Štev. 7. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 17. februara 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom aaslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D., Či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. A-merikanci plačajo za No-vlae, M. List 4 do!., ravno tok naročniki iz Canade, Australiji t Jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Usta 25 Din. Plača se v Čensovcih na uprav-aištvi, naročitev tiskarni Panonija M. Sobota. Glasilo Slovenske krajino Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: em2 75 par, '/« strani dobi 20*/., */a strani 25% i cela stran 30% popüsta za edne objavo. Cena malih e-gtasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom em2 1 50 D., v »Poslanom" 2 50 D. Takso Za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratno]' objavi. Ček. položnice Št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. nova cerkvena držáva Te dni se je zgodilo nekaj takšega, ka se po pravici imenüje svetovni dogodek. Poglavar svete katoliške Cerkve je dobo nazaj svojo državo, čiravno ne celo, nego jako malo. Da bo vsem bole razumlivo, Podamo nekaj Zgodovinski podatkov. Leta 754 je frankovski král Pipin dao rimskomi Papi v dar preci velke pokrajine poleg Rima. To je bila prva cerkvena držáva, v šteroj so papi meli vso oblast kak majo vsi vladarje. Vll. stoleti je nemški casar podario Pa-pam nove velke pokrajine. Te so bile: Benevent, Apulija, Ka-labrija, Sicilija. To so kraji od Rima na jüg. V 12. stoletji je ta držáva dobila ešče Mantovo, Parmo, Modeno, Reggio. Ta mesta so od Rima na sever. Kesnej so se ešče prikapčila mesta Bo-logna (Bolonja), Ancona (Ankona), Ferrara, Urbino, Castro (Kastro), Ronciglione (Rončiljone).. Tak je t 17. stoleti Cerkvena držáva obsegala velki tao zdajšnje Italije. Merila je 41.400 km2, to je telko kak tri Slovenije vküp. Prebivalstva je mela 3 milijone. V tom časi je bila držáva na vrhi moči. V 18. stoletji je začnola propadati, Kak so prle kralovje pa casarje davali Cerkvi nove dežele, tak so kesnej drügi oblastniki s silov ali vkanlivostjov vkrej jemali. Prvi takši so bili neapelski Burbonci, potem Francozi, Avstrije! i nazadnje Italijani. To se je zgodilo 20..sept. 1870. leta, gda so Italijanski revolucijo-narje pod vodstvom Garibaldija vdrli v Rim. Vse so si osvojili. Svetomi Oči so püstili samo vatikanske palače. Istina, ka so za odvzete kraje določili odškodnine 3 milijone lir na leto. Papi so pa toga nikdar ne Štnli sprejeti. Tüdi so nikdar ne šteli iti kam vö od va-tikanskih palač, niti Vmesto Rim, čiravno ka bi lejko. Vse to pa zato, da bi pokazali, ka ne privolijo v nasilno odvzetje cerkvenoga premože-nja.Tojetrpelo 59 let. Od tistoga časa do zdaj je vladalo sveto Cerkev 6 Papov. To so Pij VL, Pij IX., Leon XIII, Pij X., Benedikt XV. i zdaj Pij XI. To prostovolno jetništvo vladarov sv. Cerkve je bilo v veliko sramoto tistim, ki so jih do toga spravili. To je najbole čütila Italija, zato je večkrat mislila na pogajanja z Vatikanom a zaman. Pa kak je Bog vsikdar modro čuvao nad svojov svetov Cerkvov i znao obračati hüdobne nakane sovražnikov v njeno Povišanje, tak je tűdi zdaj prišlo. Nova držáva je obnovlena. Pogajanja med Papom i taljanskov vladov so trpela že duža časa. Zadnje dni pa so. prišli do pogodbe. Dne 12. febr. na sedmo obletnico kak so Zdajšnji sveti Oča bili bili kro-nani, se je v vatikanski)] palači podpisala pogodba. To je tak velki svetovni dogodek, ka ves svet samo