28 novembra. Trtčetrt na dve. Veter nosi glas ure in zvona Po glavni aleji hiti fotoreporter z aparatom v roki. Veter je mrzel. Vzdolž ceste, po kateri bodo vozili dirkači, je jx>-tegnjena vrv Ob drevesu je postavljen zvočnik. Vsakih par minut privozi izza ovinka motor. Usnjene obleke vozačev so oškropljene z blatom.
Kazalec ure pri Sv. Jakobu se počasi pomika proti dvema.
»Prosim, tukaj nazaj! Do drevesa!« opominja stražnik Ljudje se pomkajo proti stezi, ki je blatna od raztopljenega snega. Vozač številke devetnajst diris navzgor Njegovo vozilo presekano ropota. Njegovi škoroji Jn suknja so blatni. »Nazaj1« kriči stražnik »Saj smo kljub temu lahko prijatelji,« miri nekdo Od klopi sreda aleje diše kostanji Kakor t;ktakanje ure se sliSi v enakih pres'edlk-h: »Vroči! .. . Vroči! .. •« Po dirkalni stezi hiti nekdo od komisije z rdečim trakom okrog rokava Po hribu navzgor prihajajo stražniki. Na ovinkih trobijo voz la, ki jih vozači počasi preizkušajo Spodaj se na ob h straneh hriba sveti'o h;še. pokrite s snegom Zvoniki dimniki, sonce.
»Ona ima pa tudi druge rada . ..« razlaga neKdo v gneči Zdaj drči mimo avto Ljudje se prerivajo, stražn-ki jih porivajo nazaj, ura pri Sv. Jakobu bije četrt, pol treh
Vozači se zbirajo ob ko-rraji Na mizi leži zelen v<tnec z rdečim šop'<om številka tri Pat Petindva.:s?t Devet Vojak ob drevesu prt;ska s!uš"!ko na uho Fotoreporter ja nastavi" a ti aparata Vozičl co biatn'. Verec polagaj na *nega izmed motorjev Na stolu ležs rdeče in rum ne zastave
»Daite s;?nal do''«
»Nazaj gor.poda! Bolj nazaj, tu je naj-Pol] nevarno1«
V lahkem tempu vozUo vozači navzdol ob nepretigani verigi nog Obrazi so pomodreli v vetru. Ura bo tri Se ni »gnala7.-"' vika devetnajst voz sot Nato av-tomob 1 z rd čo zastavo Nekdo je prinese; šop programov
»Stran s tem!« podi stražnik ianta. ki prodaja pecivo.
Trije dolgi signali Vr-ta ljudi ob vrvi je vzvalovila Od spodaj se s ši drdran e voz''a Na tavljen anarati so ujel si ko človeka v usnjeni suknji, nagnjenega nad voz.o Na njej?', cm hi-btu je p vezana štev Ika e a Pa.r minut par novih signalov in izza ov;n:ta z bliskovito nagi co vozi naslednji. Potem tretji, četrti. Človek pri telefonu daje signale Nato pritiska 9lu?alke na ušesa Po dveh straneh hriba v trumah pr hajajo ljudje. Motorji zamolklo ropotajo. Oči in aparati sprejemajo slike-človek, nagnjen nad motorjem. Vse do glave o.škroplien z blatom. Sekundo, dve in ti se zaustavlja tam na vrhu.
A svetlo novembrsko sonce sije na mesto in hribe, pokrite s snegom. Nekaj sto ljudi mečka v rokah programe in čaka: Eden izmed njih bo prvi. Hočejo ga videti, da mu bodo ploskali in klicali od navdušenja. Njegovo ime bodo izgovarjali potem dneive ln tedne v svojem enoličnem vsakdanjem življenju.
Katarina Spur.
ELIJA
za nase znamke
Zadnja leta je izšlo več specia.nih albumov, ki obravnavajo naše znamke. V kratkem bo dopolnjen še eden, ki izhaja začasno v zvezkih. Izdaja ga Združenje poštnih uradnikov v Sarajevu.
