168
Današnjimu listu je perdjana 22. doklada.
DOKLADA 22,
h 42. listu krajnskih kmetijskih in rokodelskih Novic. 1846.
Kdor  želi,    kako   oznanilo   v   Doklado  natisniti   in Novicam   perdjati,   plača  za vsako  verstico   z   navadnimi   srednjimi   čerkami   3   kr.,    če   oznanilo  le   enkrat
natisniti   da ;   dvakrat  4   kr. in trikrat pa 5 kr.
(44°         Oznanilo.          (2)
Pri meni je na svitlo prišla:
SE ena 6 kraj zarje v*
Od leta do leta se po Slovenskim bolj raz-širjuje •.Velika Pratika^ ki jo visoko častitljiva Ljubljanska c. k. kmetijska družba na svitlo daja, in ktere ne kupuje samo kmet , ampak tudi obilno slovenska gospoda.
Ni tedej treba njeno vrednoft na dolgo in široko razlagati, torej oznanim častitim brav-cam le obsezek nove pratike, s kterim se jim bo sama nar bolj priporočila.
Velika pratika ima dve poli:
Pena pola obseže navadno pratiko za celo leto z vsimi perstavki, ki jih bravec hoče vsak dan iz pratike zvediti, to je mraknjenje sonca, mesčine nebne znamnja, spreminj lune, in kar se v nobeni pratiki ne sme pogrešati, akoravno je gotova laž, namreč: prerokovanje vsakdanjiga vremena. Vsak mesec daje tudi dve vganjki zdi kratek čas. — Na koncu per-ve pole so oznanjeni evangelji za vsako nedeljo, s kterimi se je lanjska pratika bravcam prav zlo prikupila.
Druga po l a velike pratike obseže, pervič: Semnje na Krajnskim, Stajarskim, Koroškim, Goriškim in Reškim primorji; drugič: Napeljevanje za napravo drevesnih sadiš po vaseh ;
tretjič: Dobre svete kmetam; že te rti č: Pomočke za gospoda? je in gospodinje ; petič: Odperto pismice Novic na veliko le-
tašnjo pratiko; šestič: Tarifo štempeljnev. Sklep pratike je: Vošito za novo leto.
Ker je pratika za nar prostejšiga kmeta namenjena, je pisana s starimi čerkami; samo „odperto pismice Novic" je v novim že navadnim pravopisu zloženo.
Dobi se pa tudi pri meni
sama perva pola
imenovane velike, od c. k. kmetijske družbe na svetlo  dane pratike pod imenam:
Nova pratika sa leto 1847.
Cena je 5 krajcarjev.
Ta pratika obseže vse to, kar smo poprej od perve pole velike pratike na znanje dali, namreč: navadno pratiko, mraknenje sonca, mesčine nebne znamnja, spreminje lune, vganjke in nedeljske evangelje.
Naj torej vsakdo, ki novo pratiko moji-ga natisa kupiti želi, pogleda na njeno lice, kjer besede stojijo, ki jo od vsake druge pratike ločijo, namreč:
Natisnil in založil Jožef Blaznik.
Oboje pratike mojiga natisa ima na prodaj tudi gosp. Jošef Gajger v Celji.
Jožef Blaznik,
v Ljubljani na Bregu Nr. 190.
(53.)                                                                    (2)
Pri Janezu Giontinitu, bukvarji v Ljubljani je v založbi in na prodaj:
Življenje svete device Terezije.
Poslovenjeno v spodbudovanje slednjimu, zlasti tistim ženskiga spola, ki so njeniga imena. Z eno podobšino.    V Ljubljani 1846.   Velja Vi kraje.
Življenje svete device Terezije je tukaj tako lepo pisano in v popisovanje so take lepe podu-čenja in navodi k pobožnjimu življenju vpleteni, de bi malo tacih bukvic biti utegnilo, ktere bi tako zaslužile med Slovenci razširiti se, kakor te. Še veči ceno pa jim da perstavek nekterih lepih in koristnih molitev, in nemoremo se zderžati, te bu-kvice zlasti častitljivi duhovšini priporočiti, ker so za podarjenje pridnim šolarcam na kmetih gotovo pripravne.
48
(55.)                                                                                       (2)
Oznanilo vinokupčevavcam.
Oskerbništvo M o kriške graj šine da na znanje vsim kupcevavcam z vinam, de9 ker so letaš podložniki in vinorejci imenovane grajšine pozneje tergali, kakor druge leta, so tudi veliko boljši ga vina pridelali, in ker jih letaš ni ne toča, ne druga nesreča zadela ? so tudi veliko več vina kakor v druzih letih perdobili; zato je tudi podpisana grajšina od svojih podložnih poprej in sicer okoli sv. Mihela desetino pobrala, de bo vinoprodaja prav veselo od rok šla.