od toga guči i piše. Poglavar naše sv. Cerkve manedopis-no velko dühovno oblast nad vsem krščanskim svetom. V novoj, svobodnoj državni de ta oblast rasla od dneva do dneva ar do sveti Oča svobodno vršili sojvo od Boga dobljene poslanstvo. Za nas katoličane je pa te dogodek ešče prav posebno ráz-veseliv. Mi smo kotrige tiste velke drüžine, štera ma 300 milijonov vernikov. Od Boga mam dani dühovni poglavar sv. Oča so dosegnoli veliko zmago, zato se moremo ž njimi veseliti. je samo lübezen prijemao?! Te lübléni kraj, ta sladka domáča hiša, ta mila Slovenska mati — stara, slaba zgrbačena, v staroj domačiji ali ovehnela í onemela v grobi va? zove dragi sinki i hčeri Slovenske {najine : naročite si vsi venec lübezni, ki naj nas veže vküp, Novine i Marijin List. -Naročite si oba lista i jihva redno plačajte. Gda pride Širiteo, mejte k redi peneze i njemi je dajte včasi ka ne de večkrat hodo terjat. Teško Slüži on tüdi, kak ví svoj vsakdenešnji krűh i za širjenje dobrih, krščanskih listov nema zemelske plače, nebesko čaka samo. Zato ga podpise vu njegovom teškom deli i njemi taki plačajte, kak vas obišče. Na to Vas prosi i Vas vse toplo pozdravlja Upravništvo NOVlN í MARIJINOGA LISTA. Naročnikom v Ameriki Prosimn, kak najlepše naše Vrle Amerikanske naročnike, naj nas v novom leti tüdi podpirajo, kak so nas v stárom. Pa naj nas ešče bole podpirajo. Več naročnikov naj bo. 25 letnico M. Lista obhajamo. Ne bi si pri toj priliki mislo vsakši Amerikanec na svoj rojstni kraj na svojo rojstno hišo, na svojo rodjeno mater, šteroj je na krili sedo, šteroj je na naročaj počivao, z štere vüst Iz vüst modríh mož. Katoličanska škola ne sme biti to samo po imeni nego mora biti istinsko katoličanske. Neobhodno potrebno za kat. školo je osebnost kat. vučitela. I neobhodno potrebna za o-sebnost kat. vučitela je kat. Izobrazba ali šolanje. Vučiteo, šteri se nešče spri-jazntiti z dühom teh kat. škol, si lejko zbere drügi poklic. Či se ne čüti istinsko pravi kat. mož, potem naj ide kam zna. Komi se rado v glavi vrti, naj se no vči za pokrivača. Što se boji vode naj ne proba biti mornar. To ka zdaj Povemo stoji kak trdna gora: Vučiteo je za školo tű, ne škola za vučitela. Vučiteo se mora ravnati po značaji škole, ne se pa spominjali škola po prepričanji vučitela. O-vači se nam zgodi kak nigda Abde-ritom: Meli so dimnikare, šteri se je pa sčasoma tak popravo, ka je več ne mogeo rore zmetati Ar je ne šteo iti v penzijo, so občinski možje sklenili, podreti vse dimnike (rore) i zozidati nove, tak ka je debeli dimni-kar lejko šo v nje. Nemoremo svo- Skrivna roka. Živela je v Roani na Franzuzkom gospa Maiüefer, štere živlenje je bilo sama gizdost i veselica. Svoje velko bogástvo je razmetavala na cifrasto modo, na velke obede i teatré. Na bodoče živlenje, na strašno sodbo, štera čaka nesmilenoga bogatina po smrti, si je nikaj ne mislila. Stanola je navadno proti poldnevi, da si prej obvarje zdrave misli. V svetke je samo zato Šla v cerkev, ka je vidila, kakši gvant majo drüge gospe. Drügoga ne znala gučati kak od svec-koga veselja. Sveto pismo piše, ka božnjacke etak gučijo: ,,Živlenje je kratko i puno nevole. Zato pa pridite i veselimo se. Venčajmo se s cvetjom prvle kak ovejne; razlejmo dišave na sebe, pijmo sladka Vinca j gostimo se, pa ne mislimo na drügo. Vživlirno vse forme veselje i zadovolirno popunoma naše telo." Tak približno je tüdi ona gučala i delala, dokeč jo je smileni Bog ne stavo na poti pogübelnosti, kak nigda Šauta na poti v Damask. Poslüšajte zgodbo. Ednok je pri- šeo v njeno palačo betežen i lačen srmaček. Slüžbenik! so njemi dovolili iti k gospej, videč ga v tak žalostnom stani. Misli šo, ka tak velkoga sirmaka že ne bo mogla zavrči. Pa navadno takši lüdje nemajo £rca za sirmaka i ta trdokorna gospa je resan dveri pokazala tomi betežnomi i lačnomi sirmačeki i njemi z divjim glasom skričala: ,,Marš vö! Idi delati" Srmaček je poveso glavo, pa je niti edne reči ne odgovoro. Zmantráni od betega i lakote, pobit od ponižanja je Seo osramočen! od visike dame. Kočiš pa, šteri je meo več srca kak njegova gospa, ga je pozvao v štalo na počinek. Tam v štali, v koti na slami je novi Lazar mro tisto noč. Drügo jütro se je razneseo glas po celoj palači. Gospa vsa besna od čemerov je stirala smilenoga kočiša; slüžbenikom je vrgla prvi prt, šteri njoj je prišeo v roke i njim zapovedala, ka naj-taki mrtveca zasüčejo v njega i ga odnesejo na pokopališče. I tak se je tödi zgodilo. — Gospa je tisti den bila jako mračna i tužna. Pokojni sirmak njoj je ne šteo iti z glave. .Mantrala jo je teška düšna vest za volo njene krutost! i za volo guča, ki bo nastao v varaši po tom dogodka Prišeo je čas večerje i ona se napoti v obednico. Pomislimo samo, kakše je meglo biti njeno začüdenje, gda je varala na stouci vküp spravleni ravno tisti prt, šteroga je zajtra vrgla svojim slüžbenikom, ka bi naj v njega povili kodišovo mrtvo telo. Mislila je, ka so ne včinili to. ka njim je zapovedala' i znova se je prešla, ka je vse nažene. Pa so vsi trdili, ka je zapoved bila izvršena i cilo svedocje so posvedočili, ka je prt Seo z. mrfvecom v grob. Kak si naj to tolmači? Je-li kakša skrivna roka nazaj prinesla te prt! Tak je moralo biti! Sirmak je po smrti odklono prt liste gospe, ki ga je nesmilene stirala iz svoje hiže i ne njemi štela dati zadnje pomoči v živlenji. Te Skrivnosten dogodek je jako prestrašo to novo Magdaleno. Vidila je v njem prst boži i je trdno obečala, ka se pobogša. Da bi se pa popunoma odtrgala od svejta, si je prišestno nedelo oblekla najdrakšo obleko. Na to obleko pa je djala grdi zamazani förtoj. Lüdje so se začnoli na glas smejati i norca delati z nje. Ona je pa nikaj ne marala za to. Norc pred svetom je Čeden postajao pred Bogom. Od tistoga časa je živela bogáboječe; molila je, pokoro je delala i delila je svoje velko bogástvo med sirmake. Li je trbelo kaj dobroga napraviti v okolici, ona je mela glavni tao pri tistom dobrom deli. Previdnost boža jo je zbrala za to, ka mogočno podpira velkoga lübitela mladine tistoga časa, blaženega Ivana de la Sahe, ki je zberao okoli sebe mladino i jo je včio. Mesto Roan jo je v začetki melo za noro, potem za sveto spokornico i dobro mater mladine, štero je vodo po- poti poštenosti i svetosti Blaženi de la Sahe. — Gospa je preminola mirno v Gospodi z sladkim vüpanjom vekivečnoga plačila za dobra dela smilenosti'. Sirmake mamo vsigdar med nami. Najbole sirmaška so pa tista deca, ki nemajo telovnoga, pa ne düševnoga krűha. Jezuš Kristuš žive v kači sirmaka v cote oblečen, a najbole je pri takšij malij sirmačekaj, ki si sami nikak nemrejo pomagat]. O či bi bogatcom to šlo v glavo! Či bi se njim omehčala srca, kak bi se Skuzna dolina spremenilia v dolino . . rož. 2. NOVINE 17. februara 1929. loga kat. šolstva tak predelati, pa samo zato, naj se liberalen (Svobodomiselni vučiteo v njem lejko gible. Kat. starišje majo božo pravico, slediti svojoj düšnoj vesti pa od škole zahtevati, ka se