Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški ■ Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst: Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 f Cena: Posamezna štev. L 20 1 Naročnina : Mesečna L 85 1 Za inozemstvo: Mesečno L 150 / [ n Wk Leto III. - Štev. 10 Gorica - 8. marca 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek Občinske volitve na Goriškem Rimski parlament in senat sta izglasovala novi volilni zakon za občinske volitve. Sedaj se pričakuje le, da vlada razglasi datum novih volitev. Medtem so komunisti že začeli z volilno kampanjo, ki se obeta zelo vroča in tudi velikega političnega pomena za italijansko republiko. V primeru, da bi se volilni izidi v precejšnji meri premaknili v prid levice, bi socialkomunisti takoj zahtevali nove državne volitve. Kaj bi potem sledilo, ni težko uganiti. Tudi v naši deželi se pripravljamo na ta dogodek. Vlada je končno ustanovila tri nove občine Števerjan, Sovodnje in Doberdob, kjer bodo naši ljudje prvič po 25 letih smeli voliti svoje župane in občinske svetnike, ki naj upravljajo domačo občino. Gorica sama se prihodnjih volitev ne bo udeležila, ker ni še pretekel mandat zadnjih občinskih volitev. V novoustanovljenih občinah, bližnje volitve vzbujajo upravičeno zanimanje. Zato je prav, da ljudje že sedaj vedo, zakaj bo pri prihodnjih volitvah šlo. Predvsem se nam zdi potrebno poudariti, da občinske volitve niso politične volitve. V občini ne gre toliko za to, katera stranka bo vodila občino, temveč kako jo bodo župan in občinski možje upravljali. Torej ne gre toliko za politično opredeljenost kandidatov, temveč predvsem za njihovo gospodarsko in upravno sposobnost. Ko so bile zadnje občinske volitve na Tržaškem, se je toliko poudarjala važnost politične opredelitve kandidatov in tako malo njihova upravna in gospodarska zmožnost, To je pri volitvah napak. Tudi pri prihodnjih občinskih volitvah v Italiji bodo, kot smo v uvodu omenili, polagali precejšnjo politično važnost nanje, vendar pri nas bi to bilo v veliko škodo. Naše občine so nove, zato nimajo upravnega aparata, nimajo izkušnje in v ljudeh ni razvit čut za samoupravo. Zato bi morala biti prva skrb pri prihodnjih občinskih volitvah, da stopi v ospredje skrb za gospodarski napredek in gospodarsko dobrobit novoustanovljenih občin. Psled tega je. edino pametna pot ona, na katero so stopili ponekod, ko so postavili kmetsko delavsko listo. Če so naši ljudje količkaj pametni, bodo odslovili vsakogar, kdor bo prišel k njim v imenu kake politične ideologije, predvsem komunistične ali ojarske. Druga važnost prihodnjih volitev bo, da se izberejo narodno zavedni možje. Vlada je nalašč zaokrožila meje novim občinam tako, da so narodnostno enotne. V vseh treh omenjenih občinah je le kaka posamezna družina italijanskega izvora. Zato se morajo nove občine smatrati za nositeljice in branilke slovenskih koristi v Italiji. Drugih javnih zastopnikov Slovenci v Italiji nimamo. Naši prihodnji župani m občinski možje bodo naši najvišji svobodno izbrani predstavniki. Zato je nujno potrebno, da imajo ono mero narodne zavesti, ki jim kot takim pristaja. Tretja lastnost, ki jo morajo imeti prihodnji občinski možje, je demokratična miselnost. Živimo v območju zapadne demokracije, na meji socialistične diktature in na ruševinah fašistične. Zato lahko presodimo bolj kot kdo drugi eno in drugo ter se po razsodnosti odločimo. Mislimo, da se nihče, ki je ohranil še kaj treznega razuma in svobodoljubja, ne bo odločal za diktaturo kakršne koli barve in pod kakršnim koli znakom. Pokažimo zapadnemu in vzhodnemu svetu, da se kot svoboden narod svobodno odločamo za svobodne kandidate, katerim smo pripravljeni zaupati upravo našili občin brez komunizma in filokomunizrna kot takega. V takem duhu in po takih smernicah mislimo, da bi se moralo vršiti pripravljalno delo za prihodnje volitve v naših občinah. Možje in žene, premislite nase besede in potem odločajte! EDVARD KARDELJ bolan ali odžagan ? zbor SKSZ v M Demonstracije ir Egiptu Zaradi zadnjih ukrepov sen. Ju-in-a v Maroku proti tamkajšnjim nacionalistom, so se te dni vršile po celein Egiptu velike protifrancoske demonstracije. Policija je morala zavarovati vsa francoska poslaništva v državi, ker so bila v nevarnosti, da jih demonstranti napadejo. Pa tudi egipčanska vlada ni ostala liha v zvezi z dogodki v francoskem Maroku. Egiptovski ministrski predsednik Nahas paša je na vladni seji izjavil, da Egipt ne bo mogel ostati brezbrižen glede tega kar se dogaja v Severni Afriki. Egiptovska vlada je tudi pripravila pismo, ki ga bodo predložili na seji Arabske lige. Zdi se, da bo Arabska liga v zvezi s tem obtožila Francijo pri Združenih narodih. Pa tudi ostale arabske države so solidarne s maroškimi nacionalisti ter javno obtožujejo Francijo, da nasilno nastopa proti njihovim sorojakom v Maroku. Francija pa vse te obtožbe! zanika, češ da so izmišljene. mnenju diplomatov v Novem Delhiju že dalj časa nasproten politiki sVoje vlade in se ni kaj preveč lepo izražal o ZSSR. Zelo