Acta Carsologica — Krasoslovni zbornik, VII, In štitu t za raziskovanje krasa, SAZU, L jubljana 1976, 277 strani. V zborniku im a osrednje m esto obsežna razprava geologa R a d a G o ­ s p o d a r i c a , ki s pomočjo jam skih sedimentov poglablja dosedanjo ved­ nost o razvoju postojnskega jam skega sistem a v krasu med Pivško kotlino in Planinskim poljem. Gospodarič je z analizo jam ske sedim entacije in njene prim erjave po ponornih in izvirnih jam ah Postojnskega krasa ugotovil deset poglavitnih speleogenetskih faz, ki so se zvrstile od srednjega kvartarja dalje. Ugotovil je tr i akum ulacijske faze, erozijski in akum ulacijski procesi pa so se obnavljali še v istih višinah skoraj do začetka m lajšega kvartarja . Celotni jam ski razvoj naj bi bil potem takem nekoliko m lajši, kakor smo spoznavali doslej, čeprav nam o začetnem razvoju jam sedimenti povedo malo. Pri raziskovanju postojnskega jam skega sistem a je torej Gospodarič uporabil geološko metodo (ta je zaradi posebnosti jam ske sedim entacije precej težavna), ki je v takem obsegu in tako dosledno v speleologiji doslej še niso uveljavili. M etoda je nam reč terensko in tehnično zahtevna in zamudna. Na srečo pa se je pretočni Postojnski kras s svojimi bogatim i jam skim i sedi­ m enti izkazal za hvaležno raziskovalno področje. Avtor zato vseh jam skih sedimentov niti ni izčrpal. Sredi jam ske sedim entacije se je avtor usm erili predvsem na alohtone sedimente, predvsem na klasične fluvialne naplavine, ki vse izvirajo iz Pivške kotline in obrobja (beli roženčev prod, pisani roženčev nanos, pasovita ilovi­ ca). Med avtohtonim i pa po relativni in absolutni starosti ugotavlja tr i raz­ lično stare sige. Manj pozornosti je posvetil zaobljenosti in sploščenosti proda te r njegovi preperelosti. Pri avtohtonem apniškem gradivu menimo, da gre prej za grušč kakor prod. S podzemeljskim vršajem apnenčastega drobirja v Planinski jam i odkriva avtor pomem bno povezavo z nastankom velike udor- nice — Planinske koliševke. K ljub bogatim in grobim sedim entom pa Gospo­ darič ne govori o večjem pom enu erozije pri izoblikovanju jam . Ko je v se­ dim entih blizu Postojnske jam e ugotovil ledeni klin, ki govori za tra jno za- m rzlost ta! v riški dobi, je lahko tudi po tej poti določneje datiral jam ski razvoj. Dosedanja spoznanja o razvoju postojnskega jam skega sistema, ki slone na morfoloških kriterijih , je Gospodaričeva geološka m etoda v bistvu potrdila. To velja tudi za Brodarjeve štiri razvojne faze jam skega sistema, ki pa slone že na jam ski sedimentaciji. Ta spoznanja je avtor izpopolnil te r razvojne faze podrobneje razčlenil, k ar velja tudi za Brodarjev enotni flišni zasip. Ker ni prostora, da bi Gospodaričevo doktorsko disertacijo obširneje osvetlili, naj omenimo le, da so zanjo značilne pregledna zasnova, zanesljiva izpeljava, skrbna dokum entacija in nazorne ilustracije. Zato bodo študijo s pridom vzeli v roke ne le speleologi, temveč vsi, ki jih širše zanima kvar­ tarni razvoj našega krasa, saj študija v m arsičem spodbuja k novim raziska­ vam in preverjanjem . Druga, H a b e t o v a študija obravnava sicer m anjšo, a zanimivo flišno zajedo na severovzhodnem robu Pivške kotline p ri Studenem, in sicer v m or­ fološki, hidrološki in speleološki osvetlitvi. Stično področje med flišem in apnencem je zanimivo po tem, da se je vodni pretok dvakrat preusm eril. Sprva naj bi vode površinsko odtekale p ro ti Postojnskim vratom , kasneje pa v predjam ski podzemeljski sistem in s tem na jadransko stran. V tre tji, zadnji razvojni fazi so vode s krčenjem fliša dosegle rob Postojnskega krasa in tam izoblikovale vrsto ponornih jam te r tako ponovno zašle na črnom or­ sko stran, vendar ne več v celoti, kajti obglavljena Belščica se še drži jad ran­ skega povodja. Potem, ko avtor prikaže razpad Belščice, nastanek slepih dolinic in n ji­ hovih ponorov, nadrobno obdela speleologijo tega področja. V tem je tudi težišče študije. S Potokom v Jelovcu dokazuje Habe pet razvojnih faz. Na studenskem apniškem obrobju opozarja na razlike med vzhodnim in zahodnim delom. Prvi je bogat z vrtačam i in jam am