Prejeli smo v oceno prve tri zvezke. V prvem so vnešene naše znamke, ki so izšle med leti 1921 in 1930. Tu je prva serija, ki je bila tiskana v Ameriki, invalidske znamke, ki so pozneje dobile še pretiske drugih vrednosti, prva začasna serija por-tovnih znamk s pretiski, redne portovne znamke z beograjskimi in dunajskimi kli-šeji, londonska izdaja in prva beograjska izdaja frankovnih znamk, ki je pozneje dobila pretisk za poplavo in nato še drug pretisk, ki je pribitek za poplavljence razveljavil. Kot zadnja serija je spominska, ki je bila izdana za lOOOletnico hrvatskega kraljestva.
V drugem zvezku imamo najprej znamke, ki so bile izdane v korist spomeniku za padle vojake v Parizu, beograjsko serijo s pretiskom Kraljevina Jugoslavija, drugo beograjsko serijo, ki je pozneje dobila pretisk črnega okvira, portovne znamke iste serije, veslaške znamke, vse tri sokolske, vse znamke za Rdeči križ, letal-
ske znamke, prve znamke s sliko kralja Pet»-a n, znamke za obletnico Marsejske-ga atentata, prve znamke za zimsko pomoč in kot poslednje znamke s sliko kraljice Marije in s sliko Nikole Tesle.
Tretji najnovejši zvezek obravnava vse bosenske znamke, ki so dobile po prevratu razne pretiske. Upošteva samo razne redne izdaje in pušča ob strani vse priložnostne in pogrešne tiske.
Album je tiskan z esperantskim in hrvatskim tekstom. Na eni strani so vselej teksti in klišeji, na drugi pa mreže, kamor naj se znamke prilepijo. Tekst je precej izčrpen, toda v njem je obilo tiskovnih in jezikovnih napak. Klišeji so žal slabo izdelani Tudi papir je pri prvih dveh zvezkih zelo slab, med tem ko je pri tretjem že dokaj boljši. Albumi o poceni in stane vsak zvezek samo 3 dinarje. Zvezki izhajajo mesečno.
Radovedni smo na zvezek, ki bo obravnaval Slovenijo Upajmo, da ga bo uredil kakšen strokovnjak, tako da ne bo spet tiste nepreglednosti in površnosti, ki smo je vajeni prav pri skorai vs-h alb'irnMi. ki nekoliko podrobneje obdelujejo Slovenijo.
španske znamke
Večkrat se obračajo naši filatelisti na nas s prošnjo, da bi jim sporočili, kako naj zbirajo španske znamke, ki so izšle v zadnjem času, katere naj jemljejo in katere na.
Odgovoriti na to vprašanje je težavno, kajti Španija je še zmerom v vrtincu državljanske vojne in v dobi dobrega leta je izšlo v Španiji, kikor smo že zadnjič omenili, nad 1.500 raznih znamk. Res uradnih je med njimi komaj okoli 50, vse druge so priložnostne in dobrodelne izdaje raznih mes^ in pokrajin. Saj v Španiji skoraj ni mesta, ki ne bi bilo v zadnjem letu izdalo kakšne posebne znamke. Da je pri tem imela veliko vlogo špekulacija, menda ni treba še posebej omenjati. To se vidi pogosto na znamkah samih, še bolj pa na virih, odkoder te znamke zdaj počasi prihajajo.
Kaj naj svetujemo? Vseka ko odsvetu-
jemo zbiralcem, da bi za dvomljive španske znamke razmetavali svoj denar. Kolikor je nam znano, so vse te dvomljive znamke precej drage. Ce jih skušajo čim "eč zbrati, jih bo to stalo velike vsote vseh pa tako ne bodo mogli dobiti.
