SPLOšNA EKOLOŠKA IN VEGETACIJSKA ·.OZNAKA 
SLOVENSKEGA KRASA 
Dr. Maks W rab e r (Ljubljana) 
Za življenje in gOoSpodarstvo- določeneg.a podro·tja so odl-očilnega pomena zlasti 
naravne razmere. kakršne nudita podnebje ilu talna podlaga. Kjer so podnebne 
raZJmere neugodne in ta1ni pogoj 'i neprimerni za razvoj prjrodnega gOlSpodarstva, 
je življenje težko in ·s·e človeški rod vkljub trudu in znoju le s težavo ohranja. 
Zares je prirdnost podlaga nap·redka, ,toda lcjer so pr·irodni pogoj'i h ·di in surovi, 
se ibo le ·s težavo razvilo blago.sta:nje širokih ljudskih slojev. 
Splošen topo'grafski in ekološki op.is 
Ko govo.rimo o s1-ovenskem krasu, moramo reči. da nudi v sv.ojem današnjem 
razvojnem s.tanju prej slabe ka·kor dohre prirodno.gospodarske cmo·žnasti. V mislih 
imamo tis·ti del kraškega podr.očja, kjer je bil gozd na velikih .površinah uničen 
in je zaradi neugodnih podnebnih in talnih razmer z nazadovanjem go.zda pro-
padalo tudi kmetijstvo, ki je .na kraških tleh halj ka·kor kjerkoli drugoJd v svojem 
orb.s-toj.u usodno na,;,ezano na go'zd kot varuha talne rodovitnosti ,in darovalca pre-
mnogih ži·vljenjsk'ih d·obrin. To slovensko kra~ko področje se razl1:eza od Soče tja 
v Irstro ter od mors·ke ·obale .pa go.ri v strma pobočja ,mogočnega gonkega spleta 
(TrnoJVska plano,ta - Hrušrica - Nano's - Javomiki - Snežiš!ko pogorje), ki deli 
primor·ski del Sl.ovenije od celinskega. Bolj ali manj goli kraški svet dosega tod 
na:dmo-rsko višinu 900-1000 m, :prehajajoč ponekod više drugod niže ka-ko·r odre-
zano v visoki, z mogočnim gozdom porasli planinski kras, ki se OI$1:ro lo-či od 
nižjega golega k.rasa, kaJ<ršen je ' predmet naš·ega razpravljanja. Ta kraški svet je 
po eni strani razsežna valovi.ta .planota v višini -oko 200-600 m, ki se širi o·d Dober-
Aktivno hudourniško področje na flišnem zemljišču pri Črnem kalu v Istri je huda rana, 
ki kliče po ozdravljenju z vegda~ijskimi in tehniškimi melioracijami 
269 
dobske planote do Vremščice, Brkinov in Slavnika, nagnjena v glavnem proti 
jugozahodu, dalje pa se preko P:ivke in Ilirske Bistrice prenagne proti jugo'V1zhodu 
v Reški zaliv, po .drugi s-trani ,pa ga sestav lja močno razgiban gOTski svet z yj;so-
kimi hribi in strmimi pohočji (južni rob Trno'v,sk.e -planote, Nanosa, Jav.ornikov in 
Snežnika, Vremščica, čičari'j.a IS Slavnikom, Pleševico, Razsu š:ico , Žabntjkorn, Trste-
nikom, Kojnikom, Lipni·kom, Goličem, Žbevnico .1. dr.), do!Se·gaj6·č 800-1000 m 
višine, pod katerimi so široke kotline in doline, med njimi le dve z vodnim tokom. 
Podro·čje ,talko omejenega krMa j·e v po·ooebnem in ·talnem po'gledu precej 
09tro označeno in se v tem ·o·ziru v marsičem mo;čno razli:kuje od ostalih predeLov 
naše dooJ1.ovine. S pojmom krMa zato -niso združene samo dolo·čooe geog.rafsko-
geološke l.astno;sti, marveč v vehk>i meri tudi vegetacijske in ,gos,podarske poseb-
nosti. Noben poz.navalec ikr.asa ne dv-o·rrui ·0 tem, da je dandana~"1lji kras tv·o·llba 
človeškega delovanja oziroma posledica nespametnega človeškega gospodarjenja. 
VOlnO pa tudi, ·da sta .predvsem pod·nebje in ,taIna podlaga hs·t.a, kompleksa neugod-
nih prirodnih - fruk.torjev, ki ~ta omogočila po,spešeno uničenje vegetaci}s.ke odeje 
na kr.asu t.er hi,tro- napredovanje degradacije ali zakr.a:ševanja .do današnje stopnje, 
ki nam povzroča toliko skrhi i'n dela. OpustošelJl'i 'kraški swet je na.j;lepši p:rimer 
nepravilnega člcyveškega ravnanja, :ki j'e brezoh-zimo uničeval,o -go~dno in grmO'vno 
vegetacijo, hoteč prido,b.iti vedno večje 'Površine ,za kme.tjjslko i.:z;·ko·riščanje. ~Razen 
tega pa je tudi naj1bo-Ijši d·okaz, k~ko 'je čl ovek z nepravilnim gospoda.rjenjem 
sprožil negativne prirodne sile, ki so usodno pospeševale opustošenj e in povzročile 
pOOl·ekod razdejanje d·o 'stopnje, ki se ne da v;eč popravi,ti. Naš slo,venski !kras na 
srečo v splošnem še ni ·tako '(hlJleč uničem., rda se n~ego,v(). sta.nlj e ne bi dalo več 
izholjšati, to.da regresivni razvoj se .hitro in močno· uvelja.vlja, če se :ne podvza-
.mejo energični gospodarski ukrepi v .obliki 2ašč·i,teohstoječe vegetacij:sk'e qdeje in 
pogozd1ovanja kraških 'goljav (kamenri1šč) . NespOorno je, da .moIrejo prirodn{}.gospo-
dans:ko problematuko kraškega sveta rešiti samO' navedeni go'spo·darski ukrepi, nam-
reč zaščita ohSitoječe vegetacijske odeje in pogozdovanje Koljav, da se vrne krasu 
Il!jelg-ov.a nekdanja .pro:izvodna .sposobnost. Toda tozadevne ukrepe, ' ki :iJInajo drugo·d 
v,sp,lošnem značaj navadne gospodarske dejavnosti brez posebnih težav, sp.remljajo 
na kra:su syojev.rstni problemi IS o cial:no-'gorS padar:sk ega ~n Ibiol'oško..,t,eh:n:ičoega zna-
čaja. Ves kompleks teh problemov .združujemo pod oznako' kr aš kep r -o ble -
m.a:ti·k e, ob katero tzadeva vsak,dn, ki se od katerekoli strani. loti reševanja 
kr.aškrih prob.lemov. ~čals.ih na videz preprosta in .lahko. rešljiva, se poikar.le ta pro-
blematika v sVOIj'i zamo'tanoS'ti in vsestra~ki po vezan o:sti, kaJcolr hj,tro' ISe lotiš 
reševanja .ko!l1k.retnih nalog. 
Kraški svet je :sicer po sv.ojem naSltanku in razvoju, svojih geolo·ško-.geo-graf-
skih .posebnoiSti.h, \Svojih vegetacij.skih razmer.ah ln svojih g·ospodarsk:ih možnostih 
v tSplošnem precej enorten pojav, vendar pa .razo.deva v zvezi s svo'jo razvojno· 
stopnio in Isvojimi gospodarskimi značilnos,tmi mno'go variant s s,pecifično proble-
matiko. Ni mogoče srnotrno in uspešno !reševati kraških p-roblemo·v brez dobr~ga 
poznanja .kraškega .sv-eta kot cdo:te z vsemi .znaČiJnostmi , ki oSo mu lastne po·vsod, 
en alk. o pa tudi ne .brez temeljitega poznanja krajevnih posebnosti p05amezn;ih kra-
ških predelov, ki .imajo. v Imejah ,splošnih krašikjh pogojev svoje 'Specifične cl<ol,o·-
ške. i n ekonomske razmere. MnoIgo. bi ted<lij tvegal, ·kdor bi se lotil reševanja kra-
ških problemov samo s stališča splošne kraške problematike, ki se pojavlja povsod, 
kje.r srečujemo kras; prav tako pa tudi ne mo're računati a. uspehom, kdor obrav-
nava (kr.aške probleme samo z lo~kega vi,d:ik-a lokalnih prjrodno~go-spo.daI1Sikih 'razmer. 