i, drugi je brez enega in drugega. V celoti gre za droben, a zanimiv prim er stične pokrajine med flišem in apnenci, ki jo avtor prikazuje z bogato dokumentacijo. V tre tji študiji z naslovom Hidrogeološke značilnosti povodja Bele pri Vrhniki in problem i izrabe kraških voda za oskrbo je P e t e r H a b i č pre­ učil kraške izvire v dolomitih in apnencih Belske doline. Na prim eru vrhniš­ kega povirnega krasa obravnava avtor problem e vodne oskrbe nekoliko širše. Čeprav je Vrhnika na dotočnem vznožju kraškega sveta, ji vseeno pri­ m anjkuje zdrave pitne vode. Gre za očitno neskladje glede na bližnje izvire Ljubljanice, ki pa zaradi obsežnega zaledja niso več neoporečni. Tudi na SZ strani Vrhnike so trije kraški izviri, a sta dva prešibka, tre tji pa zaradi bližine naselja bakteriološko ne ustreza več. Habič daje prednost dolomitnim vodam v povirju Bele zato, ker so čiste (z manj naseljenim zaledjem), se ne kalijo in so v višji legi (možnost gravitacijskega vodovoda), žal pa preveč nihajo. Zato obravnava tudi možnost zajetja izvira Hribovskega potoka in vode v za­ ledju Primcovega studenca te r razgrinja njihove slabe in dobre lastnosti. Ker so vrhniški problem i vodne izrabe kraških virov v m arsičem značilni, jih obravnava nadrobneje in v tem je širši pomen študije. Vendar pa Vrhnika nim a težav zaradi oddaljenosti vodnih virov, pač pa zato, ker je glavni kraški izvir preblizu naselja in že onesnažen. Okolice in zaledja nam reč niso pravo­ časno zavarovali. Pri ocenjevanju kraških voda daje Habič zato velik pomen ravno njihovemu zaledju. Za njihovo zaščito sicer še nim am o ustreznih norm , a zaradi posebnosti kraške hidrografije je treba vsako področje tako in tako nadrobno raziskati, če hočemo poiskati najustreznejšo rešitev. To so potrdile tudi vrhniške raziskave. V zadnjem, najkrajšem prispevku podaja A. K r a n j c tipološki pregled 231 kraških votlin v Triglavskem pogorju. Po razm erju med dolžino in globino jih razdeli najprej na brezna (61 %) in jam e (39%). Med jam am i razlikuje šest podtipov (štiri vrste vodnih in dve vrsti suhih jam ), med brezni pa dva podtipa (suha brezna in brezna s snegom in ledom). K er je brezen največ, jih avtor razčleni po obliki in deloma genezi še na osem podtipov. Ko ene in druge med seboj prim erja, p rihaja sicer do pričakovanih spoznanj, da npr. z naraščajočo nadm orsko višino pojem a delež jam , narašča pa delež brezen itd., a zaključke tudi ustrezno dokum entira in uredi. V tem je osnovna vred­ nost prispevka. V znanosti so taki pregledi koristni, saj prispevajo k pre­ glednosti in urejenosti spoznanj te r k širšemu razum evanju pojavov — v tem prim eru kraškega visokogorskega sveta. Med vodnimi jam am i razlikuje K ranjc štiri podtipe (jame s stalnim izvirom, jam e z občasnim izvirom in stalnim notranjim tokom, jam e z občas­ nim izvirom in občasnim tokom ter jam e s suhim vhodom in stalnim no tra­ njim tokom). Pri zadnjem podtipu bi prej pričakovali jam e s suhim vhodom in občasnim, ne pa stalnim tokom. Sploh pa je tovrstno razlikovanje jam v visokogorskem svetu težavno, saj njihove vodne razm ere prem alo pozna­ mo, pa tudi vodnih jam ni veliko. Poleg vertikalne razporeditve kraških votlin in s tem povezanih zakoni­ tosti bi bila nedvomno zanimiva tudi analiza njihove arealne razmestitve. Ta je nam reč v Triglavskem pogorju izrazito neenakom erna, saj je več kot štiri petine kraških votlin na bohinjski strani, prav malo pa jih je na dolin­ ski in soški. Darko Radinja Varstvo voda v luči varstva okolja. Zveza vodnih skupnosti Slovenije. L jubljana 1977, str. 1—76, 2 karti. Doslej smo v Sloveniji močno pogrešali lastne hidrološke publikacije, kajti do ustreznih podatkov smo le s težavo prihajali, pa naj je bilo to v eni ali drugi ustanovi, ki je z njim i razpolagala. Vzroki so bili pogosto že v tem, da so hidrološki elaborati — in teh ni malo — pravilom a v tipkopisu in zato več ali manj interne narave. Gornje objave smo se zato geografi toliko bolj razveselili. H krati upamo, da ji bodo sledile še druge in da bo Zveza vodnih skupnosti v bodoče še bolj odprta. Ker vsebuje publikacija pravzaprav gra­