In če se bo nazadnje izkazalo, da je 90% ;vseh teh znamk špekulativnih torej brez vrednosti, bo med zbiralci seveda veliko razočaranje. (Ta odstotek najbrž ne bo dosti manjši). Zato je najpametneje, da vsak zbiralec spravi španske znamke, ki jih slučajno dobi, nikakor pa da bi zanje izdajal denar. Ko se bo ugotovilo, katere znamke so bile izdane brez špekulacije in katere ne, bo še zmerom lahko kupil vse redne znamke za znesek ki bo dosti manjši, kakor pa cena vseh tistih veljavnih in neveljavnih vinjet, ki mu jih zdaj vsiljujejo razni trgovci in zbiralci dvomljive vrednosti.	R.
stavo v Chicagu, je draga in notira danes v katalogu že 360 Rm. Ta cena velja seveda samo za tiste znamke, ki so še na pismih in so res videle Chicago. Cena pa je tako visoka zaradi tega, ker je bila naklada razmerno majhna in so bile znamke dokaj drage.
DCirrSCHE LtUPOST
Znamke, k! izgubljajo
Ob koncu letošnjega leta bo 20 nemških znamk izgubilo poštno veljavnost. Med njimi so mnoge najlepše nemške znamke zadnjih časov. V prvi vrsti sevedu znamke za letalsko pošto, ki so imele sliko Zeo-pelina nad zemeljsko kroglo in so dobile potem še razne pretiske za posamezne dolge polete. Nadaljne znamke, ki ne bodo
več veljale, so male znamke z Zeppelinom nad morjem, znamka za obletnico »Luft-hanse«, Guerickova spominska znamka, znamki s slikama Daimlerja in Benza, serija 4 znamk za kongres občin, lanske znamke za svetovni kongres v Hamburgu in lanski znamki za kongres Hitlerjeve stranke v Niirenbergu.
Kakor vidimo, je med trmi priložnostnimi znamkami nekaj tak!h ki manjkalo skoraj v vsaki zbJrki To so pre^vom vse letalske znamke s sMko Zeppe1Jna Zlasti serija, ki je bila Izdana za polet na raz-
Clovek se mora smejati, ko prebere uradni razglas o razveljavljenju teh znamk. Ta namreč piše, da se znamke, ki ne bi bile porabljene do konca leta. še lahko v januarju zamenjajo na poštnih uradih za druge znamke. Radovedni smo, koliko znamk s sliko Zeppelina bo na ta način zamenjanih.
Znamke za svetovno
prvenstvo v smučanju
Finska poštna uprava pripravlja Izdajo posebnih znamk za svetovno mojstrstvo v smučanju, ki bo februarja prihodnjega leta v Lahtiju. Izdala bo 3 vrednoste, in sicer za 1.25, 2 in 3.50 finske marke. Vsa serija bo imela 3.25 marke pribitka, ki bo šel v korist pripravljalnemu odboru za te tekme. Osnutki teh znamk so že objavljeni in so zelo okusni. Kažejo lepo izdelane prizore iz smuškega športa. Izšle bodo v nakladi 200.000 serij.
Avstrijska zimska pomoč
Pisali smo že o letošnjih avstrijskih znamkah za zimsko pomoč, za ka*.ere je napravil osnutke znani dunajski aicadem-ski slikar prof. Kitt. Znamke so že razprodane. Nekaterih vrednot je zmanjkalo na poštah že prve dni Naklada je bila razmeroma velika, saj je znašala pri nižjih 3 vrednotah po 700 000 kosov, pri najvišji pa 200 000 kosov Poštna uprava bo tako zaslužila pol milijona šilingov, organizacija zimske pomoči pa 270.000 šilingov
Te številke smo navedli samo iwdi tega. da napravimo majhno primero med finančnim efektom naš'"h in tuiih dobrodel nih znamk Pri naših serijah znaša nam reč največ 200 000 Din. čeprav ie naša dr žava precei večja kakor Avstrija
Tu se naiboiie vidi. kakšne koristi im? država če izdaia lepo izdelane in lepo ti ikane zn^r^ke Pri nap pn t--a?e ''a bo šf do1rfn o^t^o vsp Dri sm-°m in ia se br uprava nadaMp	7
roVlod^mi jnanlc 7 rr,n:1-i"v mi 7pcln"J<i tpr 17Ha-a1^ tr.'-Jno
vino kp^or-	fcNfipgke Teslove :n šf
nekatere druge znamke

i
iiaiiono pMo!