njihova deca tam vzgajajo v plemenite lüdi, v dühi kat. cerkvi". Kardinal Faulhaber. »Čüjejo se takši glasi, šteri nas opominajo na velko pazko. Tak se že piše i govori, ka naj v šolaj ne bi včili katekizmuš duhovniki, nego vučitelje i da naj duhovnik sploh nema nikše pravice v šoli. To je protizi-darsko početje, štero je v nešternih državaj prineslo že tak Žalostne Posledice. To je zdramilo katoličance na borbo proti. Po božoj i naravnoj pravici pripadajo deca roditelom. Zato majo roditelje skrb i pravico od-ločati, kak se njihova deca naj vzgajajo. Katoličanska cerkev, štera je od božega Odrešenika dobila zapoved, oznanjati evangelium vsem narodom, se pravici za dobro vzgojo dece nemro odpovedati. I ravno zato majo kat. starišje i cerkev pravico zahtevati, da se njihova deca vzgajajo po katoli-šanskom navuki. Isto pravico majo tüdi pravoslavni i drügi. Katoličanski starišje! Vaša lübezen do dece vas najbole vči, ka je toj deci hasnovitno i ka nevarno. Vaše drüžinsko živler je vam kaže, kak sveta vera blagodejno delüje i kak nevarno je za deco, jči se odtrgajo od vere. Zato, dragi verniki, či bi nastopila nevarnost, da bi štoj ščeo. iz šol Odpraviti versko vzgojo i pouk, pouk, vas bomo pozvali, ka se z zdrüženimi močmi proti postavimo i to nevarnost odvrnemo. Dr. Bauer, Zagrebški nadškof. Bečki škof i kardinal Piti! priporoča svojim vernikom v svojem pastirskom listi, naj verniki spunijo želo sv. Oče, to je, naj delajejo v katoliškom gibanji vküp z Škoti i duhovniki. Katol. gibanje i delovanje naj gledaona to, ka se moči svete vere tak spravijo v slüžbo človeštva, ka med njimi nede sovraštva zavolo toga, ka edni majo bogástvo, drügi pa ne. To delovanje nema nikaj opraviti s politikov. 'Pač pa more skrbeti za dobro odgojo mladine i za dober tisk (štamp). Najvekša natoga katoliškega delovanja je spraviti nazaj tiste, ki so'od cerkvi odpadnoli. Cerkev je ne nasprotnica delavskih stanov, nego pravična zagovornica. NEDELA. Evangelium sv. Mateja (4, 1—11) Vu onom vrejmeni je bio Jezuš op sv. Düha vu püstino odpelani, da bi vio od vraga sküšavani. I gda se je štirdeset dni i štirdeset noči posto, je bio nazadnje lačen. 1 Pristopo je k njemi skflšnjavec i njemi pravo: ,,Či si Sin boži, pravi, ka naj bodo tej kamli krüj". On je pa odgovoro i pravo: ..Človik ne živi samo od kraja nego od vsakše rejči, štera pride iz božij vüsti" Teda ga vzeme vrag v sveto mesto i ga postavi na vrij templa i njemi veli]. ,,Ci si Sin boži, vrži se doli. ar pisano je: Svojim angelom je zapovedao zavolo tebé i na rokaj te bodo nosili, ka z nogo ob kamen ne zadeneš". Jezuš njemi je pa pravo: Páli je pisano: .Ne sküšavli gospoda, svojega Boga". Znova ga vzeme vrag na jako visiko goro i njemi pokaže vsa kra-lestva sveta i njih veličastvo, pa njemi pravi: ,,Vse to ti dam, či pred mene spadneš i me moliš". Nato njemi pravi Jezuš: Poberi se šatan; ár pisano je: Gospoda, svojega Boga moji i njemi samomi služi." Teda ga je vrag popüsto; i glej, angeli so pristopili i njemi dvorni. * .