Oskerbništvo Mokriške grajšine 5. dan Ko-zoperska 1846.
(56.)                                                                                       (2)
Oznanilo.
V zalogi gosp. F. Mullerjeve bukvarnice
na  Dunaji, in tudi v  vsih drugih ime-
nitniših bukvarnicah je na prodaj:
Obraz krajnske dežele,
c. k. Veličastvu Ferdinandu I.? našimu presvit-limu Cesarju, kralju ogerske in češke dežele i. t. d. 7j nar večini spoštevanjem in ponižnostjo posvečen in na svetlo dan od Henrika Freverja; velja 10 gold. srebra.
Prejema se po vsih večih bukvarnicah, v Ljubljani pa per gosp. E. Bonu, bukvovezu na starim tergi Nro. 157.
Razun tega je na svitlo prišla moja razlaga imenovaniga obraza pod našlo vam:
Abecedni Imenik (alphabetisches
Verzeichniss)
vsih krajev krajnske dežele v nemškim in, krajnskim jeziku, ki kaže: v kteri tehantii in iari ta ali uni kraj leži', in na znanje daje, kako %leleč vsaka vas od fare stoji , kteri kresu, in kterimu velikim« ali nialimu kantonu je pridružena i. t. d. Se dobi per E. Honu v Ljubljani in v vsih bukvarnicah, ter velja do zadnjiga Kozoperska le 45 kr., potem pa 1   gold. srebra.
Še zmirej se tudi dobi v nemškim jeziku:
Fauna krajnske dežele,
kijev letu 1842 na svetlo prišla in obseže pregled vsih do zdej na Krajnskim najdenih štironožnih žival, ptičev, golazen in rib, z latinskimi, nemškimi in krajnskim i imeni, ter velja 30 krajcarjev. — Branja vredno je, kar nemški časopis Isis, na svitlo dajan od slavniga Okna, v o. zvezku leta 1843, stran 368 od imenovane Faune govori.
Ravno zdej tudi za natis pripravljam popis želiš ali rastljin krajnske in koroške dežele pod našlo vam:
„Flora  excursoria  Carnioliae  et
Carinthiae".
Ta knjiga bo obsegla zeliša, ki na Krajnskim in Koroškim rastejo, ktere sim na svojim večkratnim  popotvanji   ali sam  ogledoval innaberal,   ali
ktere so mi rodoljubni prijatli teh dežela na znanje dali. Ker bojo temu imeniku želiš tudi slovenske imena predjane, torej ponovim še enkrat prošnjo, ki sim jo že v leti 1Š36 v Ljubljanskim časopisu razglasil, de bi mi vsi tisti, ki se z botaniko pečajo, slovenskih imen v ta namen poslati hotli. V Ljubljani 3. Kozoperska 1846.
H. Freyer7
varh Ljubljanskiga muzeuma.
C57.)                                                                                             (2)
Pri gosp. Alojzju Hofmanu,
prodajavcu tobaka in razniga druziga blaga v fran-čiškanarskih štacunicah se dobi:
Nar boljši štupa zoper šurke,  stenice,
miši in podgane.
^          Oznanilo          <»
v
kramarije pri Kovači (mlajim) v Šiški.
vKer sim ime dni štacuno svojiga očeta v Šiški na svojo roko prevzel, kjer bom prihodnjič ravno s takim blagam kupčeva!, kakor do zdej moji spredniki; torej oznanim, de se pri meni raznih žlahtnih jednih in pitnih reči (špecarij) dobi na zbero, namreč: mnogo verstne sorte cu-kra in kofeta, žlahtniga laškiga, kakor tudi druge sorte olja, več sort laškiga pšena (rajža) nemškiga ješprenja, cikorije in veliko druzih dišav (gvircov); razun tega pa tudi posebnih žlahtnih vin, to je: star Malaga^ Cipro, Pikolit^ mno-goverstne Karlovske vina, Jamajški rum i. t d.
Vse te reči in veliko druzih, ka-- koršnih posebno kmetje za svoje domačije potrebujejo , imam na zbiranje v svoji štacuni, nar boljši sorte in po prav niski ceni; kdor jih pride kupit, bo vidil, de mu jih nisim prehvalil.
Ravno tako vživo priporočim dragim kmetovavcam tudi štupo, ki sim jo te dni iz Dunaja dobil, s ktero se ozimina pšenica poštupa, predenj se seje, de sne-tjava ne postane.
Le z dobrim blagam in majhno ceno si bom vseskozi prizadeval, dobro ime svoji štacuni, kakoršniga že davnej vživa, tudi prihodnjič ohraniti.
V Šiški poleg Ljubljane
17. Kimovca 1846.
F. J. Smidt.