nepričakovano je prišla v ponedeljek vest, da je Tito vsled resne bolezni zunanjega ministra Edvarda Kardelja prevzel vodstvo zunanjega ministrstva sam, dočim je Kardelj odpotoval na zdravljenje v Slovenijo. Kardeljevo mesto pri podpredsedstvu vlade pa je prevzel minister Vlahovič. Vest o Kardeljevi bolezni je tem važnejša iz dveh razlogov: 1. ker je prišla nenapovedano; 2. ker je bil Kardelj poleg Tita in Rankoviča vsa leta po vojni najvažnejša politična osebnost v Beogradu. Dejansko je vodil jugoslovansko zunanjo politiko od zloma Nemčije naprej. Odstranitev take osebnosti iz vlade, naj bo to zaradi resnične ali diplomatske bolezni, ne more ostati brez posledic. Zato se vprašajmo, kakšne posledice u-tegne imeti ta sprememba v Titovi vladi. Odgovor nam dajo govorice, ki so se že dalj časa širile o nesporazumi jen ju med Titom-Ranko-vičein na eni strani ter Kardeljem-Kidričem na drugi. Ta dva sta ohranila sloves neizprosnih marksistov, kot sta si ga pridobila med revolucijo. Zato sta bila po obsodbi kominforma odločno za nadaljevanje začetih socialnih reform v Jugoslaviji do zadnjih posledic, listala sta torej radikalna marksist ič-no-leninistična komunista, kakor večina partijcev v Sloveniji. Zato sta tudi nasprotovala premočnemu zbližanju z Zapadom, češ da bi to utegnilo postati kvarno za zgraditev jugoslovanskega komunizma. Tito in Rankovič pa sta hotela nekoliko omiliti pravoverni Mark-sov in Leninov komunizem ter ga prilagoditi jugoslovanskim razmeram. Še bolj kot to pa je Tito v zadnjih mesecih začel kazati močno bližanje k Zapadu, pripravljen, da gre v tem oziru še naprej. V tej politiki se zdi, da Kardelj ni hotel povsem slediti Titu. Zato je bilo opaziti že zadnje čase, da je le Tito vedno pogosteje govoril o zunanji politiki in ne Kardelj. Ta je bil že dalj časa tiho. Kaj pomeni torej Kardeljeva bolezen? Naj bo ta bolezen resnična ali diplomatska, dokazuje: 1. ne- sporazumljenje v naj višjih vrhovih jugoslovanske partije glede zunanje politike in morda tudi glede izvajanja socializma doma; 2. da se Tito misli vedno bolj nasloniti na Za-pad; 3. da je slovenski del jugoslovanske partije izgubil močnega zastopnika v beograjski zunanji politiki. To bi utegnilo imeti pri reševanju tržaškega vprašanja neugodne posledice za Slovence. Vprašanje torej ali je Kardelj bolan ali odžagan ni torej tako važno, važnejše so posledice, ki jih ho imela Kardeljeva odstranitev iz vlade. Težave De Gasperijeve vlade Odstop poslanika č.S.R. v Indiji Češkoslovaški poslanik v Novem Del h iju, dr. Kratošvil, je te dni odstopil s svojega mesta in zaprosil angleško vlado za zatočišče. Odpotoval je v soboto s svojo družino v Liverpool. Dr. Kratošvil je znan socialdemokrat in je bil med zadnjo svetovno vojno v nemških koncentracijskih taboriščih. Pred kratkim so ga pozvali v domovino v zvezi s Clemen-tisovo aretacijo. Krotošvil je bil po 'Tudi De Gasperijeva vlada je zašla zadnje tedne v precejšnje škripce zaradi nesloge v demokrščanskih vrstah. V ital. krščanski demokraciji so se namreč razvile tri struje: desnica, ki ji načeluje poslanec Dossetti in ki hoče, naj prevzame vlado krščanska demokracija sama brez ostalih strank; levica, ki ji načeluje on. Gronchi, predsednik poslanske zbornice. Ta hoče, naj bodo demokristjani bolj odločno za potrebne socialne reforme. Končno je sredina z De Gasperijem na čelu. Ta hoče, naj ostane krščanska demokracija močna vsenarodna stranka z vsenarodnim programom, vendar usmerjena proti levici, to se pravi, pripravljena postopoma izvesti socialne reforme, ki so nujno potrebne. Te tri struje obstajajo v stranki že dalj časa. Toda do sedaj ni prišlo do hujših nasprotij med njimi. Zadnji čas pa, ko je šlo za glasovanje posebnih gospodarskih pooblastil vladi, sta levica in desnica skupno glasovali proti. To se je pozneje ponovilo v parlamentu tako, da je ob glasovanju nekega komunističnega popravka v zakonu o prijavi zalog industrijskega blaga prišel vladni predlog v manjšino. Vlada je bila že skoro na tem, da odstopi, ko so se premislili, češ da ono glasovanje je bilo le glasovanje proti vladnemu predlogu in ne proti vladi, ki uživa še vedno za- upanje parlamenta. Čeprav se je zadeva to pot rešila, ostane spor v demokrščanski stranki dejstvo. Komunisti se tega veselijo in upajo na padec De Gasperija, češ da bodo potem oni kot najštevilnejša stranka v državi prišli zopet v vlado in nato na oblast. Pripravljalna konferenca štirih v Parizu Skoro proti pričakovanju je Rusija zadnji trenutek pristala in poslala na pripravljalno konferenco namestnikov štirih zunanjih ministrov v Pariz svojega zastopnika v osebi g. Gromyka, ki načeluje zelo. številnemu sovjetskemu zastopstvu. Tako so se v ponedeljek začela zasedanja, ki imajo namen pripraviti dnevni red in vsebino razgovorom štirih zunanjih ministrov, ki bi se morali sestati kdaj pozneje. Amerika, Anglija in Francija so se zmenile, da hodo složno nastopale v svojih zahtevah do Rusije. Njihove glavne zahteve so: zedinjena in demokratična Nemčija, toda demokratična v smislu