Vojaki iz pločevine
Tako brez cilja hodi č<ovek zdaj pred Miklavžem p<i mestu Prazen kakor so dne-v prazni čakajoč nekaj, o čemer ve. da šele bo, morda šel t čez dolgo.
Pred izložbami se gretejo ohoci Zamak niem gledajo v vse tiste dobrote ki so tako lepe pa imajo le pno napako. da je za njimi napisana cena. ki ie navadno še Miklavž bogatin in dobrotnik ne zmore
Po izložbah se sprehaia-o vojaki S pu-škbmi na ramah, nekateri pa kieče In tan ki med njimi, topovi, strelski jarki.
Časih so bih ti voiaki iz kositra Med vojno so delah tudi ilovnate, ker je šel kositer za vište namene Zdai so pločevinasti in lepo pobarvan; in eden med njimi nosi še zastavo Drug re d-ugim korakajo Otroci strme vanje V topove in tanke, v strelske jarke
»Tole bi rad imel! Prosil bom Miklavža Potem se pojdemo voino...*
Potem se pojdemo vojno/ In deček začne v mislih razglabljati. ka-Ko bo vse to lepo Bojeval se bo prema-
gal bo sovražnika njegovi vojaki bodo zavzeli sovražnikove larke
Njegovi vojaki iz pločevine, lepo pobarvani ...
*
Nekoč je bila svetovna vojna — tako dolgo je že. da so mnogi to pozabili Devet milijonov 'judi /e vzela Devet milijonov, in med njimi mnogo takšnih, ki niso bili deset let starejši od teh dečkov
Ves svet se oboroži«/e. Za novo vomo? Za obrambo? Kdo ve?
V	izložbah pa se izprehaiajo vorakr s tanki in topovi in zastavami in pred n rimi strme dečki. »Potem se po/demo vojno...«
V	Južni Ameriki, ki ie po naših poj-m h daleč za nami, so ponekod z zakoni ptepovedali prodajo igrač, ki propagirajo vojno. Pri nas pojemo •>ko bomo pa kedaj dorasli, žele/.o bo kar zdaj je les .«
Pred izložbami strme otroci v pločevi naste vo ake
Nekoč <e rekel Nekdo: »M r med vamiU In rekel je tudi.
»Ljubite se med sebojf«	B R.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno U vest, da nas je nenadno zapustil, previden s svetimi zakramenti, naš predobri soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
JANKO KARLOVŠEK
POSESTNIK, TRGOVEC EN GOSTILNIČAR
K večnemu počitku bomo spremili predragega pokojnika v torek, dne 30. novembra ob 10. dopoldne lz hiše žalosti na farno pokopališče. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin m molitev. Svete maše zadušnice se bodo brale v farm cerkvi. 6MARJETA NA DOLENJSKEM, 28. novembra 1937.
SALU JOČI OSTALI.
I
		
VO-*	' ■ ;i .	
Po kratki in mučni bolezni je preminul gospod
naš dolgoletni, vestni plačilni natakar.
Pogreb nepozabnega bo v torek izpred državne bolnice ob 14. uri popoldne.
Ohranimo mu večni spomin.
AVTOMATIČNI BUFFET DAJ-DAM v Ljubljani
si
'Mzzsim
Miklavževa darila
le-ii, praktična, fina
ir pri p ros": a po znatn.) i ni kih cenab dobite
Sp"ki' in »».i?* .on;p'etnr» dobi c naj-I p - tvrdki igo n.»jte pn i. uelo- j F M S<-hmitt Pred alcu a fai Trnov- > škofijo 2, LjubUana. slia ul 25. 30539-61	343-6

i a šarita T R 0 '
Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. A kol tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del ie odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani