Številka 208. Trst, v ponedeljek 30. julija 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan "•B -adi ob ledena! ii prauitll ob 5. tri, ob poiedciitil ob 9. iri ititraj. foMinifiif it^TlIke se prodajajo po 3 »v6 (6 stotinki v mnogih tobatarnah v Tratu in okoiid, Ljubljani, Gorici, Kranju, ft. Petru, Sežani. Nabrežini. St. Luciji. Tolminu. .\jdov5čini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. !>ee nriasor pe računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke ."/, mm); za trgovinske in obrtne oglaae po 30 stot. ; '» osmrtnice, zahvale, poBlar.ice, oglase denarnih zavodov po M nt. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglaBi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje ?e izključno le upravi » Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti jc moči KarcCaln?1. xnai « sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nc*ece ti K. — Na naročbe brez doposlar.o naročnine -ie uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Neirankovana pisma se ne sprejemajo in roh«i»lsi <*e re vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati r.a upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorglo Gaialti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednic ŠTHI'AN GOOINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna kousoreija iista „Edinost'- v Trstu, ulica Oiorgio GaJatti 5t. 18. PoStno-hranllnižnl račun St. 811.652. TELSTOB it« v. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u Rusija. PETROGRAD 29. Ministerstvo za trgovino in industrijo razpošilja oblastnijam in zastopnikom industrije na presojo načrt o delavskem zakonu, ki obsega uravnavo delavske pogodbe, maksimalnega delavnega časa, uvedbo bolniških blagajn in zavarovanja proti nezgodam, ustanovo zavarovanih hranilnic, načrte za gradnjo delavskih stanovanj, "predpise glede nadzorovanja tovarn po posebnih obrtnih oblastnijah. PETROGRAD 29. Iz Kamenca Po-dolskega javljajo: V vasi Cerepovka, okrožje Proskurov, je prišlo včeraj vsled aretovanja provzročiteljev nemirov do spopada med kmeti in dragonci. Ranjenih jc bilo s kamenjem in s palicami 12 dra-goncev, ubitih pa 5 kmetov, mnogo pa ranjenih. POLTAVA 29. Spuntali so se trije bataljoni Šefskega polka, ki so hoteli skupno s topništvom osvoboditi politične ujetnike in zaprte vojake. Kozaki so pun-tarje napadli ter streljali nanje s topovi, vsled česar je bilo ubitih in ranjenih mnogo vojakov. PETROGRAD 29. V dobroobve-m enih krogih se govori, da bo v kratkem ustanovljeno mesto višega poveljnika vseh čet države. Na to mesto bo imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič. S to odredbo se ima ojačati vojaška oblast. Ustanovitev tega mesta je dala najbrž povod govoricam o prcdstojoče*m imenovanju vojaškega diktatorja. VARŠAVA 2*). Osebni vlak prišedši iz Aleksandrova jc bil v petek po noči pri Puskovu (varšavsko-dunajska proga) napaden od oborožene bande. Banda je štela 50 mož. Oropala je poštni voz, v katerem je bilo 75.000 rublje v državnega denarja. Pri napadu ni bil nihče ranjen BEROL1N 29. Iz Bcrolina poročajo »Russ. Korresp.« : V Petrogradu se marljivo delajo priprave za generalni štrajk. PETROGRAD 29. Govori se, da se carska rodbina ki je navadno ostajala v Petcrhofu do konca avgusta, v kratkem preseli v Carskoje selo. Vlak oropan. VARŠAVA 29. Med JCzcnstochouro in Herby-jem ob pruski meji jc roparska druhal napadli železniški vlak. Ubita sta bila 2 generala, 2 uradnika in 4 vojaki. Roparji, ki so ugrabili 16.000 rubljev, so ubežali. Brzojavne vesti. Nov knez na otoku Samos. CARIGRAD 29. Porta \e odobrila sklep glavne skupščine otoka Samosa, da se odstavi kneza Boethinosa, ki je dobil nalog, naj zapusti otok. Istočasno je porta imenovala novim knezom Kostantina Ka-ratheodovga. člena komisije civilnih uradnikov. Veliko protugrške demonstracije v Pfovdivu. SOFIJA 29 Danes so bile v Plovdivu velike protugrške demonstracije. Bande so vzele v posest pet grških cerkev; razdejanih je bilo 60 grških skladišč tako tudi 2 šoli in več kavarn. Govori se, da je bil neki grški arhimandrit ranjen. ---=-- Drobne politične vesti. Srbsk o-bol garska carinska zveza. Iz Belegagrada poročajo od 28. t. m.: Zatrjuje se, da je bila pred nekoliko dnevi podpisana carinska zveza z Bolgarijo, ki jo vlada predloži skupščini najbrž š£ pred zaključkom sedanjega zasedanja. Sam ministerski predsednik Pašić je baje pričel nova pogajanja z Bolgarijo, ter | poslal v to svrho v Sofijo zastopnika Po- 1 poviča, ki je bil delegat tudi na Dunaju. | Carinska zveza jc baje sklenjeni v namen da se izvažanja preko bolgarske meje olajša, in vrše se pogajanja tudi glede sklepa železniške konvencije, po kateri bi bolgarske železnice dovolile znatna znižanja voznine za srbsko blago. Angleži, aretovani v nemški ju ž nozapadni Afriki. Iz Kap-stadta poročajo ^Timesu": Aretovanih jc bilo več angležkih podanikov, ki so obtoženi, da so domačim upornikom v nemški južnozapadni Afriki prodajali orožje in streljivo. Sodišče v Port-Nollathu. kjer so zaprti, jc odklonilo prošnjo, da jih proti kavciji izpusti na svobodo. Prcstolonasledstvo v Nizo-zje in s k i. Nizozemsko državno ministerstvo se je sestalo v Haagu na posvetovanje ter sklenilo, da se ima precej izdelati zakon o prestolonasledstvu, ker so zdravniki na kraljici konstatirali, da ne bo več rodila otrok. Vlada bo predlagala, da se proglasi vajmarska rodbina za nizozemsko prcstolonasledtiieo. Papežev odlok o ločitvi cerkve od države na Fran-c o s k e m. Iz Rima poročajo: Zagotovlja se, da jc papežev odlok glede zakona o ločitvi že tiskan v vatikanski tiskarni in da ga čim prej odpošljejo na Francosko v namen objave. Starostno zavarovanje na; Francoskem. Minister za notranje stvari Clemenceau, finančni minister Poin-care in predsednik proračunske komisije Bertaux so izjavili, da je potrebno, da zakon o starostnem zavarovanju stopi si. januarijem 1907. v moč. Ministerski svet, ki se vrši danes v Rambouilletu (kjer biva , sedaj na letovišču predsednik republike), 1 se bo posvetoval o sredstvih, da se dopolni potrebnih 23 milijonov. Iz Maroka. Iz Melile poročajo od 28. t. m.: Potrjuje se, da so bile čete pretendenta pod poveljstvom Kaid-Asisa poražene. Poražene čete pravijo, da so jih izdali Mavri iz Kebdane, ki so bili v šotoru Kaid-Asisa, a so se pridružili sultanovim četam. Isti so se polastili vsega šotorišča. Kaid-Asis je bežal v Sclnan. Pretendent je ukazal plemenu Gelaža, naj se mu pridruži. Eden voditeljev je umrl vsled ran. Pričakuje se novih bojev. -->Mv Z-- Avstrija in Slovenci. V vsej avstrijski državi ni naroda, tako zvestega državi in vladajoči rodbini, tako navdušenega za našo Avstrijo, kakor je slovenski. In vendar ga tudi v vsej Avstriji ni naroda, ki bi imeli takomalovzrokazato. Saj že mali stanovi — iz katerih se-j staja v prvi vrsti naš narod, — kmetje in delavci, nimajo mnogo povoda, navduševati se za državo, ki jim je mačeha. Že v časih tlake in desetine je bila država vedno na strani tlačiteljev ; in ko so se hoteli kmetje otresti neznosnega jarma, je poslala dunajska vlada nad nje svoje vojake. Tako je bilo vedno. Gospodarske koristi kmetske so se v Avstriji zapostavljale vedno v korist velikemu kapitalu in večinoma nemškemu — meščanstvu. Carinske in trgovinske nagodbe pričajo o resnici naših besed. Kdaj se je izpolnila zahteva po ustanovitvi kmetskih zbornic ? Kje so kmetijske šole ? Volilni red za državni zbor zapostavlja kmete in delavce za veleposestvom in meščanstvom. Se nova volilna reforma ima v svojem načrtu to krivico napram kmetskemu prebivalstvu, » j In kako je z delavstvom ? Avstrija je j gotovo ravno na tem polju ena najmoder-1 nejših držav. Za varstvo delavcev je skr-blieno prav srednje ; brezuspešna je bila zahteva po zavarovanju delavcev za starost in onemoglost. Zastareli obrtni red, po-t slabšan z nazadnjaškimi novelami, tudi ne vpošteva potreb delavskega stanu. O političnih pravicah delavcev bi bilo škoda govoriti. Še manj pa i m a m o S 1 o v e n c i kakor taki vzroka, navduševati se za Avstrijo. Kdo je branil državo, ko je Turek navalil čez meje ? V našem narodu še živi spomin na tiste čase, ko je bil jez, da ni preplavilo turško morje Avstrije in nemštva. Iz hvaležnosti za to pa jemlje Avstrija Slovencem njihov jezik, odlujuje jih njihovemu rodu, in državni uradi so najhujši ponemčevalci. Ko je Napoleon zasedel slovenske pokrajine, tedaj so se izkazali Slovenci spet avstrijske domoljube. Po celi Kranjski so bile razširjene tajne zarote proti F'ranco-zom, netene po avstrijskih agitatorjih. Slovenski narod si je vedno želel nazaj v okrilje Habsburžanov. In iz hvaležnosti za to zvestobo vzela jc Avstrija Slovencem gimnazijo, pravno akademijo in uradni jezik, vse, karje bil dal Slovencem Napoleon. V razburjenem letu ! 1848 so bili Slovenci najbolj zvesti Avstrijci ; takrat se jih je tudi vabilo in kli-j calo od zgoraj. V zahvalo za njihovo mirnost je poslal potem Bach nad nje svoje h u z a r j c in našemu jeziku je napočila strahovita doba. Zunajni potrazi so prisilili Avstrijo, da je dala narodom ustavo, celo, da jim je zajamčila v ■ g lasov i tem členu XIX. ravnopravnost. I Toda kakor hitro si je s p o m o č j o s 1 o-v a n s k i h vojakov država opomogla : nehala se je papirnata ravnopravnost. S J protizakonitimi naredbami se jc tlačil spet ' slovenski jezik, potisnili so ga iz šol in uradov. Se danes si mora Slovenec na Koroškem in marsikje na Štajerskem iskati pravice pri sodišču v tujem, nemškem jeziku. Visoke šole nimamo, srednjih šol tudi ne, in na Koroškem nimamo Slovenci niti javnih ljudskih šol. V Trstu vzdržuje vlada za par uradniških in oficirskih otrok državne ncinške ljudske šole, jooo slovenskih otrok pa v Trstu ne dobi šole v svojem jeziku. Za vsak železniški napis, za vsak poštni pečat moramo izvojevati pravo vojno. Vsi uradi smatrajo za svojo dolžnost pred vsem — ponemčevanje. Vkljub temu p:i mora Slovenec plačevati davke ravno tako, kakor Nemec, da, slovenski krvni davek je razmernn še j višji. Koliko krepkih slovenskih fantov j odtera domaČemu delu vojaška služba ; in ! če je sila, morali bodo Slovenci prvi pred ! sovražnika. Naj se imenuje vojna jin bitka, kjer niso darovali jravno junaški Slovenci svoje krvi za domovino, katera jih ne pozna, katera jih zaničuje? Kaj imamo pričakovati od Avstrije v bodoče, to nam kaže vladni načrt volilne reforme, kjer se kratijo Slovencem pravice v nečuveni meri; to nam svedoči dejstvo, da sta za stroke, ki so ravno za nas najvažnejše, imenovana za ministra pristranska Nemca Derschatta in Marchet. Kar je dosegel slovenski narod, dosegel je s svojo močjo ; ne s pomočjo Dunaja, ampak proti Dunaju. Pot samopomoči je tudi v bodo č e c d i 11 a, na katero se smemo zanesti. Zato nc povešajmo glave in ne zavijajmo oči navzgor proti Dunaju. Otre-simo se mehkobe, in samozavest, pridob ljena vsled vspehov našega dela, naj nam vlije jekla v žile in naj nam vtrdi hrbtenico. (»Slov. pravice). Domače vesti. Vrtna veselica. l'i f\ je včeraj priredilo ■Slovansko pevsko dri^Jtvo« na vrtu »N. doma« pri sv. Ivanu, bila premalo obiskana. Pevci so izvršbi svojo dolžnost popolnoma (le pri basfn II, bi bilo želeti tnalo več gotovosti). Češki moški zbor »Od-vedenij« in Vogričevo »Povejte vc planine« se je ponavljalo. Glede vdeležbe moramo reči, da nas je srce bolelo videti na odru pevce, ki so se toliko trudili, da so se priučili lepih zborov, a na vrtu tako malo poslušalcev. Res je, da smo bili v zadnjih dneh meseca, a vdeležba bi morala biti vendar mnogoštevilnejša. S takim podpiranjem ne bomo obdržali toli potrebnih pevskih društev ! Reklamacije za povračilo škode rešujejo postajni uradi. V svrho upriprostitve in povspeševanja v poslovanju ob reševanju reklamacij zaradi izgube, zmanjšive ali poškodbe brzovoznega in voznega blaga, je c. kr. železniško ministerstvo odredilo z veljavnostjo od dne r. vel. srpana t. 1. in za področje avstrijskih državnih železnic ter v državnem obratu stoječih krajevnih železnic, da bodo odslej, do določenega najvišega zneska, postajni uradi reševali reklamacije te vrste, katerih reševanje je doslej pripadalo izključno c. kr. ravnateljstvom državnih železnic, V smislu omenjene odredbe se pooblaščajo postajni uradi, da smejo povra-čevati škodo v svojem področju v sledeči najvišji izmeri za pošiljatev, in sicer: V krajevnem prometu c. kr. državnih železnic in v državnem obratu stoječih krajevnih železnic ter v vzajemnem prometu med temi, železniški obratni uradi do zneska 20 K za pošiljatev, postajni uradi do zneska 10 K za pošiljatev. V tozernskem prometu s tujimi postajami vse postaje do 10 K za pošiljatev. Vendar se prepušča strankam, da ta-košne reklamacije kakor doslej predlagajo c. kr. ravnateljstvom državnih železnic. V Trstu, tncscca mal. srpana 1906. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Mož obesil ženo. V Veliki Gorici je Josip Solič obesil svojo drugo ženo. Prišel je pijan domov, obdolžil ženo, da mu je skradla denar, jo s pomočjo svoje hčere iz prvega zakona zvezal na rokah in nogah ter jo na to obesil na kljuko v stropu. Tako je žena visela 12 ur, a osvobodil jo je še le njen otrok iz prvega zakona, ko jo je našel v tem mučnem položaju. Zcna je umrla, Soliča pa in njegovo hčer so zaprli. Z narodnim kolkom bo kolekovala odslej svoje dopise »Družba sv. Mohorja«. Trgovinski minister dr. Fort pride, kakor javljajo iz Ljubljane, za tri tedne v goste k ljubljanskemu županu gosp. Ivanu Hribarju v Cerklje na Gorenjskem. Prvo grozdje so prinesli na ljubljanski trg v soboto ter prodajali po 1 K 60 stotink kilogram. Razpisano je mesto paznika v moški kaznilnici v Gradiški, združeno s plačo IV. razreda. ---- Razne vesti. * Veliki nalivi. Na Tirolskem so bili te dni veliki nalivi, voda je odnesla več mostov, na raznih krajili je poškodovan tudi železniški tir. * Princ Murat ponesrečil z avtomobilom. Iz Normberka poročajo o nezgodi z avtomobilom princa Murata nastopno: v četrtek popoludne se je princ Evgen Murat peljal z avtomobilom iz Stutgarta preko Norimberka v Mittereich. Na nekem ovinku je princ preveč zavrl avtomobil, ki se je prekopicnil ter vrgel princa in šoferja preko malega obronka na neki travnik. Avtomobil jc moral silno naglo voziti. Princ si je razbil lobanjo in je bil na mestu mrtev. Šofer je bil, kakor se zdi, lc lahko ranjen. Princ Evgen Murat je bil star še le 31 let in sin princa Louisa, ki se je leta 1873 oženil z rusko kneginjo udovo Ev-doksijo Orbeliani, s katero je bival na Krimu. Princ Evgen je bil pa od leta 1899 poročen z Violeto Ney iz rodbine Ducs d' Eschingen in zapušča tri otroke. Po zimi je princ bival v Parizu. Grofica Go-lucho\vska, rojena princesinja Murat, je bratranka ponesrečenega princa. Roditelji prinčevi žive sedaj na gradu Aleksandrovka v južni Rusiji. AieeoaKa rpera. , „ , Odra»lini je jn-lplje i aj» n iph: EViiuria deli j-olcti najl* galejSe darove, nsilijonum delavnih lju.li «!:,n»>a težko prinik.jvarit-Liu douusta odpocitk«. potrebnega za zbirarje tovih moći za U-Žki boj za »fotanek, ki je dnndam« ve Ino t«-žji hi ki zmerom ver uli leva t,.I .Juha in tel-m; /. drugačno uiero {a deli ^»letjc dnri najmilijemu delu človeštvu, nn.ToJcjčk ni, dojeuoein, ofiol.ro pa ro Jnja tistim Mrokom, ki mor.Jo biti l»o- nvdfrinjM-i mlek-i polete le nevarnosti in bolezni. Driska razsaja pn takih otrokih in umrljivost bi bila velikanska, će bi zdravniki poslednji "ras ne imeli i>ri rokah zdravila! ki «e vsestransko dobro obnaša in ki ga s polnim uspehom rabijo proti vsem onim boleznim, ki ae lotevajo listih otroki ki nimajo materinjega mleka. Tel ie pa Kufekcjeva moka la otroke, prev izboren pomoček proti vsem poleti se pojavljajoči m želodćnim in črevesnim boleznim dojrncev in majhnih otrok Ta moka, dodana kravjemu m'eku. deln mleko v otroki v m želodcu lažjo prebavno, zmanjša vretje v žulodcu ter bol /. iakim kale vseh vrst k -.r ie prav važno, daje s tem le slfibo p dlsgo. Zaradi enakega ob ega redilnih snovi, kakor jin ima materino mleko, je Kufekcjeoi moka otro i - izvrsten izdelek ki osobito tudi bistveno pospešuje tvoritev miSir in kosti v otrokovem telesu. Kufekeje\-e uukc za otroke, ki j » zap suje na tisoče zdravnikov, bi ne brnelo' manjkati v nobeni hi5i, ker mladi materi bistveno olajšuje težko skrb racionalne prehrane nje majhnega ljubljenčka i i si jo zaradi razmer >mn niz e crne tudi povsod lahko nabavijo. + Blazen brzojavni uradnik. V Njujorku je nedavno nenadoma zblaznel pri brzojavnem stroju telegrafist Klel lan. V takem stanju je pošiljal razne krive brzojavke na vse strani. Uradno je poročal, da je bil ta ali oni uradnik odpuščen, drugi da je bil povišan itd. Na železniški postaji je n:-.ro j čil razne posebne vlake in ukazal ustaviti ! druge čez postajo vozeče vlake. Prišlo bi bilo gotovo do kake železniške nesreče, da bi ga ne bili kmalu odstranili in odpeljali v norišnico. * Čudna oporoka. Grof Pembroke, ki jc bil velik čudak, je v svoji oporoki določil med drugim tudi sledeče: Torej zapuščam lordu Say-u — nič. Prepričan sem, da bi to prepustil ubožcem. Polkovniku Cromwellu zapuščam dobro besedo, ker mu v življenju nisem nobene privoščil. Tomažu May-u zapuščam pet šilingov. Kdor jc bral njegovo zgodovino angleškega parlamenta, ve, da mu 5 šilingov preveč zapuščam. + Draga knjiga. Med najdražje tiskane knjige spada psaltir, ki sta ga leta 1459 tiskala Just in Scheffcr. Ta knjiga je iz vclina in je bila tiskana v samo 20 izvo dih. Za 12 izvodov se zna še dandanes, kjer da se nahajajo. Leta 1844 je bil en iztis te knjige prodan za ceno 125 000 kron. Leta i<;o4 je neki frankfurtski an-tikvar kupil en iztis od tega psaltirja na javni prodaji v Kodanju za 100.000 kron. Velika dobrotnica — po pomoti. V Skrinjico za miloščino, ki se nahaja v neki cerkvi mesta Georgesto\vn v severni Ameriki, jc neka ženska spustila dve rabljeni poštni znamki od 2 centov, ki sta bili izdani leta 1850 v angležki Gvijani, našla ju je pa doma na neki stari kuverti. Duhovnik Kanon je te dve marki prodal v korist siromakov in dobil za nje na licitaciji 4100 mark. Bodočega leta sta te dve znamki prišli v roke drugega gospodarja, ki je dal zanji 13.000 mark. Novi kupec je te dve marki odstopil nekemu nemškemu trgovcu z markami za ceno 15.600 mark, a isti ju je zopet prodal nekemu bogatemu Rusu za 20.000 mark. In tako je .siromašna žena sicer nehote poklonila mnogo veči dar nego morda kateri bogatin. Dijakinje v Nemčiji. Število dijakinj na vseučiliščih v Nemčiji narašča. V zadnjem polletju je bilo upisanih 211 ženskih dijakinj, dočim jih je bilo leta 1905 le 140. Od teh dijakinj se jih 108 uči medicino, 06 modroslovje. 22 matematiko in prirodo-znanstvo, 4 pravoslovje. Na vseučilišču v Freiburgu je bilo vpisanih 54 dijakinj, v lleidelbergu 57, v Monakovem 55, v Lipskem, v Wiirzburgu 8, v Tiibingenu 5. Na drugih nemških vseučiliščih vspre-jeniajo dijakinje le kakor slušateljice in teh je 1268, (leta 1905 le 1050). Skupno je bilo torej vseh dijakinj 1479 nasproti 1 190 v minolem letu. * Zaščita koristnih ptic. Avstro-Ogrska, Nemčija, Belgija, Španska, Grška, Portugalska, švedska, Norvežka in Švicarska so sklenile pogodbo, da bodo v svojem področju čuvale koristne ptice, izlasti one, ki jedo žuželke in gosenice. — Italija ni v tej mednarodni pogodbi. Tamkaj poubi-jajo na leto na milijone ptic selivk, in to ne le gladno ljudstvo, ampak knezi, grofi, učenjaki, bogatini itd. In ravno preko Italije se na jesen seli največ ptic. * Morske globočine. Najbolj plitev od vseh oceanov je Indijski ocean in njegove globočine se ne nahajajo morda v njegovi sredini, marveč ob obalah, okolu Sundaj-skih otokov. Južno od otoka Sumbara je morje globoko 6205 metrov, a še veča globočina — 7300 metrov — se nahaja blizo otoka Amboine. Tihi Ocean je na 44° 55°' severne širine in 1520 26' iztočne dolžine globok 8513 metrov. Še do pred 10 leti se jc mislilo da je to največja morska globočina. Leta 1895 so pa našli vztočno od otoka Tonga mesto, kjer je bilo morje 8960 metrov globoko, a v bližini so našli potem še večih globočin in sicer do 9000 metrov, in sicer so izmerili vztočno od Neprijateljskih otokov globočino 9427 metrov. Nekoliko let je to mesto veljaio za najglobokeje, dokler niso povodom polaganja kabela od San Frančiška preko Tihega Oceana na Filipinske otoke naleteli pri Marijanskem otoku Gvam globočino 9633 metrov. In to je dosedaj absolutno najglobokeje znano mesto. Naj-noveja proučavanja morskih globočin ne dajo izgleda, da se sploh najde veča morska globočina. ELZA. (Spisal: Radivoj Prostrani. vHej, šampanjca! Godbe! Cigani, kje ste? Al o, zaigrajte!« je grmelo vse navzkriž po kavarni, da so se tresle šipe v oknih .... In cigani so zaigrali veselo, poskočno . . . Pari so se vrteli nepravilno; butali so drug ob druzega, zadevali se v biljarde in padali na tla ... Čuti pa je bilo stok, drugi pa so se krohotali in se vrt eh v divjem diru naprej, mimo ni tleh ležečih parov . . . Šatnpanjke so pokale, čaše žvenketale. cigani pa so igrali neumorno poskočne razburljive komade, da bi se kmalu začela vrteti mrtva telesa . . . Na mizo ciganov pa so padali goldinarji, kakor bi ne imeli nobene vrednosti . . . Kri je bila razburjena —- lica so gorela . . . Ženske so bile mokre od potu . . . Toaleta je bila globoko izpodrezana, da se je videla bela koža. Frizure so se razrušile v