zapadnih demokracij; sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo; kontrola oborožitve Bolgarije, Romunije in Ogrske; končno še zagotovitev da ko-minformistične satelitske države ne bo^o napadle Jugoslavije. Ureditev tudi drugih sporov z Rusijo, zlasti na azijskem področju. Proti tem predlogom zapadnih velesil stavi Rusija svoje, ki so: Združitev obeh delov Nemčije na podlagi enakopravnosti; demilitarizacija Nemčije; vrnitev k sklepom potsdamske konference. Ureditev kakih drugih nenemških vprašanj Sovjeti ne mislijo vzeti v poštev. Vladna kriza v Franciji Po odstopu Plevenove vlade v preteklem tednu so trije možje zaman poskušali, da bi sestavili novo vlado. Končno je predsednik Auriol poveril nalogo socialistu Mollctu, ki je izrazil upanje ,d» bo sestavil novo vlado na programu, ki ne predvideva glasovanja zakona o volilni reformi, zaradi katere je padla Ple-venova vlada. Sedanja vladna kriza je prišla za Francijo v zelo neugodnem trenutku, ko so na vidiku veliki politični dogodki: konferenca štirih namestnikov v Parizu, obisk predsednika Auriola v Ameriki, sestava Eisen-hoirerjevega glavnega stana ter se razne druge nujne notranje zadeve. In vsi ti križi so prišli zaradi volilne reforme! Stvar je namreč sledeča : Letos v jeseni steče sedanji poslanski zbornici petletna doba, za katero je bila izvoljena, in vsled tega se morajo še to poletje vršiti nove državnozborske volitve. Pri zadnjih volitvah leta 1946 so volili po proporcionalnem sistemu, to se pravi, oni kandidat, ki je dobil več glasov, je bil izvoljen. Tako se je zgodilo, da so komunisti izšli kot najmočnejša stranka v parlamentu. Če bi tudi pri prihodnjih volitvah ohranili isti sistem, sodijo, da bi novi parlament bil razdeljen v tri skoro enako močne skupine: komuniste. na levi, degolliste na desni in ostHle zmerne stranke v sredi. Toda nobena izmed teh skupin bi ne imela zadostne moči, da bi mogla sestavili trdno vladno večino. Dveh skupin skupaj v vladno zvezo bi pa ne mogli spraviti, ker so si preveč nasprotni. Francija bi tako ostala še naprej brez prave vlade v nevarnosti, da izvedejo državni udar degollisti ali pa komunisti. Tako vsaj sodijo poznavalci razmer. Počasi pa bodo le morali priti do nove vlade tudi Francozi. Izkušnja preteklosti je pokazala. rt. ZH zvestobo. Žena možu »dela kor»e« če mu je nezvesta, enako mož, ce .1° nezvest svoji ženi. Morda bo kdo zabavljal, ker lake neumnosti pi«emo po časnikih! loda taki vendar smo. Kar nas je moških, godrnjamo in mrmramo, žene pa nas jezijo in 'lani nagajajo. Tako je bilo z našimi očeti in materami, taki bodo nasi otroci... javljeno —) izšla. Prinaša razprave prelata dr. Odarja: »Slovenski kotoljčiuii in znanost«; prof. Osana: »Čas — bistvo glasbe« (1. del); dr. Jakliča: »Baraga in Hof- bauer«. — Leposlovje predstavljajo pesmi B. Budnika. Tineta Debeljaka, Srebrniča, Boruta, Valianta, Rakovca ih 1MD, sestavki v prozi Stanka Kocipra, Bineta Suli-nova in V. Beličiča. Razstavo Bare Remče-ve ocenjuje Marijan Marolt, Lojze Geržinič pa Jeremije Kalina Črno mašo in Turnško-vo Državo med porami. Cfa najfinejšem papirju sp reprodukcije Coršetovih kipov dr: Mahniča in Prcsefna in dveh slik B. Remčeve. Številka obsega 102 strani in stane 20 pesotf. V načrtu so po štiri številke letno. Naročila in prispevke sprejema uprava Vrednot, Olazabal 2338 Dto 5 - Buenos Aires. Smrtna kosa v Belgiji vedbi dosegla res prepričljiv uspeh. Kot glavna točka večera pa je bila vprizoritev Sojoklejeve drame Kralj Oidip. Vsakdo, ki to klasično dramo pozna, je nekako z bojaznijo pričakoval te točke. Saj je delo tako težko in poizkus vprizo-ritve tako tvegan, da smo se za uspeh kar v naprej nekoliko bali. Reči pa je treba, da nas je ta predstava izredno in prijetno presenetila. Že zunanjost: okusna oprema odra, odgovarjajoče obleke in nek zanos, ki je zajel vse te mlade izvajalce je takoj, ko se je dvignil zastor, prinesel v dvorano neko prijetno doživetje. In potem so zaigrali ti naši dijaki tako kot noben nepoklicni oder s tukajšnjimi igralci ne more. Prof. Jože Peterlin, ki je režiral, je moral vložiti neizmerno truda in potrpljenja v pripravo. Saj že dolgo nismo slišali tako dovršene izgovarjave, tako pravilnega poudarka. Verzi so tekli tako neprisiljeno kot bi bili vsem igralcem igrača. Tako je nudil prof. Peterlin učencem izredno nazoren prikaz grške drame s tem. da je ohranil vse njene bistvene lastnosti, na drugi strani pa je toliko, zbora izpustil in razdelil njegovo besedilo posameznim tebanskim očetom, da je bila drama tudi sodobnemu gledalcu zanimiva. Med igralci so se posebno odlikovali Jurij Slama kot kralj Ojdip, Aleksander Kosovel kot Kreon, Drago Gorup kot Duhovni, Sergej Pahor kot Teiresias, Jurko Kozem kot Korinčan, Mirko Bizjak kot paslir, Dimitrij Škrinjar kot sel. Jurij Štavar kot vodja zbora in Neva Rudolfova kot kraljica Jokasta. Predstava je bila v velikem slogu, saj je pri njej sodelovalo okoli 10 igralcev. Tako je v celoti tudi II. akademija (lansko leto je bila prva) Višje realne gimnazije v Trstu nad vse pričakovanje uspela. 