Človik ne žive samo od krűha < . . So na sveti kričači, šteri trobijo ha vse grlo: »Krüj dejte lüstvi, krüj, pa de vse rešeno 1“ . . . Pitanje krűha je nikdar ne bilo tak častno, kak zdaj. I je lepo pa tüdi dobro, ka se za rešitev toga krűha brigajo zmožni i vučeni lüdje. — Človik nemre biti brezi krűha, pa dönok ne žive samo od krűha. Istina, ka njemi je krüj potreben, a sveta istina je pa tüdi, ka njemi je potrebna reč boža, štero čüje iz vüsf dühovnika, ali pa, ki jo tüdi razdrobljeno najde v katoličanskom katekizmuš!, šteroga bi naj mejla vsaka hiža. Dajmo krűh našemi lüdsfvi, o-bogatimo je, pa Pokažimo njemi tüdi kak si naj obogati i oplemeniti svoje živlenje. — Dajmo njemi živo reč božo. „Sejajmo evangelske navuke po naših vesnicaj", je pravo Viktor Hugo. — »Krüh i navuk sv. vere je potreben našemi narodi,“ pravijo pravi lübiteli toga naroda. Oni najmre ne želejo podkrmiti človeka, kak kmet svoje marše, šteromi de konec, da njemi sekira prilefi na čelo, nego želejo povišati toga človeka, liki pravoga angela, ki v izgnanstvi išče pot v svojo nebesko domovino. Agrarne zadeve. Uradni den za sobočki okraj je 25. febr. od 9. vüre naprej v prostorih kmečke posojilnice prek od špital?.. Žižek M. Ižekovcih. Din lüč za Fujs Marijo sprejeli. Glavina Ivan Ferketinci. Seznam članov i 610 Din penez sprejeli. Trajbar Jožef Dobrovnik. Herman Pavel i Santag Jožef sta tu zapisani, samo hišne številke ne vemo. To nam naznanite od teva pa od Herman Janoša, — Ane i Santag Jürja. Vsem kotrigom agrarne zadruge. Več kotrig agrarne zadruge je izrazilo želo, da bi agrarna zadruga za svoje kotrige naročila razne potrebne reči, ka bi tak falej prišle do njih. Ta miseo je jako pametna, trebe jo samo oblečti. Etak jo oblečemo. V vsakoj vesi naj odposlanci pri kotrigaj spišejo vküp, ka bi te nücale: vapna, cementa, cigla, črepa, petroleja, 'žájfe, umetnih gnojil, vina za delavce pa slatine. Samo kotrige smejo naročiti za sebe, kak Vüpcl, ne pa ka bi dale tržili. Diügi se ne smejo coj vzeti, samo kotrige. Kda se pri kotrigaj vküp spiše potreboča, se ta iz vsake vesi naznani Agr. zadrugi. Agr. zadruga bo potem naročila blago, štero, ar se ga dosta naroči, bo falejše. Tak se te kaj prišpara za siromak človeka. Če naročimo deset vagonov raznoga blaga na leto i je dobimo pri kili za eno korono falej, kak bi koštalo, če je na drobno küpimo, znate kelko prišparala ? Pri-šparamo stojeiero kron ali 25 jezero dinarov edno leto. Če eden edno leto samo 100 dinara prišpara s tem küpilom na debelo, ma v desetih letih čistoga 1000 Din i ešče intereš brez piknjice trüda. V vküpdržanji je moč. Zdaj pa ešče edno pojasnilo pri toj naročitvi. Blago, štero bi si kotrige naročile, bi zadruga dala spraviti k najbližanjemi trgovci, od šteroga bi si kotrige domo spravile naročeno blago, ali če bi tak želete, bi si same šle po nje na določeno postajo. — Do konca februára Spišite potrebčine vküp odposlanci i te taki javite zadrugi. Naši izseljenci. Lansko leto (1928) seje izselilo iz naše države 20.540 lüdi. To so ne tisti delavci, ka hodijo v tábore, nego tisti, ki se odselo v dalešnje države prek morja n. pr. Argentino, Sev. Ameriko, Kanado, Urugvaj, Avstrálijo itd. Od izseljenpov je 65 odstotkov kmečkih lüdi, drügi (35%) so iz ovih stanov. Či vzememo vekše pokrajine potem vidimo, ka jih nájveč odide iz Hrvatske, Slavo-nije in Vojvodine (Banat, Bačka) tn temi pridejo Dalmacija, Slo- ■ , Bosna, Hercegovina, Srbija in Črna gora, Či pa vzememo na menše kraje n. pr. glavarstva, potem je iz Prekmurja odišlo nájveč lüdi. Tak je odišlo lani iz sobočkoga okraja 519, iz lendavskoga 271. Vseh 790! |To je dosta. Kak z cele države tak tüdi od nas ide nájveč lüdi v Argentino, potem v Canado, Sev. Ameriko, Urugvaj, Avstrálijo. V celoj državi je lani prišlo domo 4848 izseljencev. Edni so odišli nazaj, drügi pa so doma ostali. V našem kraji je to izseljevanje že tak nalezljivi beteg. Eden vidi ali čüje, ka te