Po ,tej kratki ·top ografski in ekološko-ekonomski ·oznaiki kraškega po.dročja 
se ho·čemo nekoliko dotakniti po:s.amezl1lih eko,lo.ških čim'iteljev, ki so v svojem de'lo-
vanju značilni za kras in važni za njegovo prirodno gospodarstvo. 
270 
Kraško podnebje 
·Po.dnebje je tisti .kompleks prirodnih či'n~teljev, ki najbolj .ne.posredno in 
odl·očilno deluje na pokr'alj-ino, njeno vegetacij-o in gospodar:SttvOo, Med podnebnimi 
čin~telj.i :so illG\}jvažnejši toplota, 'Padavine in veter. 
Slovenski kraški svet ;ima prehodno· podnebje, ki Z'družuje .d.o neke mere zna-
čilnosti sredozemske in planinske {aJpske) klime. To je v skladu z njegovo zemlje-
pisno lego med ·0 balo· J a-dranSikega morj.a i,n pre,d'gorjem Afp in Dinar,skega gOl"Sltva. 
V rpičE raz.dalji nekaj desetin 'kilometro·v se ,d'vigne kraški .svet od morske gla.dine 
do višine 1000 ID ,in več. Da je podnebje na -t<lJkšnem prehodnem, reliefno zelo 
raz.gibanem ,terenu zelo, neenotno, .po-dvržen-o, raznim lokalnim vplivom, je razum-
ljivo samo po sebi To rdeJjlStvo, nas opominja, da .se Jla našem k ralSu ne da enotno 
gospodariti in da je rtreba tud.i .pri pogOozdovanju golega krasa v polni meri up'o-
števaJti lokalne relie(ri.e faktorje (nadmorsko višino, ekspozicijo, oddaljeno.st od 
morja in p-lan~.n), ki ISplošn·o I(regj.onalno) p'0dnebje v veli·ki meri spremiilJjajo (modi-
fioirajo) glede sončnega ob..sevanja, .padavin 'in vetrov. 
Tempe .ratura. - Za naše 'kraško podro,čje je .značilno močno nihanje 
srednje in ab-solutne Jj;~nper.atu:re od marr,stke obale v notranjost. Vkljub ,razmeroma 
ozkem pasu nizkega kraškega področja, ki meri v širino 20-40 km, potekajo po 
njem letne izoterme 10-14° C. ,Od morske obale proti notranjosti se svet hitro 
dviguje in temperatura naglo znižuje. 
Zara,eLi tpomanjkanja meteoroloških podattk-ov 'llavajam temperaJturo le .za ne-
kaj ve'čjih ~r.ajev v širšem območju našega krasa. Ob morju ležeča Reka (5 m nad-
morske viš~ne) j·n Trst (18 m) imata sred'njo letno ·temperaturo· 14,90 C in 14,2° c: 
GO:f.ica (86 m), ki .}ežl kO'IDaJj 20 km .od morja, ima vkljub ugo,dni zavetni legi le 
še 13° C s.rednje letne .temperature; Opčine (320 m), J<,i leže sicer prav blizu mo-rja, 
toda na hurji. močno iz,polstavijenem robu kraške planote nad Trstom, imaj,o' komaj 
12,10 C -srednje lotm.e tem:perature; Po's'tojna (610 m), ležeča ob severnem robu 
nizkega ,krasa, 'ima ..samo š'e 8,3° C srednje letne temperature, kar pomeni v pri-
meri .s Trstoun padec za 5,9° G v razdalji komaj .ok. 35 km ·o,d mo.rja (T I\Sta); 
Gomanjce (937 ro), k.i leže že v .pa'su visokega gozdnatega krasa pod Notranjskim 
Snežnikom, imaj-o sred(!1jo .let.no temperaturo 6° C, tOo ije za 8,9° C man~ kak-o,r Reika. 
od kattere <so oddaljene .Je dobrih 20 km. - Hi·tro menjavanje t·emperature in 
šir.oka temper.atuma amprE'tuda .se vidita tudi. :iz absolutnih temperaturnih vredno-
sti. Za Reko je ;;tbsolutni temperaturni minimum -14,6° C in absolutni 'tempera-
(ur-ni maksimum 36,2° C; za Trst sb u.stretZni vr edn orsti -14,3° C in 36,7° C, za 
Gorico -13,4° C in 38,1 0 C, za Opčine -20° C in 37° C, za Postojno (podatki 
J?1a.njkajo) ,in 34° C. Ampli;tuda nihanja ,od najnižje do najvišje letne temperature 
znaša tedaj 50-60° C, kar priča ,o' vel<ikih temperalturnih ekstremih. Isto doka-
zujoj'o- tudi s.rednje minimalne in srednje maksimalne letne temperaJtuf'e vrednosti. 
Za Reka je :s.rednja 'll1inimal'11a letna Itemperatura t'1,8° C, 'SlTednja maksimalna letna 
t'empera.tura Ipa 18,1° C; za Trst sta lustrezni vrednosti 11 ,5° Cin 17 ,2° C, za GOorjeo 
9,30 in 17,5°, za Opčine 80 -in 16,30 C,. za Postojno 3,90 C in 12,8° C, za Gomanjce 
3,4° C in 12,1 0 C. Razlika med ,poViprečno najnižj,o ,in 'Povprečno .naj;višj'o, letno 
temperaturo .znaša ,torej za Reko- 6,3° C, za Trst 5,7° C, ,za Gorico- 8,2° C, za Opč,ine 
8,3°, za Po-stojno 8,9° C in za Gomanjce 8,7° C. 
Že (!1avedeni nepopoJni .temperaturoi podatki dokazujejo., da ~ 'e po-dneb~e našega 
kraškega področja -precej surOVD-. Ni 'dvoma, <la je uničevanje gozda na največjem 
deLu ,Ilu·asasuy,ovri značaj njegovega podnebja v precej'šnji meri za·ostrilo, saj je 
splošno znatno, da v.pliva g,oz.d 1zenače-valno na po.dnebje, ,izravnavajoč razne pod-
nebne skrajnosti. 
271 
Letni -b()jk :temperature in letne temperaturne povprečke ·za TrSlt, Opčine, Po-
stojno .in Gormaoj,ce predočuje .diagram l. Visak naved·eni :kraj leži v območju 
posebne vegetacijske .združbe, katere nastanek in ·obstoj staodvitSna v prvi vrsti 
od temperaturnega rež·ima. To pOltrjuje h.udi dlia-gram 2 in zlasti di.ag.ram 3. 
Bo·lj kakor zimski mraJzovi je važno poletno s·ončn.o obsevanje, ki sov.pada z 
dolgotrajno pOlletno .sušo. Huda poletna vr·očina močno stopnjuje 'sušo, ta pa spet 
pov.ečuje ·vročino. Suha in vroča :poletna doba,· ki tra~a povprečno od komca junija 
aJi začetka julija ci·o konca avgusta ali začetka ,septembra, je za na~ kras naj-zna-
čilnejši podnebni pojav, k~ je us·oden za prirodno kraško vegetacij.o jn kraško 
poljedets!~vQ.. Po· odpr.tib, goJih kraških plaJnjavah usahne -domala v.sa zeliščna 
vegetacija Livad, ,pašnikov in :kamenišč; od .s·onca .izŽigane rjave goljave naprav1Jjajo 
žal,osten 'V:bos in 5'0 za kraškega kmetovalca huda preizkušnja. Suhi severni vet-rovi, 
ki včasih .zapihaJj·o tU'di čez po.letje, izsušujejo razgreto !lemlj·o in vroče ozračje, da 
je gOspodarska škoda še hujša . Naijmanjša i'skrjca zaneti požar, ki se razdivja in 
pož'ira ·ostanke vegetaoije, uničuj-oč ,tud·i priro·dno grmišono 10 gozdnD vegetacijo 
ter umetne nasade. Suha in vroča po1etna ·doba je najbo·lj krirti-čna tudi za mlade 
po,go,zdi~ve, ki j ih mnogo uniči ali Visaj močno oslabi. 
Tudi zimski mrazo·v:i <imaj,o precejfŠen negativen vpEv na vegetacijo. Ker so 
tra ma večjem deLu našega kr.a:sa pozimi večinoma brez snega, zamrzuej.o v hudem 
mrazu, z.las.ti p(}d vplivom ledene burje, ilo se v toplem vremenu, ki se pajavlja 
često rtudi v zimskih mesecih pod vpJ'ivom južnih vetrov, s,pci 9agl(} otajalj,o. Pri 
tem se vrhnja taina p1a'st od!luš.či ·()d podlage in o.dstopi Ta p.oja'V, ki ga imenujejo 
Kraševci »lZmrzlin«, ima kaj neugodne posledice za zeliščno vogetacij·o, ·za poljske 
p(}sevke (o'zimino) 1'11 ,tudi za mlade kraške nasadbe, ker po.trga nežnim ralS!tllnam 
tanke lSesalne ·korenine. - Ne .s.memo pozabiti, da .nežne .mladerast1ine tudi v 
mrzli :in suhi ,zimi mnogo trpe zaradi suše. Zamrzla tla so fizi.ol(}ško· suha, .ker 
rastLina iz njih ne more črpati potrebne vlage, suho ·in vetr·ov·no oz.račje pa po-
spešuje izhlapevaDlje do mere, ko raSltlina izhla.pele vla>ge ne more več nadomestiti 
in se začne su.ši'b. - Kadar se ·oh zilmlSkim deževju pO'jav.i mo-čna burja, začne pada-
vinska voda po ·dreVlj,u in .grmovju zmrzovati. Pojavi se žled alii požled, ki. Je na-
pravil v kraških go.zdov.ih 'in !Zlasti v borovih .kul.turah že toliko .šk.o'de. 
P .a dav .i ne. - Kakor toplo·tni, tako, je tudi padavinski režim na našem 
kra.:su kaj malo ugo,den. Pa.davin je "'1cer dovo·lj, saj' prejemajo na1Š'i kraški predeli 
letno .povprečno 1-100-1500 mm padavin, rto·da njihova sezonska porazdelitev je 
kaj .neugodna. Večji del moče 'pade na zeml'jo p'()d konec zime in spomladi ter 
jes·eni . Polcbni meseci, ko sta vra·čina in \Suša največji ter .potreba po mo. č.i najbolj 
ob-twt-na, ISO· padavine najbolj pičle (gI. d·iagram 2) . .o brezdežni in suhi poletni cl.ohi, 
ki .pomeni 'za vegetacijo· in ,kmetijske kulture najhujšo. krizo, smo že govorili v zvezi 
stomperalturo·. T.la -se 'v po·letni vročin' i izredno h1ltr·o 'in močn-o ·izsušujej.o ~n za:to 
tudi kak naliv ne izda mnogo. Po letni količini padavin je kraško po.dnebje prej 
vlažno ka:ko'f 'Suho, in vendar no·si kraški svet vse značllno'Sti .suhe pokraj'ine, ki ji 
je suša :najhujša nadloga. Kra~'ka .zemlja je vedno žejna, zlasti pa v vro:čih poletnih 
m0secih. Ta 'Pojav je 'v zvozi 's talno po:dla-go, o kateri bomo še govo,rili. 
Druga neugo-cinos:t padavim;kega rež·tma je v ,tem, da se 1zl'iva dež nava:dno v 
hudih plohah, ko v nekaj urah pade na zeml~o ogromna k01;.č,ina vode,. ki na 
nezavarovanih tleh z mehanično silo zbije zemljo in jo odplakuje. Prav rada pa 
se vsuje Itud·j toča ter sklesti po.ljsk:e pridelke, poško.duje ,pa tudi prjrodno vegetacijo. 
Količi!l1a padavin .se stopnjuj.eou mor,ske obale, kjer znaša ok. 1000-1100 mm; 
do ,gornjega .roha nizkega krasa (800-1000 m), kjer .dosega ok. 1800-2000 mm in . 
čez. Padavine mGČno naraščajo Itudi v :smeti. od Tržaškega pro,ti Reškemu zalivu in 
so p'o čičarijskih hribih najohiln~j.še, presegajoč 2000 mm. Tudi paldavinska ampli-
272 
tuda ima <tedaj ,š~rok -razmaJe. podohno d:cakou- toplo,tna, Seveda pnihajajo .tudi v 
padavinskem režimu moono ·do· izraza lok.vlni ,rel~e.f!l1i činitelji, .zlasti v zvezi z 
vetrovi. Va·žna je ugotovitev, ki jo omenja že K. Rubbia, ,da so 'f}adav.ine V1zdo1ž 
c 
25' .--.-'~.--'--'-.-~--'--'--r-'--'--'--'--r-'--.--.--r-''-,--, 
24 
IB· 
/r--__ 
/ -+~\-t-----t 
20 
19 
/ /\.~ \ i 
I---l---f--+--+----I---+--l----+-----+-cf--I----+--:"-+--"(-I--+--II----\----+---j-.i.-+---+------i 
V .' i\ : 
/ ,/ / ........... >" \ 
/ 
v' " ....... 
I I . ,/'-:,/" -f:...--":,::..:-I··f-'. --I-----Pr---+\I-+--+--+---1 
18 
J1 
16 
1, / ..' i'" \'.-1 
i5 : iJ .... rl i \... +---+-1---1 
rL~ __ (.!j2~f} --- __ 1 __ --A-- .:::~~~'--L-- .... ~~~.:- ....... -J--+.\ .~ -- \- --,-.-
14 / -' 1-/~lf-- ---"J\~I-, ~-l--\-\-t--+----i- '-
. i i/ ~. \ 
13 I l \C+---+'\-. ---I-\~ •• -!---+-\--+-+----I 
1l / . ~. / :...,'- -+--'-;.' -+--+----+-+,+--1---1 
H' gp iTJ~ fll. ~c) ___ 1 ..1.:~ -J . __ ( ___ ~\ __ ~ =-=,;~ __ ~ ~ __ L __ 
10 
L ,.. / /' . \. \. \. \ 
/ l: ~. / \. \ \ ' 
9 I-Po---+-fo-'.~-Ta-r.-r8t-J-.C--l1. +--.-t·'--+----'l.' -1 '. \ ". ,. 
___ ::;.(,. __ Cl. _Vf-- .. ----+ -+- -- ----------- ---1-':- -- -~ f--- , --
ii.: . \. . 8 j ..... Ii I \. '~"I~ 
Diagram 1 
L ,e tni t o k tem per a tur e (srednje mesečne temperature) za Trst, Občine, Postojno in 
Qomanjce. Za Občine so bile razpoložljive samo srednje temperature za januar, april, julij 
in oktober, zato potek krivulje nekoliko moti enotnost oziroma vzporednost ostalih krivulj. 
Izbrani kraji leže vsak v svojem vegetacijskem tipu, kakor sledi: Querceto-Carpinetum 
or-ienlalis (Trst), Seslerieto-Os(ryelum (Občine), Fagetum seslerietosum (Postojna), Abieto-
Fagelum dinal'icum (Gomanjce). Razlika med srednjimi letnimi temperaturami znaša med 
Trstom (14,20 C) in Opčinami (11,2 0 c) .30 e, med Opčinami in Postojno (8,30 C) 2,90 C, 
med Postojno in Gomanjcami (6,00 c) 2,30 C. Te razlike zadoščajo, da se vegetacijski tipi 
bistveno menjajo, pri čemer vplivajo v manjši meri seveda tudi padavine in še drugi čini-
telji. Pravilnost letnega toka temperature je presenetljiva 
27.3 
goi:dnega' .raba, ki ,deli ,gali kras Old gozdnaJtega, večje ·ka·kor na ibrezgoz.dnem krasu. 
To g()Vorio ugodnem vplivu goz·da 'na padavinski režim v .dvojnem smislu, namreč 
glede absolutne kol,ič-ine in glede sezonske porazdelitve -padavin. 
Naj navedem še nekaj padavinskih podatkov za večje kraštke kraje. Ti-Sit ima 
J026 mm letnih padavin, Koper 1042 mm, R,eka 1621 mm, Gorica 1420 mm, Kamen 
1502 mm, Opči,ne 1413 mm, Tomaj 1487 mm, Sežana 19S8mm, Razdrto 1728 mm, 
Predmeja '2.754 mm, ,Postojna 1703 mm, Ilirska Bistrica 1355 mI!l' Gomanjce '2.86'2. mm. 
! I I i i i ! 
: , ! I ,/ \ 
1 
; 
I I I i / \ I I / 
I 
1 \ 
~O~~-4--+--+--~~~--+--+--1--~~~4--+--+-~~r-~~:--~~~ 
380~1 ~~~-+--+-~--~~~--+-~--r-~~--+-~--~~~~+--+~r-~ 
I 1 1 lL 
I I j :1 
-J I I J I ii J 1 \ I , I l 
! I 
, 
I l 
~. I I I \ I I 1 
I 1 I i I I \. I I 
I I J /, i ! I 
Diagram 2 
(jOfl101'l)· 
et 
Let nit o Ic pad avi n (mesečni povprečki padavin) za Trst, Opčine Postojno in Go-
manjce, ki leže vsak v svojem vegetacijskem tipu; Qu.erceto-Carpinetum orientalis (Trst) 
Seslerieto-Ostryetum (Opčine), Fagetum seslerietosum (Postojna), Abieto-Fagetum dinaricum 
(Gomanjce). Razlika mcd srednjimi letnimi padavinami znaša med Trstom (1026 mm) in 
bpčinami (1413 mm) 387 mm, med Opčinami in Postojno (1703 mm) 290 mm, med Postojno 
in Gomanjcami (2862 mm) 1159 mm. Tudi letni tok padavin razodeva neko pravilnost, ki 
pa ni tako očitna in izrazita kakor pri temperaturi, zato padavinski rcžim sam po' sebi ne 
vpliva tako neposredno in odločilno na vegetacijo kakor temperaturni 
Letni tok padavin za Trst, Opčine, Pootojno. in Gomanjce je raJlviden iz dia-
grama 2. Da pacJ.'av.inski režim v mll1o'go mwjši meri vpliva na :izoblikovanje vege-
tacij"\Skrih tipov, dokazuje zelo prepričljivo cl·ia.gram 3. Kradi Bazovica pri Trs'tu, 
Pazin ·v Istri, jC!Jblarnca -ob Neretvi ~n Cetinje v Črni gori imajo precej različen 
274 
-
pad.av1TIski. rež·im, toda <SIkoraj enake ~oplotne razmere, vsi pa leže v ohmo·čju iste 
rastlinske združbe (Seslerieto-Ostryetum), ki se je razvila predvsem pod vplivo~ 
enak'ega temperaturnega režima. 
Vet T o vi. -- Kraško oZTačje 'je v ,splošnem zelo nemi,rno, ,razgibano, zaradi 
pogostnih in 'močnih vetrov, ki obvladuje!j-o kraško podnebje. Prevladujeta dva na-
';~6'r-----.--'------'--'-----r-.-----;---'---------r--! -- -,,-.~---,---.--,,-----.-------r---'-----'-----'--
/~~~;., v ......... 
~~~~~T-~~-rl-r~+-~I~~-~-+V~j~'~~I~ 
~OO~I --~~--~-+-+-\~,~--+-~~--r~r-~-~-r-r--r-r--r-r--+-.-r-
Diagram 3 
Let nit o k tem per a tur e i n pad avi n (mesečni' temperaturni in padavinski pov.-
prečki) za ·Bazovico pri Trstu, Pazin v Istri, Jablanica ob Neretvi in Cetinje v Črni gon. 
Vkljub medsebojni razdalji imajo ti kraji enak letni tok temperature in tudi enako vege-
tacijsko združbo (SeslerieLo-O.slryelum), todll; precej. različ,en letni tok padavin, v čemer se 
zlasti Jablanica in Cetinje močno razlikujeta o'd Pazina in Bazovice, ki sta si glede pada-
vinskih mesečnih povprečkov precej podobna. Diagram letnega temperaturnega in pada~ 
vinskega toka dokazuje, da ima temperatura odločilen vpliv na spreminjanje vegetacije, 
kar potrjujeta.. tudi diagrama 1 in 2. Padavinski režim v določenih mejah ne vpliva odlo-
čilno na spreminjanje vegetacijskih tipov, pač pa povzroča v določeni meri menjavanje 
rastlinskih vrst. v posameznih vegetacijskih združbah. (Diagram ing. P. Zianija) 
sprotujoča si vetrova:. severovzhodni v~ter, imenovan burja, in južni veter, znan 
po:d imenom jug ali šir(}ko. P.ihata ob vsakem letnent čas.u, vendaT ,je burja poleti 
redkejša) tem pogols'lmejša in silnejša ,pa je. od jeseni do 'pomladi. Burja j,e pozimi 
2-75 
ledeno mrzla in silno ohla;di ,ozraCJe. Rada se razdivja, dosegajoč 100-120 km 
br·zine na uro, ko di.v1ja preko· kraški.h goljav s takIŠno silo, da .se jii ni mog'oč·e 
t1stavljart:i. Traja lahko nepr-ert:rgoma .po več tednov. Burja pome~e meglo in ohlake, 
,p..aIp.ravi. ozračje ·asto, suho in hladno. Njeno' pojav'ljanje napo-vedujejo visoki, 
vodo-rav-no ležeči O'blaki, kot kape .pokrivajoč visoke go.rske grebene in vrhove, ki 
delijo celinsko SIovenij.o od primorske. Silovitost burje, kI piha v kratkih, sunkovitih 
presledkih, hrez .dvoma v veliki meri pospešujdjo kraške planjave -br-ez go:zda. 
V;sakdo ve, da 'so- ce'lo horni preredčen:i -borovi nasa-di. ddbri vetrobrani., ki l.om-ijo 
silo bu'rje in jo ,zadržujej.o-. 
Burja deluje na tla 'in ,vegetacijo v dvo~nem smls1u neugodno, ·namreč :rneha-
lličmo ,in fiz·iološk.o .. Kot mehanična .si.Ja lomi -in podira 'drevje ter ovira njegovo 
rastt v višino·. Na -burjii močno i.zpo&tavljenih g.rebemh iu vrhovih je d.-r.evje -nizke 
r.ast'i, v&e zverižeJ1lo ' in raz.mrš.eno·, z :nagnje-niuni debli j n eno'stra:nsko razviltimi, 
o.skabljenimi krošnjami. Burja na breZ!go·zcinih kraš-kih planjavah silovito pometa 
tla, trga travn·o rušlo ;in odkriva golo zemJjo, ()idnaša prst m .pes.ek, vam tudi ka-
menje., To mehanično, delOIVanje bUI1je, im·enov.ano vetroa erozija ~ab:l~ci'Ya, zel-o 
pospešl1j.e degradacijo Juaš:bh tal in proces zakraševanja. - Nič maJDj škodljivo 
ni Ifizio.J.oško d.-e1ovalnje hurje v ,smislu i.zrednega :izsušev~nja Ital in vegfltacije, kar 
negativni učinek kraŠlke suše 'izTcdno stopnjIuje. Za kraško SUlŠO in njene pogubne 
poslcd:ice je tudi burja v vehki meri odgov.orna. 
Pri pogozd·ovanju 'krasa ~e treba računati zburjo' k·ot zelo vwim klimatJ:lčn:im 
fakto-rjem, ki v ve1i'ki meri odloča ,o uspehu :in neuspehu p-Dlg-o~dovanja. Glede na 
burj.o je treba p-ri1agojeva<ti ves pogo·zdov-alni načrt v tem smislu, .da se uS1tva-rjajo 
llslirezni vetrovni p.as.ovi zC\.!do·stne velikosti, v -pravi'lnem .proiSrf:o·rnem ID časovnem 
razpor'edu. Ta V'idi-k Ise navadno premalo ll;p-ošteva pri izbiri po:go~dova1nih()b­
jektov in pri ča..s-ovnem zapoTedju po-gozdo.vaLnih odel. Dalje je -treba glede na burjo 
in ves Ikompleks kl-ima6čni-h .Qini-tdjev, kli jih burja zaostruje, -izbiirati .pravilno teh-
niko p'0goZJdov.al,nega dda, p-rilago'jajoč jo 'krajev,nim .tere!1JSkim r'azmeram ustrezno. 
En.aJk:o j·e v,a·žna·, da se tud:i b:iološki vidiki ;pogo'zdovanja (vrsta in kakovost sad'ik) 
v največji meri pr:ilagodij·o hurjii ,iGot odločilnemu klimatičnemu elementu in seveda 
hJc'ran ,o-s.tal-i-m podnehnim &niteljem, na -katere ima burja svoj Vlpliv (Italna in 
zračna vlaga, -tempera1ur·a, padavine) . 
D r·u gi redni veter kraš'kega podnebja j,e jug ali široko, prihajajoč od jugo-
vzhoda, z Jadranskega morja. Povzroča niz-ko staJnje bar·ometrs:kega pri-tiska, oblač­
no\St in to.plo -vreme. Prinaša re·dno dež v ohilnih in močnih .nahvih. V mrzlem 
zi-mskem času je za'želen, da ogrej.eozračj.e, v topli in sušni dobi, da namo.či izsu-
šeno Tin žej,no k-raško zemljo. Vegetacija, napol 'suha ·ien vsa onemOigla, si po takem 
dežj-u hi,tr-o opoma-re, poljsJce ku.Hure pa 'se lahk.o rešijo pro·pa·sli. Južno vreme 
navadno ne iraja tako ,do,lgo, k32kor burjasto. Preneha vedno tedaj, ko ga premaga 
burja, ki prežene oblake in razvedri nebo. 
Geološke in pedološke razmere 
Geološko 'Podlago 'slo'Venskega krasa ;tvorij o tele hri,biale: kredni apnenec, 
jurski apnenec, eocen-ski in oligocenski peščenjak kraš'ka jerovica -in aluyia-lni 
nanos-i. 
Apnenec gornje in dO'luje kre-de sestaVlja Spodnj-i, Srednji j·n 
Go,rnj'i kras, pianolto, Hrušice in Na-no.sa, masiv Vremščice, kr3lŠke predele okrog 
POIstojne, P·iv.k-e :in Hir.ske B-.istrice, 6ičiu~ij ,o.z masivom Slavnika in ves njegov 
podaljšek do Tr.$ltenika,· Koj,nik -in vso široko gorsko planoto, -!<Ji Ise vleče v smeri 
pro,ti Učki (Go'li<:, Lipnik, 2bevnica i. dr.). 
276 
] u r iS kia 'P n ene c gradi geo!'oško .podlago Trnovske plan-ote. 
E oce n s k 'i ino 1 ci g :o cen s ,k i P' e š čeTI jak ali f 1 i š napolnjuje vso 
V'ipavs:ko dolino, segajoč prek<! Razdrtega, S.enožeč in Hrašč do P'olstojn:e, del 
. spodnjega PO~'očja, .dollino Reke in Brki:ne, v Istri ,pa je razširjen ·od Trž.a:Šlkega, 
KoprskeJga in Piranskega ·zaliva čez vso srednjo. listro v jugovzhodni smeri, zaje-
maj-oč v slov.ensJcem delu Istre predvsem predele okrog Črnega kala., Mostišča, 
Kubeda , Ospa, Morvraža, Sočerge (g;l. zemljepisno <skico Slov. primorja). 
TeJmj~ka rim. POIg1o-roo'Va,lna 
dela so umirila nevarno 
flišna hudournj~ko pod-
ročje v So-čergi (Istra) 
Kr a š kaj ero V li c a kot geo,loška podlaga je raztresena v vet jih in ma,nj-
ših .o!toJcih po Spodnjem in S.rednjem kra:su, pooebno o.krog Kosta.njevice, ~omna, 
Avberja, Dutovelj, T'omaja. 
Al u via ln ina n o s i 'se .pojavljajo ob v·odnih Jtokov.ih v Vipavski dolini, 
dohni -Pivke in Reke. 
Kadar govorimo o krasu , imamo v mislih le apnenčasti kraški svet. Vendar 
je zajete v področje :kraškega sveta too·iko površine s flišna podlago, da mo,ramo s 
pri.ro.doslovnega ln g,ospo,darskega vidika obravnavati Itudi Hišne -predele. Marsikje 
se apnenčasta 'in fli~na poolaga uned-sebdjno ·ozko prepletata, pon'ekod je. fliš na-
ri:njen na ,apnenec in ga pr,ek'riva v .cLebelejšenn ali tanjšem sloju . Glavno pozor-no~t 
hočemo posvetiti seveda 'pravemu apnenčastemu 'kras}l, flišno področje pa obdela-
vati ·bolj površno', modtem ko aluviallI1ih nanoso'v oploh ne mislimO' obravnavati. 
277 
A'P n elfi e c je .tista kam eJni na, ki. ust.varja pojem :krasa. Na apnenčasIto pod-
la,go ,so namreč navezani Š1tevilni kraški pojav:i v zvezi :z mo'rfo!lo;gijo- krasa, njego.vo 
genez o jn hid'ro~Tafij·o ter slednjič tudi njegovim gospodarstvom. Zares je člo.vek 
ustvaril goli kras, ko je z nespametnim gospodarjenjem uničil njegovo vegetacijsko 
odejo in ga raagalil do kamenite podlage, -vond.ar je treba vedeti, da vsebuje tudi 
z .goo·z,dom pom'tj v.iso>ki kras is·te ,razvojne mo,žnosti jn ·i~to d egradacij-sk o,' to je 
zakr:aševalno·"tendenoo, ter da bi se enako, razvil v .g-oh kras, če bi človek z' njim 
enako gospop.aril, ka!ko'f je gospodaril s <sedaj golim krasom. Apnenec ima takšno 
.p~tr,otgr.af'Sko prirodo, -da o·mogoča proces za;kraševanja, seveda v zvezi 's klima-
ti&i.imi razmerami mediteranskega all submedii,teransJ.cega podro'čja, ki omenjeni 
zalkraševalni proces izdal!:no -pospešujejo. Za razvoj krasa najvažnejš.a apnenčeva 
laJstnost je, da lne .zadržuje vode, marveč jo, oprepušča. Razen tega je apnenec malo 
od;poren proti ikemičnemu razkrajanju, ki ga opravlja voda. VOIda ga topi in raz-
kraja. Posledica 'tega je, da -ima apnenčasti kraJŠki svet svojevrstne h~drografske 
r3JZJmere: Na površju !Ili vo-de, saj doževnica ali ,talnica prav kmalu izgine v 
ilD'tranj,oslt; po,vršje j,e suho·, brezvodno, v ndtranjosti 'Pa -se -zbira :v·oda v poodze-
melj'ske tok.o;ve ~n jezera, us1:varjajo,č .čudovito, zamo1tano hidrografsko mrežo 1!D. 
bajni (svet kra~kih jam. V zve1li os 1cemi,č.rum in mehaniČI1im ddovanjem vo·de v 
apnenčasti podlagi' so rtudi .posebnosti kr:aškega reliefa: š-kra.pe, vrtače, ikukave, 
dra:ge, d'ol~ne, polja, .ponikve .j. dr. Tem površinskim obli'kam j.e prilagodil človek 
svoj,e ,g'o'spodars,tvo- :in -svoje življenje. Obdelovalno zemljo :išče v navedenih teren-
skih d,epresijah, kjer se Je" nabrala debelejša pla·st rodo,vitne zemlje, (Skalnate 
vzwetine pa up,orablja za ekstenz"ivno g-ospO'darjenje z gozdom, grmiščem in pašniki, 
v kolikor so- ·seveda UJporahn~ za gospodar.ske 'namene, po.s.pešujoč na ta način 
proces zakraševanja, k~ hitro napreduje d,o 'sto,pnje nepop-ravljivo-sti. 
Iz a.pnen c.a, ·do.fomiiti1ziranega apnenca in !dolomita se je ra·zvila za ,toplejše 
kraš:ke pre:dele ta:ko ti ptična kr aš kaj ero vic a ali j e .r 'i. 'il a (terra rossa), ki 
predočuje nclo'P'ljiv.i os:tanek ap.nenčasrtih ka'monin. Na neapnenčasti :p'odlagi, n. pr . 
na f.li~u, se jerov,ica ne razviJe vkljub enakim klima.tičnim razmeram. Za nastanek 
jeroV'ice je ;potr.ebno po mne'nju geologov in JJedol'ogovtoplo 'srerlozemsko' podnebje 
,z menjajočo se sušno poletno in vlaž:no iimsko .penodo. Zares je jer.o-v~ca najbolj 
razširjena taIna vrsta v Isred-ozemskem področju. Nekateri strokovnjak.i mislijo, 
,da' je jerovica fosilIna zemlja iz ledene ali celo ,terciame '.dobe. Bogarl:a j.e z' ždezo-
vimi, -alumi,cijevimi -in sili-cijevimi spojinami. Po neki kemi,oni analiz-i vsebuje 
42-45% Si02, 27% A120 3 in 11-12 % Fe~b'3' SeVeda njena k.emična sesfava močno 
varii-ra, ker je pač ,odvilSna od kemične sestave apnenca, ki ni povsod enak, -in o,d 
j'azkr,ojnih procesov, ki so podvrženi Ju'aj"evn~m podnebnim 'razmeram. Da .s·e lahko 
tvori jer-ovica, mora v.sebovati ma,tična apnenčasta ka.memi.na do,ločeno- količin'o 
železa, alumjnija in -silicija. Če apnenec nima ustrezne sestave. ~·e .tvo·rijo. na njem 
naJmesto jei'oyice rumena, rjava ali 'siva tla. - Jer·ovica je v jugoslovanskem 
sredozemskem področju (po F. Tucanu) ra·zmeroma revna s kremenovo ki.sL-ino 
(Si0 2), :toda bogata s seskv.i.oksidi (Fe20 3 , AI20 s)' Na slovenskem kra'su, zlasti. še na 
področju', kjer uspeva kraŠlki· teran, je jerovica izjemno bogata 's ·silicijevi'm dv-o-
kisom (Si02). Domačini imenujejo jerovico, bogato s kremenovim peskom in ka-
menjem, Ikremenico-. - J erovica vsebuje ma.lo ·ktilijain fo,sfo'rja (P :!0G)' vendar 
količina kalija zaJd;o·šča ·za p'0.trebe 'gozdnega d.revja. Tudi .dušika je malo· -v jerovici, 
toda nekateri strokovnjaki {V. Leiningen) so mnenja, da je jerovica zaradi obilice 
koloiclov sposohna vpijati zračni amonijak. Za jerovico je dalje značilno pomanj-
kanje humusa, ker je' v toplem sredozemskem poonebju ra7Jkroj orgamskih snovi 
zelo pos,pešen in popoln . IPray p,omanjkanje hU!musa in velika količina železo~ega 
hidroksida podeljujeta jerovici značilno opekasto-rdečo barvo. 
278 
NenavaJdnain značilna je ugort,ovi,tev, da so .zemlje, ki '5'0 se razvile na .<l!pnen-
časti 'podl agi , revne na kalciju. To velja v polni meri rtudi za jero,v:ico. To je po-
sledica izplr3lnja, ki ,zemljo razapDjuje (d·ekalcifioira). Razen kalcij:a so i1Wrane 
,tudi druge laže Tazkrojljive soli 'in :baze. Za.to reagira jero'vjca kot kisla podlaga, 
posebno pa še ,zaradi prisotno'Slti Si02 • Razumlj,iYo nam je tedaj , :da j,e flora na 
tipi,čni jerovici bolj acidofilne narave :in da tod dobr,o u~p-eva ,d:omač·i kostanj kot 
izrazito kalcifobna rast-l1Lna.. Poma.njkanj,e apna ,povečuje gnetljlvO'srt jerovice, že 
majbma količina apna (ok. 1 %) pa jo uničuje. - To dejstvo je važno za vegetacijo 
,in posebej še za pogo·wovanje, Primes apna namreč izboljšuje' fivikaJme la;stno·sti 
tal, 1k1 dob-ijo bolj .s.ip:ko ,in ,rahlo strukturo. Takšna Ha so bolj zra-čna in vlažna ter 
biološko bolj aJktivna, kar pospešuje ra:5,t vegetacij-e. 
Za f.jzikalno struiklturo, jero'vice je znač,ilno·, ,da vsebuje mno.go :drobnih kol<Yid-
nih delcev. Za;to lahko vpija mnogo vode, pri čemer nabrekne ~I1 pos.tane g.netlj,L va 
(pla!s;bična). Če se m,o'ČIlo napoji z vodo , ,postane ,za vodo nepl'epustna. Po njeni goli 
površini se zbira zategadelj padavinska voda v obliki luž, ali pa odteka po površju. 
Tudi v suhem sta,njlli jerovica !počasi p'repušča vodo :in za;to je največji del ~Zipa'ri 
brez koristi za tla, To je p01eg lHepns-tnosti ~pnenčaste ,s,kalne !podlage važen vzrok, 
zakaj '50 kraška tla vkljub razmeroma obilnim padavinam skoraj vedno suha -in 
žej,na. - Spo'sohno'st jerovice, :da sprejme veliko ko-li.čino vode ,in da j-o lahko dolgo 
zaldržuje, pa ima tudi ugodne posledice za veg'etacij o. Rastline z glohljlLmi ko-re-
ninami, tOTej zlasti drevje in grmovje, naj,dej'o tudi v dolgotra.jni poletni s~ši 
potrebno vlago v globlj'ih plasteh, kjer ISe jerovica -ne ;iz.suši, medtem -leo se p,litvo 
zakoreninjena zeu.ščn-a vegetacija v j,zsušen·jh vrhnj.ih slojih kmalu posuši Tud-i to 
je dokaz, da so s'keletna kraška tla s pl'itkim slojem zemlje abso.lutna gozdna tla, 
kjer ne mo,re zadovo'ljivo uspevati nobena druga ku1tur.na vrsta kakor go,zd. 
Po ·opisa.nih kemič,~h in fiz1lkalruih la.stnootih velja jerov-ica za težko·" . kom-
palkbno zemljo" ki je srednje wdovirtna. Seveda ,pa te lastnosti -lahko iprecej 'Varii-rajo' 
Y d.obro ,in :slabo 'stran. - J erovica se pojavlja v večji količ,ini po kraških depre-
sijah jn ob ,gorskem vznožju, kamor jo je naplavila voda. TOld ,se gospodarsko 
'močno izko,riš,ča za pOljske ' kulture. Na -skelctni podlagi ,po vzpeuinah je plast 
jerovice r.aztr.gana -in s,e pojavlja :navadno v obliki žepov :in žil med <skalami itn 
~kalnimi -razpokami. 
FI i š nat.1 a '50- nav~dno globoka in za v'odo bo'lj ali maJl1j noprcpustna . 
Zato so sveža, hladna in vlažna ter v suhem -in toplem >submedi.tera,ns1kem podne:bj u 
zelo prri1dadna z,a kmoojske kulture, !ki se na nj,ih zelO' ,dob:ro .razvijajo. To so 
izrazita kmdij,ska .tla, 'ki .se v >splošnem premalo 1n:tenzivno, uZlk,oTiščajo za kmetij-
sko pro:i,zvoclnj,e. Njihova -slaba !Shan je velika eroz~j!Slka sposohnost vdde, ki 
ustvarja v 'Strminah nevarna hudolJ,rn.jška ipodr'očja, kakršna p,o znam o' s Hišnega 
področja v I.S1tni -(Čnni kal, Rižaqa, Osp, So<-:erga irf:d.), v 'manjši mel-i -mes'toma 
tudi v .gornji Vipavski doLinj ·in v Brkinih. Dokler !pokriva st.rn~ema :go·zdna vege-
,tacija strma pobočja in jarke, ni nevarnosti za ero,zjjo in razvoj hudourniških 
iani'šč, h'i,tr,o' pa Ise razmahne hud-o.urniš:ko -rlel.ova.nje, če go.zd unič,imo. 
Flišno ,podla;gO' ,tvori eocenski jn DEgocenski .peščenjak, ki j·e ho~j ah manj 
1apo ras-t , :to,rej 'z apnenča5rto' VG ehin o" ,ki lahke dose-ga do 50% in več CaC03 . V tem 
po'gledu se razne vr.s:te fliša močno ra-zlikujej.o in je nj,ihova reakelja lahko, kisla, 
nevtralna al~ ba.znčna. Med našimi flišrrimi rl:ereni sta Panovec rin Stara gora pri 
GOIPici v sp,]'ošnem ik:isla, ena:ko tudi B.lik,ini, yeoji del Vipavske 'dOlline jn lstrski 
fli.šni predeli pa se zd'i, da vlečejo, bolj na balZ·irno. P'on.eiko,d razodeva ta.lna Hora, 
da so tja na baznčnti fliš.ni pod,lag.i mes,t·oma tudi .zak,isana,saj najdemo n. -pr. 
na v-ečj 'ih površinah .levih po,bo .čij gornje Vipavske- -,doline .(Ot,ošče, Lozice) prav 
nadrobno pomešani dve rastlini, katerih ena - jesensko vresje (Calluna vulgaris) 
279 
- naznačuje kislo, druga - pomladanska resa (Erica carnea) - pa bazično pod-
lago. V ,ped,o.}oškem poo:gle:du so nM1 flišni ierenn še nerazi.,skani. 
Flišna po.dročja se že po svoji pov.ršin~ki obhkovitos-ti razlikujejo od ohda-
jajočega apnenčaSotega kraJsa. Talni ·relief je v ve1ilkem zelo. raZIgiban, (·oda skora,; 
povsOd. eno·ben ali vsaj močno po,doben, z značiln'tiJrni erooij~kimi oblikami (zaoh-
lj-emi greheni, glo,bo·ki vodni jarki, enakocrnerno ipadajo6t pohočja) in ·z zelo enotnim,. 
umirjenim mikror el1 ef om. - T udi v vegetaci1i je raJZl~ka med kras· om un fLišem 
prav ostra. P'r.a.vi ikraški svet nosi rtermofi'lno-kserofilno vegetacijo, prilagojeno na 
hudo vro·čino iJU. sušo, Hi.šno zemljišče ;pa lffielZofilno-higrofilno vegetacijo,,!ki. zahteva 
talno vlago in hlad, V pasu submedirt:.eransikega -kraškega gO'Zida, kri. ga sestavljaj<> 
hrast :puhavec, cer, gabrovec, mali j 'esen <kr mnoge druge toploljubne in sv~.tlo­
.Ij-ubne rastline, \Srečujemo .na fIlišu :sr·ed.njeevropski bu-kov ali gradno.vo-ga"brov 
gozd z mnogimi lSenoolj';'bnimi in vlagoiljubnimi -rastlri.nami, ki j:ih na kraškem 
zemljišču PaNad.no le redko najdemo· (.na dnu g1ob.o-kih vntac, jaI1kO'V in dolin). 
Na opus,tošenem Q(raškem rterenu 'se :klserofi1na vegetacija tem hoJj ~iri, čim bolj 
na.preduje zakraševanje, hig-r-of.ilni elementi pa vedno <bolj llazaJdujejo', le Hišni 
teren jtih čuva v !Sv'ojem rra:r,očju. . 
Fflišna vegetacij-a nam je lep 'Pr-imer, kako ta1na podlaga odločilno- v.pliva 
na vegclacijlSlci tip in !kako s svojim učinlko-vanjem omiljuje V;roče in suho ppd-
nobje. ZaJto se posamezni eko-loškO. činio1:cljr:i ne smejo ·ob-ravnavabi. .osamljeno in irzlo-
čeno, marveč povezano (~ompJeks:no), 's.icer Ipridemo ·do napačnih zaključkov. 
t3budij ekolog,ije .podnebnih, :talnih in ·drug.ih činiteljev je na.juspešnejši na o~novi 
vegetaoij.s·kih tipov :k:o{ najvemejšega ~zraza c-elOitnega :spleta (k omrplejlGsa) VISeli 
č-init el j.ev, ki :ka:koI1ko11 vplivaj-o na rastlin-s tvo. To je sinekolo~ki I}.ačin pr·aučevanja 
vegetacije, kakršnega uporab~ja fit·osoci-oliotgija za ekološko analizo rastlinskih 
zdrOOb. 
Pomen gozda za kras 
SlrUkJ. 'sem .podati zg.oščeno analizo· najvažnej·Šlih .pri.rodnih ·činitetjev kraMcega 
ozemlja IS Iposeb.nim .o-zir-om na <gozdnogospodarske pOltr.ebe jn potrebe .p.Q!g'OOldova-
nja krasa. Ug6<taVlljajoč \Slabe .pri ro dne· ,po-go~e za .krašk.o g.oopodanstv-o,· moraj·o 
gO!zda-rjli 5iku~ati najlti mo,mosti ilzholj,šaJnja in napredka. Pri ,tem ne moremo, lin ne 
s-memo irti mimo gowa. Uničenje g021da je namreč eden poglavilltn:ih V.ZTOOcOV za 
poslabšanje življ-enj1skih rMmer na kra'su; ,obnova .gozda daJe ZMO največ upanja 
za izboljšanje kralŠ1kega goop-odal"stva. 
" . Vs.i poznavaliQi krasa 50 s.i edini v mci.š'l,jenju, da je današnji ogo-ljeni kras s: 
5 Vlojiimi neugodni-mi pojavi., ki otežujejo živJJjenje na nj·em in ga ponekod onemo-
g~čajo.' J1ar~f~ -posle.dica neprav,iln~ga ~O'SpodarJenja na ,krasu. S. sečnjo, p,ožig:-
nJem 'm :pasQ,LJe zadal "lov·ek smrtnl u·darec kraškemu gozdu ,ter l-s.točasno spr-o-Z1.J 
raJ2idi-ra}.no delovanje Ip-rirodnih sil, ki so njeg'ovo unič·ovalno, ,delo nadaljevale in 
po,spešev(i)}.e. Tako IS'O [se postopoma slab~a.}e življenjske razmere, Čl.o-velk je v go-
spodarski 'stiski 'segal po <:D,Iovih go~dn1h po,vršinah in jih un.ičeval, na že golem 
~kraškecrn svetu pa j.e go.slpodaril vedno :hO'lj eksteruziVlI1o, t-e-s-e' ,pravi, da je -zaj-ema,10' 
njegoy.g g()sp'o:darjen~ e .lZlIne:raj .večje površine 9n da se -b.i-Li nlJ'eg('wu gos.poda:r-ski 
uk-repoi vodn·o manj smot-pni. Proc·es Idegra.d.acije kraškega zemljišča (.zaikraševanje) 
je napredo·val nez.acLržanol. Ohdelo-vama po>vd$ .se je sla:bšala in kr čila. Pr·ebiva!lcr 
kra~kega .s.veta sami ,opazujejo, da j.e !loone z~je vedno manj, lkameOlja pa vedno 
več. čim. hOllj je zemlji~če ·strmo, čim bolj je izp-ostavlj.eno I~o'nčrui pr.~peki, vodni 
erooiji ·in ·iz.suševalnemu vetru, -tem h1tr.eje pro,pacLa in ,tem hooj se Sllabšaj,o ž;v-
ljerujski 'p()goji Ni -treha .~tolerlJij, da 'Se s,premeni go'zdnati kralŠlci svet v kra~ko 
puščavQ, 'zadošča nekaj ·desetletij, če &0 negaJt:ivme s11e 's,ta:lno na ' delu in če ne 
280 
dajej,o prirodni vegetaciji miru, -da hi s.i OtpoIDO!gla ·jn izboljšala ,sIlabostanje. Spričo 
.s-lahšajočih se gOoS1po.a·apskih iUložn.oSlti s'e Ij'e na !krasu vedno bOllj razvijalo dks-tcn-
z.iv:no 'gos.po:da'fjenje, lilasti lPa~a ovc in d.<.o.z. To je bil za dane rarzm·ere \S<jcer naj-
pr·i!lcl.aodnejšj in trenul.tno naj d,ono:snej š:i, vendar pa naj,primi,tivnejši ,in !perspektivno 
najnevarnejši nač·in ,iizkoriščanja tal, ki je slabo s,tanje samo posla:bševal. Ne smemo 
poza:bi,ti, Ida ISO živ:ljenjske potrebe močnejše ad vseh Jteoretičnih .pmnciJpo'v. V 
stis:ki.Jsega čl'ovek po .sreds-Ilvih, da. IS! .ohrani žiVljenje, četudi ISji IS {em za bodočnost 
nakoplje še večjo Slti'sko. p.osamezniik 'si nav.wno ne ·more pomagati, poseči mora 
. vmes skwpnost z javno p'omočj-o -in z na·črlnimi lzboljševalnimi ukrepi. Takšen 
ukrep sta Pf·edv,sem zaščita gozda ID pogozdo:vaJ)Jje. 
Vse rto navajam zato', ,da nam bo blagodejni vpliv gOlZ/da .za kraški Sy ci tem 
jal.snejši. Na kra.su je lahko u'll'iči,ti gozd, \'težko .pa ga rje ·obnovii1 alli oisnovati. 
PonaVljam, da ima največji del našega golega in pollgolega krasa ahsolutna 
gozd~na da. 
Gozd .se ipoja'VIlja .na ,kraSiti kot odločLlen priro:drui in gospodar.ski činitelj. Nje-
gov·o :prirodno· ddovanje je v tem, .da je najbolj1ši zaščitruiJk kraškega 'le~ljišča 
pred degraJdacij.o, edini tivorec tal, ugod~n regulator podnebja, zbiratlec in ohranje-
valec ,talne in zračne vlage, 'VarovaJ-ec ro:dovi1:no·s.ti ,ohdelova1ne ,zemlje i,t,d. - Svoj 
e}wl1Gmski :pO'men -razodeva ~O'zd ... neposredno S pr.o:izvodnj o lesa ~:n raznih &tran.skih 
gozdnih .proizvodov, pos-rodmo' pa s pravkar na;Š,tetimi prirodno-lg-ospO'da.rskimi fUJl1{: 
cijami: Le-te so na kritičnem kraškem zemljišču po svoji pomembnosti celo pred 
ne,po-srednimi k-of\isltmi~ !ki jih nudi gozd. 
V lub tega r<i1zmiš\ljapja je treba .preso;jarl:i obnovO' gO'Zida na krasu in pogoizdo-
vanje !krasa. Račun r,enta:h~ln06ti v 'Sl11i.s}.u 'iska:n ja neposrednih ko,risti p'f'i tem ne ' 
sme Slto;pa-ti proveč v ospredje in ~ato· ne more bi,ti ed4no merodajen~: OdločiJm.a je 
. biološka· vrednost melioracijskih ukrepov, zagotavljajoč v daljni perspektivi tudi 
gospodarski uspeb, ki ga prodočuje ,obnov.ljeni gOlZd s svojLmi ·premnogilmi nepo-
srednimi in posred.n~mi ko,ds.tmi. O !tem gOlVo're .dovo,1Jj zg,o·vorno o.d-ra.sle h.orove 
113!SaJCi.'b'e, ki so VIkIjub vsem ne,,;godarn (holezni, živallski zajedavci, :snegolomi, požari 
itd.), i,zvirajočim iz ne.pravilnega rM'nanja (gojenje v mOlI1o:kulturi, zamujena p-re-
mena itd.), vendarle ~pravile preva.mlO me1i,O'r.acij'sko, nacIogo in ,imajo vkljub svO'jim 
pomanjkljivostim tudi upoštevanja vredno neposredno gospodarsko vrednost. 