98 učencev in učenk tega zavoda je pri prireditvi sodelovalo. Mnogo nenapisanega truda in skrbi pa je v prireditvi vložil predvsem ravnatelj dr. Vinko Vovk, ki ga je bilo videti kar povsod. Ne moremo drugega kol da V isji realni gimnaziji, vsem izvajalcem. profesorjem, ki so to delo vodili in ravnatelju iskreno čestitamo. Starši vidijo v tej prireditvi res plemenito delo otrok, usmerjeno v spoznavanje, poglabljanje in posredovanje resnične kulture. In takega dela smo tudi kot .tržaški Slovenci veseli. „Škrjančkov“ radijski koncert Preteklo soboto je imel komorni zbor »Škrjaneek« svoj šestnajsti radijski koncert. Na sporedu so bile narodne in umetne pesmi. Ne spominjam se skladateljev, tudi ne naslova pesmi, le t‘> želim kot radijski poslušalec zapisati, da je bil ta »bkrjanc-kov« koncert doslej najboljši. V nedeljo sem slikal od premnogih, da so bili izredno zadovoljni s tem koncertom. Po pol ure petja smo imeli vsi neštevilni in nepoznani poslušalci polno dušo nase pesmi. Spored je bil tako pestro sestavljen, da bi človek kar težko mislil se kakšen drugi način pevskega ustvarjanja in boljši nastop zbornega podajanja. Krona koncerta sta bili pesmi s solističnim delom. Gospa Čekutova in g. Marjan Kos sta zopet dokazala. kako se dober zbor in dobri solisti dopolnjujejo. Mislim pa. da je že čas. da se nam »Škrjanček« predstavi z velikim koncertom v veliki mestni dvorani. Ta pevski zbor je danes na taki višini, da je vsako obotavljanje za javni nastop v mestu odveč. Sicer pa kaj je sploh večje, nastop v radio ali v veliki dvorani! Tri smrti v belgijskem Limburgu Zadnje čase je smrt globoko posegla v slovenske vrste v belgijskem Limburgu. V Waterscheju je umrl gospod Jan Kravanja, doma iz Bovca. V tujini je ostal zaveden Slovenec. Vestno se je udeleževal slovenske službe božje in ostalih prireditev. Zelo je ljubil našo pesem. O Vseh svetih, ko je bil zadnjikrat pri slovenski službi božji, ga je zelo ganila pesem, ki se poje ta dan: »O srečni dan nad zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi, predragi bratje in sestre, ki so ločile se z zemlje. Obrisal Bog je njih solze, nič več bolesti ne trpe, minil je jok, minila smrt, veselja raj jim je odprt...« Ganljivo je bilo, da je v zadnjem hipu prihitel na pogreb tudi njegov brat, ki živi v Rablju. Pevci iz Eisdena so mu na grobu zapeli nekaj žalostink. Zapušča vdovo, sina in 2 hčerki. V Eisdenu je po dolgi in težki bolezni usahnil 15 letni Virantov Vili. Jelika ga je za več mesecev priklenila na bolniško posteljo. Bil je dober fant. Nad vse je ljubil svojo mamo, ki je z ljubeznijo, ki jo je zmožna samo mati, cele mesece žde- la ob njegovi postelji in mu skušala lajšati trpljenje. Težje kot telesno trpljenje je prenašal solze svoje matere. Močno je bil tudi navezan na domače živali. Že težko bolan, je še prosil brala Alberta in Aloj- zija, da sta mu prinesla k postelji »pisano kokoško« ali »malega kozliča«. da ju je mogel spet videti in pobožati. Umrl je v Gospodovem imenu. I Pred dobrim tednom pa je v rudniku v Eisdenu ubilo 23 letnega Lucijana Ma-tevčiča iz Pacuha pod Dreko v slovenski Benečiji. Ta nesreča je med nami težko odjeknila. Tudi Lucijan je bil blag fant iz dobre krščanske družine. Pridno je hodil na delo in z zaslužkom tudi staršem pomagal. Nekaj dni pred nesrečo je prišel v Belgijo še njegov brat Emilij. Lucijana je ubilo pred bratovimi očmi, ko sta prvič delala skupaj. V Belgiji zapušča brata in sestro, poročeno Zuoder, v Benečiji pa starše, 4 brate in 2 sestri. Vse tri pokojne priporočamo v molitev. Naj jim bo lahka tuja zemlja, žalujočim pa naše iskreno sožalje. GIOISIPODAIRSTVIO Nova revija Tiskovni odsek Delovnega občestva za Slovenski katoliški institut je lani obljubil kulturno revijo. Po vestnem pripravljanju in po odstranitvi mnogih ovir je zdaj prva številka Vrednot ( tako se bo revija imenovala in ne Kultura kot je bilo lani MODRA GALICA BO NAJBRŽE NA IZKAZNICE Ni računati, da bi letos bila modra galica v prosti trgovini. Po podatkih ministrstva je pripravljene dovolj modre galice za kritje vseh potreb, a ker si bi nekateri gotovo napravili zaloge, bi zmanjkala za druge, če bi bila v prosti trgovini. Zato je zelo verjetno, da bo na izkaznice. Modra galica bo približno za polovico dražja kot lansko leto, kar je posledica podražitve bakra, ki je važna kovina za vojno industrijo. V vsakem kg modre galice je namreč 1/4 kg čistega bakra. JARA PŠENICA Mnogi sejejo »mentano« spomladi kot jaro pšenico. Glede setve jare pšenice, pomni: Kdor jo seje zgodaj, lahko pogreši; kdor pa jo seje pozno, pogreši gotovo. Na vsak način je nikdar ne kaže sejati po sv. Jožefu, najbolje koncem februarja. Med jaro pšenico lahko sejemo detelje in trave. Seveda mora biti tudi za jaro pšenico zemlja dobro pripravljena, gnojila pa hitro delujoča. Zato ni na mestu svež hlevski gnoj. Jara pšenica mora napraviti vse v približno 100 dneh in zato pridejo od umetnih gnojil v poštev le superfosfat in čilski soliter ali apneni nitrat. Prvega 6 kg, drugega