ali oni dobro slüži tam, pa hajd za njim. Ka pa doma? Delo, gospodárstvo stoji, trpi. Naj bi šli samo tisti, ki nikak nemrejo naprej doma, zavolo nesreče, siromaštva ali duga. Murska Sobota. — Že dvakrat smo čteli v .Slovenci" debelo naštampano, ka je prosvetni minister ostro prepovedao plesne šole pa vse plese srednješol-skomi'dijaštvi po celoj državi. Kak-pada, prí nas mora biti zmerom kaj tak ekstra. Zato pa se že od novoga leta naprej vsako nedelo vrši plesna šola za naše bogate dijake, čiravno so vmes takši, ka si ešče knig nemrejo küpiti, plesnoga vučitela pa morajo plačati. V to, či je ples za dijake hasnoviten ali škodlivi, se zdaj ne spüščamo. Mogoče drügoč. Povemo samo to, ka, či je sam ministér prepovedao, je že meo pametne razloge za to. Stariše dijakov, šteri hodijo na te ples, pitamo či znajo za to, pa či znajo gde je to. To je v ednoj lepoj zidini, tam na kükli v Aleksandrovo} cesti prek od apoteke, v saloni gde je bila prvle buknjena »Slavenska banka". — Tüdi ekstra. Mela Je za 1 din 50 par falejša kak lani v tom časi. Zakaj je pa te krűh ne falejši pri naših pekaj ? Opominamo oblast na to. — — G. urednik v bolnišnici. O. Fr. Bajlec, urednik Novin je bio ope-rerani na slcpiči. Vse jako lepo celi i vűpamo, ka de naskori zdrav. Rešitele vgank pa drügi, šteri so njemi te dni kaj pisali, naj malo počakajo na odgovor. — Lübezen je Zmrznola. Zavolo močne zime je vnogim Zmrznola voda v stüdenci. Tak si morajo iskati vodo pri sosidovih ali gde je. Zgodi se pa, da je ne dobijo, zato ka je tem sosidom namesto stüdenca zmrznolo srce. Slovenska krajína Mrtev Širiteo. V Ameriki, v Chicagi je mro meseca novembra preminočega leta Žerdin Jožef, doma iz V. Polane, bivši Širiteo Novin i M. Po Iv. Cankari: V samoti III. Vedra, mrzla noč je bila vöni. Zvezde so gorele mirno, na snegi se je leščila svetla neha; ledeni veter je pihao od sevra. Popotnik je stopao skoz z umer-jenim, žmetnim stopajom, trüp je držao nekelko prignjeni, kak Človik, ki se je Spravo na dugo pot i ne stople prehitro, da se ne bi prerano vtrüdio. Naskori je bila ves za njim i je žavino v klanec. Pot njemi je bila znana; tak se njemi je vidio, da ne bi zablodo niti z zatišnjentmi očmi. Hodo je že tű nekda v davnom časi. V nedelo rano, kda se je zdigavala zlata zarja nad ravninov i se je svetila ves pod breščekom kak da bi bila z zlatom i srebrom posipana. Te Je bilo sprotoletje, te je bila mladost, veselo so popevali zvonovje. A zdaj pa je zima i noč; i Popotnik stari i •trüden i kaple v gübe, smrti naproti. Kelko bliže je prihajao domi, telko bole je bilo nemirno popotni-kovo srce. .Kakši je zdaj moj dom?11 je premišlavao. Ali je ešče zmirom tak tihi i prijazen v svojoj samoti kak je bio nekda? O sladko je mreti doma! Kakši so moj oča ? Ali je ešče zmirom tak tihi i resen njihov obraz ? Rad bi njim segno v roko prle, kak merjem. Tüdi sestro bi rad vido; dete je bila, kda sam odhajao i je jokala na prag!; ešče bole so zdaj vesele njene oči, ešče bole so zdaj rdeča njena lica kak prle. Pa či tüdi rodne hiže ne bi zagledo več, ne očé, ne sestre — po vas, o mati koprne moje srce i zadosta bo sreče, či te stali pri mojoj smrtnoj posteli i mi zatisnejo oči vaše roke." Nedovedoč njemi je prišlo v miseo i kak špomin Bogzná Odked, i spreleto ga je čüden straj. Tak se njemi je vidlo, da je nekak gučao od smrti. On, Popotnik je ležao v trüdni senjaj, nekak pa je stao poleg njega pa je govorio od smrti. Vsi so njemi mrli drügi za drügim; ostao je sam v trplenji kak Job. »Senje so bile," je pomislo Popotnik, je zdejno globoko, da bi od-valao straj od srca. .Trüden sani bio i žalosten, zato so bila tak trüdne i Žalostne moje senje. Blüzi mi je smrt, kre mene hodi, zato sam senjao od smrti. Nog je več ne čüto, vidlo se njemi je, da stople lehko i brez trüda kak po vglajenoj cesti. Pa njegovi stopaji so bili mali, komaj se je gibao i trüp njemi je bio nagnjeni do pojasa. Zgledno se je i vés je ležala ešče vsikdar pod njim ; v bleščečem snegi pod vedrim nebom se njemi je Vidla bliže, komaj par slopajov pod breščekom ; Popotnik se je začüdivao. „Ka pa, ali že ne hodim dobro vüro ali dale? i kiepko sam stopao, niti nog nesam čüto. Pa stojim skoro kde sam stao, kak da sam se opoteno v kolobari. Ali se je spremeno kraj, šteroga že tak dugo nesam vido, ali pa sam stao ne mesti v blodni seniaj i nesam geno nog. Hitro dale, Popotnik, nikaj ne premišlavli i se ne müdi, duga je ešče pot!" Zadosta je bilo, da je počivao samo megnjeno; noge so odrevenela, vkopale se v Sneg i je je žmetno zdigno; vroči znoj se njemi je vlejao po čeli. Pred njim se je -zdigavao brežiček pri brežiči, med njimi vozke tihe doline; bela samota speča pod mrzlom, vedrim nebom; nikdi hiže, nikdi poti: na brežiči v dalečini Čarna senca, gošča. Pa je Pogledno Popotnik. Potrebno je, da pridem do gošče; tam bo ležeša pot po meh-kom i razmočenom listji i mehi; i kda Stopim z gošče zaglédnem na onoj strani moj dom; te nedo več trüdne moje noge." 1 bilo njemi je prí srce lehko, kak da stoji na kraji gošče i vidi na brežički svoj samomi dom. Natenci ga vidi v sredini bleščečega snega pod bleščečimi zvezdami. Z okna se sveti prijazen posvet daleč v samoto; prav do njega sljajo njegovi svetli traki i ga zovejo: »Pridi, Popotnik, pridi, sin edinecl Toplo je v sobi i na tebe čakajo koprneče roke." V hrepenenji í sladkomi vüpanji je pozabo na trüjavo i je stopao kak prle z drognimi stopaji i globoko prignjeni. Gošča je bila vsikdar ednako daleč pred njim Čarna senca na obzorji. „Če ne bi vrezao po bližanjo] poti ?“ je pomislo. ,,Dostakrat sam že hodo i ne mogoče, ka bi zablodo. Naravnoč po brežički, po ceoci !" 17. februara 1929. NOVINE 3. Lista. Par let zdaj že ne se je mu-£o z širjenjom, prepüsto je drügim te teški poseo. A dokeč je noso to dužnost, jo je noso zaistino z celim srcom. Bog njemi naj povrne z obilnov smilenostjov, ka dobroga je včino za cerkve našega kraja i za njegove dobre krščanske liste i knjige. Naše uredntštvo je že opravilo sveto mešo za pokojnoga širitela. Vsem naročnikom ga še v molitev priporočamo. Naj počiva v miri v tühinjskoj zemlji. Navuk za tretjired je dnes tjeden v Črensovcih ob treh. To na znanje kotrigam, štere spadajo pod Črensovsko sküpščine. — Mrli so v Soboti gospa Emilia Soka!, soproga višešnjega poštnoga uradnika. Pokojna gospa so z vzgled-nov potrplivostjov prenašali nevole, štere so njim razmere prinesle. Njihovo prilüblenost je pokazao sprevod, šteroga se je vdeležilo dosta odličnoga občinstva. Njim večni mir, domačim pa naše sožalje. Ljutomer. Prosvetno drüštvo v Ljutomeri naznanja, da bo prva igra „V znamenja križa" v slučaju tako ostrega mraza preložena na 24. t. ni. ob pol 4. uri pop. Če bo bolj ugodno vreme, se vrši Seveda v nedeljo, 17. 