divjem plesu. Pogledi so bili strastni — pohotni. . . Med plesom so se pari vstavljali in se stiskali tesneje . . . Cigani so utihnili. Vrata so loputala ... Pari so izginjali na — razne kraje . . . Tam v kotu, kjer je bila svetloba medlejša, pa sta sedela Milan in KI za... Zakaj si tako žalosten ? Milan, ali me ne ljubiš!? Moj Milan, glej, če me ljubiš, ti dam poljub ! Daj reci, da me ljubiš !» sklonila se je k njemu in ga strastno po ljubila. On je molčal in se naslonil nazaj, da jc bil njegov obraz v senci. Klza ga je pritisnila k sebi in se za-smejala ; potem pa je ustala in stopila na drugo stran k ogledalu ; popravljala si je frizuro. Milan jc pogledal za njo; videl je, kako so se zibale valovite konture njenega telesa in nehote jc vzdihnil : »Ah, Elza, kako si lepa U Zahotelo se mu je, da bi se zopet pritisnila k njemu . . . »Ej, Milan ! če me ljubiš, daj, naj zaigrajo cigani ! Milan, moj dragi Milan! Jaz te ljubim ! Ah, kako te ljubim ! . . . Na poljub, Milan. Na, dva, tri, kolikor jih hočeš! Na me; tu sem! Jaz sem tvoja, vsa tvoja!* »»Ah, Elza! tudi jaz te ljubim; toda moja žena ?!«« »Nič se ne brigaj! Kaj pa moj mož ? Ušla sem mu, veš, Milan, ušla ! O polunoči sem ušla iz spalnice . . . Da, o polunoči.. ko je on trdno spal .. . Star je Že — šestdeset let je star. Ne morem ga videti! Ubila bi ga! . . . Ah, Milan! Tebe imam tako rada, tebe tako ljubim 1 Ti si mlad, in jaz sem mlada .... Dobro, da sva se dobila nocoj. — Milan, kajneda?! Daj, Milan, če me ljubiš, daj mi poljub ! . .. Milan, če me ljubiš daj, naj zaigrajo cigani !« vrgla se mu je v naročje in ga strastno pritiskala k sebi. MALI QQLHSS. Muli oglasi računajo se po 3 stot. bosedo; roftstiioii&kane besede se računajo enkrat vrč. Najmanjša pristojbina 40' atotink. --FIrČp. Be takoj. __ _ fe^ ---—------ Kdor izvon Trsta pismeno nareči kak „WAU OGLAS", naj joilje denar v naprej, ker i'rugač-; nc bo njegev oglas objavijon, ;e nt oseba poznana Uprav! lista. Tarifa Ja natisnjena na čelu „ŠALIH OGLASOV" in vsak-ls kitko preračuni, fcoiiko mu jo plačati s tem. da preštoje besoJs Oglase treba nasloviti na „IHSERATK1 00CELEK" „Edinosti". Ka vprašanja patom pisem bo dajal ..H3E3ATHI ODDELEK' i -lformaoije edino (0, če to pismu priiozer.a znamka za atfjjovcr. išče se Garlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod 11!. del Arsenale. AUTOK1ZO V AN A mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Mh zaloga priprav za žarna loči na plin. f nosti" zmožen delavce za veziti s konjeui. Več se izve pn sobica s prostom uhodom v I. nadstropju OUtiCt odda se v naje:«. Ulica Oelvedere St. 57, i Pekarna. S07 I Trgovski pomočnik iz dežele, iztirjen v trgovir.i meša- [ 1 ega blaga, z dobrimi spričevali želi svojo službo premeniti v sv:ho, da se nauči italijanskega jezila, najraje kam v tržaško okolico. Ponudbe je pošiljali na v : A. Z. 20 H pošia Prem (Notranjsko). Poete restante. S"2l» In pitnpnf^n trgovski pomočnik vešč nem-III cmycill&ia škrga, slovenskega in luškega jezika v govoru in pisavi iSče primerne službe Pod „Dobra spričevala" na „Edinost**. 8.9 j • ' ^ J [ . .. . 1 i : t v ' : V 1 : 1 ' ' iCl5 Gostilna „A!la Costarua" (Via Nuova 3t 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kratki teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o s i č Psil^pBp ol^irnegn- zemljišča, usdiajaječega se I Cal «CIC na enem najzdravejih gričev pri Trstu po ra prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje d'.oreev in hiš. Inibrmac je uaja „Inseratni urad Edinostititil Ivanka Doreghini TRST. - Ul. (Vladorinina štv. 8. VELIKA ZALOGA —-—-—^--—T——--—- pohištva, mastufaktur, ur, slik, Mala družina r^S! zrcal in tapetarij. Popolne spalne in oliedovalnc sobe. vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio ttevero, Ro rr.agna, Commerciale, ali v Škorklji blizu niestn. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v poduajem. Ponudbe, pismene ali ustinene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 a družina". 889 Moške obleke na izhero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Ne čitaj samOj ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati s narodno zalogo olja IVAN MILLONIG TRST Plaz za B ar r leva št. 3, TRST FILIJALKO Cainpo S. Giacomo st. Ki. xxxxxxxx >:xxxxxxx HUBERT BROSCH Trst ul. S^. Antona g. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 18S2. Prodaja in raz-pošilj anj e na debelo in na drobno. Milanu je vrela kri . . . Pozabil je bil na vse . . . Zavedal se jc samo tega, da se nahaja v njegovem naročju telo, ki ima življenje, po katerem hrepeni on. In v tesnem objemu ji je žepetal: »Vse dam zate Elza: vse, denar, Življenje, vse, vse ! Nocoj te ljubim Elza; vse ti dam kar hočeš 1« »»Ah, Milan! samo poljubček mi daj in cigani naj zaigrajo! Reci jim, naj igrajo !« « Milan je potegnil denarnico iz žepa j in upil: »Hej, cigani! Ali spite ? Zaigrajte \ nam! Veselo nam zaigrajte!... Na.-te, tu ; imate, pa zaigrajte veselo, razkošno!« in! vrgel je stotak na cigansko mizo ... Ciganska godba je zaorila po kavarni \ še dvakrat močneje nego prej... Pari so prihiteli nazaj, in začel se je! iznova divji ples . . . V oknih jso šklepetale šipe, pod stro-! pom so se tresli električni lestenci in mizice, na katerih se je penil šampanjec, so padale po tleh .,. Izmed razkošne godbe in druzega ro-potomja pa se je'razlegal pohoten smeh ponoćnih žensk . . . Nekateri pari so izginili . . . ludi Elza in Milan sta izginila . . . Proti jutru se je že nagibalo, a življenje v kavarni je bilo še skoro vedno jednako . . . Milan se je utrudil; sedel jc v kotu in dremal. Elza je sedela poleg njega in mu Šepetala na uho... On je ni slišal; trdno jc bil zaspal. Elza pa se je sklanjala vedno nižje k njegovemu licu, in vedno tesneje se je privijala njegovemu telesu . . . Včasi se je plaho ozrla okoli sebe: in če jc videla, da jc nihče nc gleda, sc je privila še tesneje k njemu... Roka jej je drgetala semintja po Milanovem telesu, kakor bi nečesa iskala .... Cigani so igrali, pari so se vrteli —! šipe v oknih so šklepetale — tresli so se J električni lestenci pod stropom ... Elza pa je sedela poleg spečega Mi-1 lana .... Dvakrat, trikrat je pogledala okrog sebe; potem se je obrnila proti njemu; z roko se je o vila njegovega vratu, druga pa je smuknila v notranji žep njegove suknje. .. Nekaj črnega je potegnila iz njega, in po bliskove utaknila v svoje nedrije . . . Ozrla se je zopet okrog — zdelo se jej je, da je nihče ne vidi.. . Ogrnila je svojo mantilo in izginila iz kavarne. — Milan je bil — bankir, Ceniki na razpolago. ANTON S K £ R L mohaaik, zapriseženi zvddonao. Vrst - Carlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarn koles iu motoioks „Pncli" SV Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljući in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških ccnah, TELEFOM Stev. 1734. mita zaloga Muhom in Kap za vojaKs in civilislo izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo ziaiske kožulio^ine ter jamči /.a škodo provzročeno po moljin iu po požaru. XXXXKXXX^OOOCXX F.Fert^urar* TRST - ti?. .Poste nuove &t.