pa ll/s kg na vsakih 100 m". AMERIKA KOPIČI ZALOGE V Združenih državah je bilo proglašeno izredno stanje, kar pomeni notranjo mobilizacijo vseh sil: gospodarskih in drugih, da bi bila država pripravljena v vsakem slučaju za hiter in odločilen nastop. Predvsem hoče Amerika imeti velike zaloge. ki bi zadostovale za dobo 5 let. To kopičenje zalog vpliva na gospodarstvo celega sveta: Mnoge kovine, ki so važne za vojno industrijo in ki jih je do sedaj Amerika izvažala. jih ne izvaža več, pač pa kupuje povsod, kjer jih more dobiti. Tako jc tudi z žveplom in bakrom in zato bodo nasi vinogradniki morali letos oba ta nujna predmeta plačevati po znatno višjih cenah kot lansko leto. Amerika hoče imeli dovolj hrane! Do sedaj so veljale v Ameriki neke omejitve glede pridelovanja pšenice in riža ter še nekaterih drugih pridelkov. Omenjene o-mejitve so bile ukinjene in kmetovalci dobivajo pobude, naj proizvodnjo čim bolj dvignejo. Amerikanci vedo, da bodo morali preživljati tudi druge narode, kot je bilo po zadnji svetovni vojni, ko so sami potom UNRRA organizacije podpirali pol sveta, z vključeno Rusijo. Isto velja tudi za obleko. Amerikanci kopičijo volno, bombaž, usnje in druge oblačilne predmete, vse za slučaj sile. Seveda so sc cene zato dvignile na vseh svetovnih tržiščih. VINOGRADNIŠTVO NA SVETU Od Noetovih časov pa do danes se trla širi. Kako tudi ne? Saj je grozdje gotovo najbolj žlahtni zemeljski sad. In pa vino ? Že Noe ga je pokusil, pa še ni poznal grške pravljice in se zato ni mogel držati nauka, ki ga la pravljica nudi. Pravljica pa je naslednja : Grški bogovi so se dobro imeli v svojem bivališču na gori Olimp. Ničesar jim ni manjkalo. Njihova hrana sta bila ambrozija in nektar. Nektar pa je bi! sok vinske trte. Torej so ga že takrat pili. Dionizos ali Bacchus, eden izmed bogov, pa je želel prenesti vinsko trto na zemljo. Odrezal je zato rozgo in jo nesel proti zemlji. Bal pa se je, da bi se rozga posušila na soncu, ki ni privoščilo zemlji trte. Zato je rozgo vtaknil v ptičjo kost. Ta pa je rastoči rozgi bila kmalu premajhna in zalo jo je vtaknil v večjo od leva. Tudi la je bila kmalu preraščena in zato jo je vtaknil v oslovsko stegno. Srečno je potem Dionizos prišel v Grčijo, zasadil trlo, ki je rodila obilen in žlahten sad, sladko grozdje. Dobri Dionizos je naučil ljudi tudi pripravljati vino. Trta pa si je navzela bistvene lastnosti od kosti, v katerih je bila prenesena na zemljo in te lastnosti je ohranila vse do danes. Kdor malo pije trtinega soka. je vesel in poje kot ptiček. Kdor pije malo več, zadobi orjaško silo kot lev. Če pa pije še več, potem pa postane pameten kot osel. Kot rečeno, Noe te pravljice ni poznal. Njenega nauka pa tudi ne upoštevajo vsi Noetovi potomci in zato se primejo marsikaterega pivca lastnosti, ki jih jc trla dobila od oslovega stegna. A trla se širi po celem svetu, kjer je količkaj primerno podnebje. Naslednji pregled nam pove, kje raste in rodi. Na celem svetu je znašal 1. 194‘> pridelek: vina 166 milj. hi, namiznega grozdja 23 milj. q in 6 milj, q rozin. . □ V splošnem sadijo po celem svetu vedno več trt, pridelek vina pa se manjša na račun namiznega grozdja, ki je vedno bolj priljubljeno, posebno ker se je po- srečilo vzgojiti res prvovrstne vrste. Iz pregleda je zanimivo ugotoviti, da je pridelek vina v muslimanskih državah zelo pičel, visok pa pridelek namiznega grozdja in rozin. Alah pač prepoveduje uživanje alkoholnih pijač. Izjema je pri Alžiru, kjer pa je vinogradništvo predvsem' v rokah francoskih in italijanskih kolonistov, ki vino izvažajo v Francijo. PRISPEVAJTE za f L. Kemperletov sklad! S TRŽAŠKEGA Z GORIŠKEGA PRIIMKI Že dalje časa obstoja odlok Zavezniške vojaške uprave, ki dovoljuje vsakomur, da si lahko poljudno menja priimek. Na podlagi tega odloka lahko pridejo Slovenci zopet do svojih prvotnih priimkov, ki so hili poitalijančeni v času fašizma. Zavedni Slovenci s tem odlokom niso bili zadovoljni. Pričakovali so, da bo Zavezniška vojaška uprava popravila krivico in odločila, da se vsi spremenjeni priimki postavijo v prvotno slovensko obliko. Toda tega ni storila. Zakaj ne, ni znano. Morda iz previdnosti, da se ne zameri Italijanom; morda se skriva za svoja demokratična načela, da naj se vsak svobodno odloči, kakšno ime hoče nositi. Naj bodo nameni Zavezniške vojaške uprave kakršni hočejo, eno je gotovo, da se Slovenci premalo brigamo, da bi si pridobili nazaj svoje prvotno ime. Če Zavezniška vojaška uprava do zdaj ni izdala odloka, ki bi v korenini popravil Slovencem storjene krivice, ga prav gotovo tudi v bodoče ne bo. Upoštevajmo dejstva in se zato sami potrudimo, da pridemo nazaj do svojih slovenskih priimkov. Ravnajte se po naslednjih navodilih. 1. Oče napravi prošnjo naslovljeno na Predsedništvo cone (Presidenza di zona) v kateri navede svoje podatke in izjavi, da je prisiljeno spremenil svoj priimek, ali da mu ga je oblast vsilila. Prosi, da se povrne prvotni slovenski priimek njemu, ženi in otrokom (do 21. leta) Prošnjo podpiše sam. Vdove napravijo enako. Polnoletni otroci morajo prositi sami. 2. V župnem uradu si preskrbi celotni izvleček rojstnega lista (Copia integrale dell’atto di nascita). Izvleček rojstnega lista je potreben samo očetu ali vdovi ali polnoletnim otrokom. 3. Prošnji priloži dekret, s katerim se mu je spremenil priimek. Če ga je morda izgubil, naj si da napraviti kopijo na Ana-grafskem uradu. 4. Prošnjo, s krstnim listom in dekretom (ali kopijo) nese na Predsedništvo cone. Prošnja in vsi dokumenti so laliko narejeni na navadnem papirju. Zadeva je zelo enostavna in brez stroškov. Ko je enkrat prošnja vložena, je navadno že v nekaj tednih rešena. (NB: Vse to velja samo za mesto Trst in tiste vasi, ki so pod mestno občino. Navodilo za druge kraje bomo objavili prihodnjič). Bazovica Letošnje muhasto vreme je spravilo marsikoga za nekaj dni v posteljo. Tudi kulturno delo zaradi nenavadnega vreme' na trpi. V najbolj nepričakovanem trenutku zboli kakšen igralec. V7 zadnji številki je bilo napovedano, da bo na tiho nedeljo gostovala pri nas go-riška Marijina družba s Sardenkovo igro: Mater Dolorosa. Pa je prišla vmes bolezen — influenca — in na žalost igre na tiho nedeljo ne bo. Morda pridejo goriška dekleta z lepo igro k nam kdaj kasneje, ko bo vreme bolj stalno. 7. SLOVENSKI VEČER: Na cvetni petek bomo imeli zopet slovenski večer. Ob lepih skioptičnih slikah nam bo govoril č. g. dr. Lojze Škerl, profesor tržaškega bogoslovja, o Kristusovem trpljenju z zgodovinskih vidikov. Pokazal bo tudi slike znamenitega prta, v katerega je bilo zavito Jezusovo truplo. Vmes petje. še to vam lahko povem, da smo bili z Janežičevim literarnim večerom zelo zadovoljni. V kratkem bodo izšle natisnjene njegove pesmi. Gročana Morda niti ne veste, kje leži naša vas. Na najsevernejšem koncu tržaškega ozemlja smo pod najvišjim hribom Kokoš. Vas šteje nekaj nad 30 številk. Sami kmetje smo. Gospodinje nosijo vsak dan mleko v Trst. V kratkem bomo dobili električno luč. Vse je že pripravljeno. Tudi novo šolo bodo odprli na Pesku menda že po veliki noči. Doslej je bila šola v zasebni sobi. Obljubili so nam, da bomo dobili vodovod, ker poleti zelo primanjkuje vode, pa ne vemo, če bo res kaj. Ker smo odtrgani od svoje župnijske cerkve, ki je ostala v Jugoslaviji, se čutimo nekako zapuščene in odtrgane od sveta. Pretekli teden smo pokopali Sl letno Antonijo Racman. Ricmanje Sveti Jožef je v naši cerkvi med letom precej zapuščen. Le malokdo ga pride počastit. Toda vse zamujeno se popravi za njegov praznik. Takrat pa se zbere okrog svetega Jožefa toliko ljudi, da jih skoraj ne more sprejeti prostorna ricmanjska cerkev. Zgodovina naše cerkve je zelo zanimiva. Prvotno smo imeli majhno podružno cerkev posvečeno v čast svetemu Juriju. V cerkvici je imel tudi sv. Jožef svoj oltar. V marcu leta 1749. se je začela svetilka pred svetim Jožefom sama od sebe užigati. Tržaški škof in duhovniki so se bali, da je morda vmes kakšna sleparija. Zato so večkrat luč ugasnili, jo zavarovali, da ni mogel nihče do nje in cerkev zapečatili. Vedno so svetilko našli prižgano. Sveti Jurij se je sedaj moral umakniti. Staro cerkvico so podrli in začeli graditi novo v čast svetemu Jožefu. Leta 1770. je bila sedanja cerkev dograjena. Cesarica Marija Terezija je cerkvi podarila dragocen plašč, ki se še sedaj hrani. Ustanovila se je tudi bratovščina sv. Jožefa, ki ji je bil pokrovitelj sam avstrijski cesar Jožef II. Leto za letom so prihajali romarji od vseh strani na božjo pot v Ricmanje. Posebno slovesno sta se vedno praznovala dva praznika: sv. Jožef, 19. marca in Varstvo sv. Jožefa po veliki noči. Razmere so se med tem precej spremenile. Vendar pa tudi še sedaj Tržačani in ljudje s celega Brega za svetega Jožefa radi prihitijo v Ricmanje. Resnici na ljubo je pač treba priznati, da mnogi ne pridejo iz pobožnosti, ampak za kratek čas. Med obiskovalci pa je prav gotovo tudi veliko ljudi, ki pridejo res počastit svetega Jožefa in k njemu iskat pomoči. Letos ho sprejela romarje čisto prenovljena cerkev. Že več tednov jo namreč popravljajo znotraj in zunaj. Vsi dobro misleči ste za svetega Jožefa prav toplo vabljeni na opasilo v Ricmanje. Podroben spored cerkvenih slovesnosti bo še objavljen. Prihodnji prosvetni večer bo v sredo ob 8h zvečer. Posvečen bo lepotam in zgodovini katoliške Švice. Biseromašn ik msgr. dr. Andrej Pavlica starosta slovenske duhovščine v Gorici, znan kulturni delavec. Ustanovitelj in vodja Sirotišča svete Družine. I\a praznik sv. Jožefa pa bomo imeli drugo veliko duhovniško slavje. ko bo msgr. dr. Andrej Pavlica praznoval biserno mašo ali 60letnic.o nove sv. maše. Gospod biseromašnik bo maševal ta dan ob 9. uri na Travniku, kjer je pred desetimi leti daroval svojo zlato mašo. Našim vernikom sporočamo ie danes o tej izredni sloves-nosti, da se nanjo lepše pripravijo. Gospodu monsignorju. ki je še tako čil in veder duhovno in telesno, pa ze danes izražamo svoja voščila k tej tako izredni slovesnosti. Več o slavljencu bomo podali v prihodnji številki. Mati božja se vrne na Sveto goro Apostolski administrator