Pri po)g:o.zd~vanju naš'ega krasa -se ~e med mnogimi drevesnimi vrstami naj·bolj 
obnesel črn ibo r, ki si je kras docela osvojil. Mnoge gole kraške površine 
je pokril njegov naravni pomladek tako, da od najstarejših nasadb dorašča že 
njego'v rtretj'i roo. Njeg·ova hjo.IoM<o-ekoLoška vrednos,t je tudi v tem, da nima 
edi.f:ik<iJtoJ·ske in 'Soci·oJloške .sposobnoISti, s ka;tef'o hi lS:preminjaj ·oče v[p1ival na sestavo 
in s tr uk..t ur o p-ril'o.d'11e (av,tohtO'ne) vegetacije. S svojo vel-iko ekodoškO' ,skromnos.tjo 
[n prilaJg·odlji.vos'tj.o osv<llja nerodna kraŠ!ka tla in jlim vrača .rod.o,vitnO!St; pO'.d. nje-
gOlvo zašči,to se pospešeno obnaJvlja ,prir.odna g01Zdna vegetacij'a, katere. v razvoJu 
De ovi.ra, če ne z.anemarjamo gojitvenih ,ukrepov, 'in rtu:di ne raJzdira vegetacijskih 
zdru~b avtohtonih lustavcev, marveč se ~ilID pnilagaja, povečuljoč nJihoiVO' go:spo-
darsko vrednost. V območju gozdne oziroma grmiščne združbe črnega gabra .z 
ojstricO' (Seslerieto-Ostryetum), ki obvladuje največji del našega nizkega kraškega 
področja, j·e čl"ni bor nepolgrešljiva go.wna melioracij-ska vrsta. V burni zgo'dovini 
kra.škega ,po.gozdwanj.a je prestal ,tpdo ;preizJkušnj-o Jin bo ltudi v bQdoče opra.vlja·l 
hvaležno nalogo najzanesljivejšega in najuspešnejšega kraškega pionirja. 
Naj zaključim svoje razmišljanje s tole mislijo. Življenje na krasu je v svojih 
ppir·odno--gosp()daJrskih temeljjh v vel Lk·i meri ·odv.isno Old g.o·roa. Ko Ibo na .golih. 
goo:pooar.sko malav.rednih kra~kili ikamenišč.ih &pet olzcl.enel gOlld, se bodo močno 
izboljšali tudi življenjski pogoji našega Kraševca. 
281 
Slovstvo 
1. BnJen Josip, Pošumljavanje krša igoleti . - Pola stoljeca šumarstva 11876-1926. 
Za~r.::.b, 1926. 
2. Balen Josip, Naš goli krš. Gospodarska pitanja s naro·či-tim obzirom na po~umlja-
vanje. - Zagreb, 1931-
3. Beltram Vladislav, Po.gozdovanje krasa ni problem. Gozdarski vestnik 1948/1-2. 
4. Beltram Vladislav, Obnova ,gozda na krasu. - Gozdarski vestnik 1948/3. 
5. Beltram Vla.dislav, Otkuda · neuspjesi po~umljavanja s:adnjom u sušnim o-blastima. 
Naro-dni šwnar 1949. 
. 6. Beltram Vladislav, Pošum"ljavanj.e u pojas.evima . ---:-- Narodni šumar 1949. 
7. Beltraffi Vladislav, Samo pogozdovanje ne zadostuje za ohnovo gozdov na krasu. 
Go,zda·rsk.i vestni.k 1952/8-9. ' . 
8. Furlan Danilo, Nova padavinska karta Slovenije. - Geograf,ski vestnik, Ljub-
ljana, 1953. . 
9 .. Horvat Avgust, Osvrt na rez.ultate po.šumljav:anja u krškom po,dručju NR Hrvatske 
u ,periodu izvršenja petogodišnje.g plana. , - Šumarski list 1954/2-3. 
10. Melik Anton, Slovenija. Geo.grafski opis VI. - Ljubljana, 1935. 
II . Okrajni ljudski odbor Sežana, Ekon·omsko-družbeni problemi sežanskega okraja. 
- Sežana, 1953. 
12. Orel Viljem, Obno·va gozdov na -slovenskem kras.u. - Gozdarski vestnik 1947/8. 
13. POUI-tet Jean, Nekaj misli o pOlgoz.dovanju v Slovenij.i. - Gozdarski vestnik 1953/ l. 
14. Pučnik Jan ko , Klimatoška slika slovenske zemlje. (V razpravi A. Žumer, Gozdno-
gospodarska področja Slovenije. - Ljubljana, 1948.) 
LI}. Rejic Hi·nko , Obnova gozd·ov n'a sl·ovenskem krasu , - Gozdarski vestl1i.k 1952.18-9. 
16. Reya Oskar, Najni.žje .in najvišje temp~rature v Sloveniji. - Geografski vestn ik 
1939, Zagreb, 1939. 
17. Reya Oskar, Padavine na Slovens.kem v dobi 1919-1939. - Geografski ve.stnik 
lJj ublj-a.na , 1940. 
18. Reya Oskar, P.a·davinska karta Slovenije. - Ljubljana, 1946. ,. 
19. Rub:hia Konrad , Fiinfundzwa.nzi.g Jahre Karstaufforstung .in Krain. -Laibach, 1912. 
20. Šebenik Mar.ijan, Malo krme na Krasu. - Go:zdarski vestnik 1948/&. 
21. Va.jda Zlatko, Prilog poznavanju historije postanka našeg gol-og krša . - Šumarski 
list 1954/4 . 
22. Wraber Maks, Osk.rbovanje gozdov na bi,ol'o:šb podla~i. - Les 194911-2. 
23. Wra'ber Maks, Fitosociolo.gija kot temelj sodobnega gojenja gozdov. - hyestja 
'Gozda-rskega inšt1ttuta Sl.ovenije, št. 1, Ljubljana. 1950. 
24. Wraber Maks, O .biološkem .in gospod.arskem pomenu gozda. Nova proizvodnja 
195511. 
25. Wraber Maks, O biološko-tehničnih .problemih pri pogozdovanju krasa. - Sežana, 
1954 (rokopis). 
GLAVNE VEGETACIJSKE ZDRUžBE SLOVENSKEGA KRASA 
:s POSEBNIM OZIROM NA GOZDNOGOSPODARSKE RAZMERE 
IN MELIO'RACI}SKE MOžNOSTI 
Dr. Ma·ks W rab er (Ljubljana) 
9o,~poda-r,j'enj,e S .prjlfodo \'i'e V vedno yečj~ mari 'opilfa na ,p!ruwdne 'rast1ilI1lske 
.~dru.~he, ki iSO In.aj.zanes:ljiiVej.še napovedOivalIke ra.st,i6'čnih Taamle,r. PO'Z!l1a.'VaII1.lj.e vegeta-
oijsbh ·.zc1ru~b, ikallw[" nam j~h posreduj e filtoS!ocioLotg.ija, je posehno. rva!Žno !Za ovno'Vo 
.go,zda na klfasu :in za. p'O'gozdovan.je kra'ških goLjav. Vildj,uib na'V!idezni p-o&.rajinJski 
eno-im'osti nudi apn:enča5lti kTaški ~)fVd kaj Ira.i2llične mofuJosti. za mehoracLjlSlke ulk.1rcpe 
zGlJra;di rffi'ooja!j-očih ISe eJkoJoških pO'gojew, kakolr raaJi.oo-e .globine ~n s~tUlr.e tal, višill1-
ske .j~ge, ~po6l1:a.v,1~e'l1osti soncu in burrili, tere:ru;lkega nagiba, degradacij,slke s:tofP11je 
. vege1:a!oij,e ~in ltal, različne ko·1iline p.afla'V.1Jn ;iitd. V sak {lod teh ill1 dlflugih ekološik,h 
.čm~teljev la.!h.'ko', v veljiki meri in celo odJ:o:či'!n'O vpJ.iva na pogoz-dovalni mSlpeh. . 
282