dr. Mihael To-roš je sporočil vsem duhovnikom svoje administrature, da se ho vrnila milostna podoba M. B. na Sv. goro 8. aprila (na drugo nedeljo po veliki noči). Prenos se ho izvršil slovesno s procesijo iz Solkana na Sv. goro ob 8. uri zjutraj. Povabljeni so pevski zbori, naj poskrbijo za lepo petje na poti iz Solkana do svetogorskega svetišča. Po prihodu na Sv. goro, bo v ba- ziliki slavnostni govor, sv. maši? s petjem, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. Program se zaključi z molitvami na grobovih pokojnih goriških knezonadško-fov, kardinala Jakoba Missie in dr. Frančiška Sedeja. Če bi pa 8. aprila bilo slabo vreme, se svečanost prenese na prvo nedeljo z lepim vremenom. Misijoni onstran meje V onem delu goriške nadškofije, ki je prišel pod Jugoslavijo, so sklenili, da bodo sveto leto praznovali v znamenju duhovne obnove dežele. V7 ta namen so začeli prirejati vrsto misijonov širom Primorske. Tako so imeli sv. misijon v Pr-vačini, v Sv. Križu na Vipavskem in v še raznih drugih vaseh. Zadnjo nedeljo pa se je zaključil sv. misijon v Vrtojbi. Povsod so misijoni dobro uspeli in so se jili udeležile velike množice vernikov. Tudi obisk sv. zakramentov je bil zadovoljiv. Mnogi zastarani grešniki so se spravili s svojim Bogom. Poleg odraslih so otroci in mladina prav tako pokazali, da ni >e zamrla v njih vera očetov. Bog daj, da bi mogli do konec leta nuditi v vseh vaseh tako božjo »želito« sv. misijona. Roparski napad v Gorici V noči med nedeljo in ponedeljkom so prišli v še odprto kavarno Viatori v ulici Carducei neznanci zlikovci, oblečeni v ameriške uniforme. Ti so s pištolami v rokah zahtevali denar. Odnesli so ves denar v znesku 30 tisoč lir ter jo potem jadrno odkurili z avtom. Policija je uvedla preiskavo. Zločinca je policija prijela v Pierisu ter je v resnici pobegli ameriški podčasnik. Tudi zločinci postajajo nezadovoljni ? V zvezi z zadnjimi pobegi iz Slovenije se govori tudi o pobegu Ipavca Alojzija — od Antona -— starega 29 let, iz Anhovega. Omenjeni je bil baje soudeležen pri umoru č. g. Izidorja Zavadlava, župnika v Gorenjem Polju pri Anhovem ter je pred nekaj dnevi pobegnil v Čedad. Prav bi bilo, da bi kompetentna oblastva podvzela primerne korake za ugotovitev resnice in krivca kaznovala tudi če se je odel v plašč političnega begunca. Seznami davkov Na občinskem protokolnem uradu so od 5. do 10. marca t. 1. dani na vpogled vsem interesentom glavni seznami kmečkih davkov za leto 1951. Omenjene sezname si vsakdo lahko ogleda samo v uradnih urah. Poroka V sredo 7. marca sta sc v Gorici poročila g. Ida Srebrnič z g. Pavlom Simčičem, oba iz Medane. Mladima novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova. Ukinitev Goriške oblasti Na seji narodne (komunistične) skupščine L. 11. S. so izglasovali na predlog predsednika Marinka takojšnjo ukinitev samostojne Goriške oblasti. Ukinjena Dr. ALOJZIJ REMEC: oJlo f>a oa so Skozi visoki portal mestne stolnice je stopilo v medlo božično jutro vitko dekle, skoraj bi rekel po vsej pravici: gospodična. Zakaj, kdo hi mogel uganiti, da je mladenka v črnem baržunastem klobuku in modernem površniku le šivilja Anica. Toda klobuk je star že dve leti in ima od letošnjih Vseh svetih samo nov trak in novo pero, površnik pa je gospodična Anica v jesenskih večerih obrnila in po-krojila, tako da bo vzdržal še eno zimo. Tako je Anica res gospodična in eleganca in ponos, ki ga ji ves svet zameri, ki ve, da je le uboga šivilja, jo varujeta pred vojaki in kontiji, da ne silijo tako za njo kakor za drugimi, ki se ne nosijo tako kakor ona. Anica stopa po zamrzlem snegu skozi ulice in misli. Moli, dekle, bodi poštena, delaj pridno in Bog ti da srečo! — Tako ji šepečejo v srcu besede, ki jih je slišala to jutro od starega duhovnika v tajnostnem polumraku izza zamreženega okenca spovednice. — Sreča! Kaj bi bil prvi korak k sreči? se vprašuje in se domisli prejšnjega večera. Božični večer je bil, a tako pust, tako neprijazen* v njeni mrzli sobici, ko ni bilo nikogar njenih dragih pri njej, ko je bila tako sama in uboga, kakor bi ne imela svojih rožnih devetnajstih let in bogastva bogastev: mladost. Zaiskri se ji misel: Novo sobo -i po- iščem. Prijazno stanovanje, kjer bo vse lepše kakor doslej! Vesela je te nove nusli,prvega koraka k sreči, pospeši korake in v bleda lica ji stopi rdečica. Ali od mraza, ali od veselja — kdo ve? Spomni se na svoje staro stanovanje, šumeča, ozka ulica, kjer od petih zjutraj do treh v jutro ropotajo vozovi in kočije po jajčasten tlaku, kjer zvoni podnevi tramvaj in kriče ponoči pijanci. Visoka, mračna hiša z neštetimi hodniki, lesenimi stopnicami in škripajočimi, vegastimi držaji. Pol mesta stanuje nemara v tej hiši, čudne postave tavajo po hodnikih z vedno novimi obrazi, postrežčki, kočijaži, krojači, čevljarji, sami propadli obrtniki. Doli v prvem nastropju pa godrnja hišni gospodar v dolgi spalni suknji, vedno z dolgo pipo med čeljustmi, z rdečo kapico na glavi. On je vedno isti, ko se vse drugo menja in seli in ne mine teden, da ni se ne odpeljal iz predhišnega vhoda voziček z bornim pohištvom ljudi, ki jih beda goni tudi iz tega zavetišča. In ^ničino stanovanje ? Gospodinja je stara, čemerna ženska. Vedno hodi po opravkih, a Anica se sedaj ne ve, kaj je, dasi stanuje že .-liri mesece pri njej. Točno ob enajstih predpoldne začne drsati po kuhinji in ko zazvoni poldne, prinese v Aničino »oho krožnik slane vode, ki jo imenuje juho, plošček prikuhe in kos kruha. Ali ji’ »gospodičnam /e doma ali ne. je vseeno. V nedeljo in se enkrat na teden je zraven te hrane še tenak odrezek mesa, trd in nekuhan. Ko Anica sede k jedi, sliši za vrati na drugi strani tudi trkati žlico po krožniku. Tam kosi njen sosed za steno, dolgi in suhi urarski pomočnik Vondračck, ki ima silno dolg nos in neprestano vzdihuje in hodi po sohi. Ko Anica prihaja domov, so ponavadi Vondračkova vrata na hodnik odprta, in ko gre ona mimo, jo on gleda skozi špranjo in molči. Anica ima čudno grozo pred tem človekom. Gospodinja trdi, da je dober človek in Žid po veri. upravna enota je bila sestavljena iz ozemlja Slov. Primorja, ki je bilo po zadnji vojni priključeno Sloveniji. Kot znano, je bila Slovenija do sedaj upravno razdeljena na tri oblasti: Mariborska. Ljubljanska in Goriška. Z novo odredbo se torej Slov. Primorje priključuje Ljubljanski oblasti. Izšel je »PASTIRČEK" za mesec marec P O R T Iz italijanskih nogometnih aren: Q Kocka je padla... Milan gre na dan! Prvaški enajstorici JUVENTUS (0-2) naj velja izrek: »Prilika zamujena, ne vrne se nobena.« [J Roma je ves čas ogrožala Inter v o-brambi, nato se je sama ugonobila (0-1: autogol). Smola je smola! I~~l »Kaj more neki iz Genoe dobrega priti?« — so dejali v Palermu, ter krat-komalo pometli z genoanci (4-1). Mali derby Videm-Trst: stari ples... kakor vselej. Izenačenje (1-1). I I Como je nepričakovano odnesel lavo-rike iz Bologne (2-0). Žanje kdor seje... toda Sampdoria, kljub neprestanim napadom, je komaj odnesla remis v srečanju z Lazio (1-1). □ Nekaj časa se je padovanski petelin repenčil, nato ga je skrbna gospodinja Fiorentina ukrotila (4-1). □ Turin pozna »bon-ton«, zato je po »kavalirsko« razdelil točki z devo Atalan-to (1-1). Oj Pohlevna Lucchese je — kakor običajno — pogorela tudi v Neaplju (0-1); isto usodo je doživel Novara v tekmi s Pro Patria (2-1). TOTOCALCIO: 2. 1, 1. 1, 1, 1, 2, X, X, X. 1. 1. 1 Srečanje prihodnje nedelje: Juventus - Bologna 1, Atalanla - Fiorentina 1-X, Lazio - Lucchese 1, Genoa - Milan 2, Como - Napoli 2, Triestina - Pro Patria 1-X, Novara - Roma 1. Padova -Sampdoria 1-X, Palermo - Torino X, Inter-Udinese 1. »Katoliški glas** v vsako slovensko družino I NA UPRAVI NAŠEGA LISTA JE NA RAZPOLAGO NEKAJ IZVODOV KOLEDARJA »SVOBODNE SLOVENIJE« ZA LETO 1951, KI JE PO SVOJI VSEBINI IZREDNO ZANIMIV. Zobozdravnik dr. STANISLAV PAVLICA TRST Via Commcreiale 10/11 - Tel. 25r»97 sprejema 9 — 13 17 — 19 Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici A kaj vse to! Bilo je božično jutro, vse veselo, praznično in Anica je bila prepričana, da dobi danes novo sobo. Lepa in prijazna bo, mesto počenih šip na nizkem oknu, jasen, svetel pogled na ulico ali na park. Mesto godrnjave gospodinje gospa srednjih let z ljubkimi otroci in prijaznim možem in mesto Vondračka nič. Najbolje bi bilo nič. Tako si je mislila Anica, ki je poznala ljubezen le iz pripovedovanj svojih tovarišic pri delu in jo sodila po mladih in starih gospodih, ki so jo izkušali včasih nagovoriti in po vzdihovanju svojega soseda za steno. Anica je prišla do hiše, kjer je služila njena sestra Francka. Vsako jutro, preden je šla na delo, jo je za trenutek obiskala. In vsako jutro ji je Francka dala polovico svoje kave. Tudi zvečer je moralo Anica hoditi k njej in tedaj ji je dala polovico svoje večerje. »Dobro jutro, zlato moje!« jo je pozdravila Francka. »In srečen Božiči Bled sii zelo bled, moj ljubček!« »Zakaj ljubček?« je vprašala Anica in sedla k kuhinjski mizi. »Vsakdo ima koga. ki ga ljubi, jaz pa tebe, moja Anica!« je odgovorila Inmeka in nalivala skodelico. »Ah, tako... Tudi prav. Tako dekle, kakor si ti, zasluži darilo za praznike od svojega predragega. Za vse tiste zajtrke, za vse tiste večerje...« Anica je odprla torbico in stisnila sesiri v roke droben zavitek. Ko je Francka odvila papir, se ji je zalesketal med prsti pozlačen križec no žametnem traku. »Ah!« je vzkliknila i') solze so, ji stopile v oči. »Že mesec dni si brez dela — in to si mi kupila- Zdaj vem. zakaj si tako bleda. Stradala si za to daril ......... Objela je sestro in listi poljub, ki ga ji je dala, je bil najiskrenejši, kar jih je videlo tisto božično jutro v celem širnem kamenilem mestu. Novo stanovanje si poiščem,« je govorila Anica oh polovici sestrine kave. »zalo poglej v časopis, ali je kje kaka goba, ki Se odda!« Francka je vzela časopis, ki je ležal na tasi zraven dragocene posode za zajtrk gospodo, ki še ni vstala, in začela iskati sobe, ki se oddajo. Na.-!eli sla pet sob, ki hi se oddale »gospodični. ki je v službi«. Anica si je naslove prepisala. (Nadaljevanje)