1. m. kakor je bilo prvotno objavljeno. Pridite v obilnem številu. Bo> živi! Podatki iz naše krajine, Naša Slovenska Krajina meri 970 kvadratnih kilometrov. Prebivalcov je 92.000. Od teh je 74.000 'Slovencov, 14 000 Madžarov, 2.000 Nemcov i 2.000 drügih. Šol je vseh 89. Je potem od teh šol 33 državnih, 38 rim. katoliških, 12 luteranskih, 6 obč. šol. Po veri je od vsega prebivalstva 66.000 katoličanov, 24.000 luteranov, 1000 kamnov, iz drügih ver je do 2.000. Katoličani mamo 2 dekaniji (ešperešiji) v njima 18 far z 18 župniki, z 12 kaplani, potem sta dve ekpozituri s ka-planoma. Zvün toga je ešče 5 dühovnikov. Po vseh kat. cerkvah se predga slovenski, samo v ednoj (Dobrovnik) je čista madžarska i v ednoj (D. Lendava) slovensko i madžarski. Luteranje majo 10 far z 10 farari. V 8 faraj so predga slovenski v 2 madžarski. — Ešče naprej močna zima. Vremenski opazovalci so že pred par dnevi naznanili, ka ma príti od sevra doli novi val mraza. Pa resan je že prišeo v Nemčijo i Polsko. Majo od 20 do 40 gradov zime. Pravijo, ka se te val Počasi vleče proti južnim krajom. Bomo vidili. Dozdaj smo meli najvekšo zimo v našem kraji v nedelo dne 4 febr. Büo je skori! 30 gradov mraza. Vnogim je po kletaj začelo zmrzavati pa zato kürijo. Malo je dobro liki či se preveč razgreje potem ešče bole zmrzavle zato ka je bole mokro. — Žrtve mraza v Slov. Krajini. Opecova mamica iz Rakičana so zmrznoli pred fašenkom tisto noč. Stara sirotika so šli vö — zima jih je tak zgrabila, da so jih najšli trdo. — Pri Müri so lüdje najšli kupinarsko klonjo (püto), Kupinara pa ne bilo. Ali je šeo na Müro probat či bi ga Ied goridržao i je kam v vodo spadno ali je pa indri najšeo smrt. — Ka živina — teoci i prasci zmrzavajo — to že je pa zdaj ne več nikša novina. — Zahvala. Za vnoge dokaze odkritosrčncga sočütja, kak tüdi za vence i skazano častna zadnjoj poti naše dobre matere, gospe Emiíije Sokal, soproge višjega poštnoga uradnika, Jožefa Sokal, se tem potom najiskre-neje zahvaljujemo/ Murska Sobota, dne 9. febr. 1929. Sestre Sokal. Izseljenci v Sev. Ameriko pazite! Amerikanski konzul v Zagrebi naznanja sledeče. Či žena ali deca ščejo dobiti Vizum na polnom listi pa iti za možom ali Očom v Sev. Ameriko, morajo najprle dokazati, ka je mož ali oča odišeo ta po zakonaj poti, to se pravi, z dovolenjom naše oblasti. Ne je pa zadosta, či što ma ,,affidavit of. support". Mož mora domačim prle poslati Potrdilo od ministrstva dela (Departement of Labor) v Washingtoni D. C. po tiskovini 576, štera se zove ,,Deklaration regarding Last Entre info the U. S." To potrdijo si sam spopuni (napiše potrebno) nato pošlje na ,,Commissioner of Irnmigration“ tistoga pristanišča prek šteroga je prišeo v Ameriko. S tem se vredi. Te Cornrnissioner pa pošlje sam to pofrdilo na am. konzulat v Zagrebi. Gda žena i deca od konzulata dobijo pofrdilo, te lejko idejo na glavarstvo po polni list. — Licencovanje (vizita) žrebcov bode dne 19. februarja t. 1. ob pol 10 uri predpoldne pri hotelu Bac v Murski Sobofi. Dokumente (spuščalne liste in dr. posebno za nove žrebce) prinesiti s seboj. Sreski poglavar: Lipovšek. — Bogojina Živinsko i kramarsko senje v Bogojini bo 15. februarja. Zgrabo se je. Dne 29. januara je financ prijeo na vlaki med posta-jama M. Sobota i Puconci Ludvika Lopiča iz Vaneče. Pelao se je v Zagreb z dvema kufroma. Pri pregledi so v teh kufra] najšli saharin, špice, Cigaretni papir, karte, svilene robce itd. To vse je prišvercao. Smrtna kosa. Preminoči tjeden so mrli v Peskovci Rožic Adam, stari 80 let. Jako dober i pravičen oča so bili do vsakšega. — V Ljutomeri je te dne mrla Matilda Grosstnann, žena fiškališa Grossman-na. Večna luč naj vsem sveti. — Zanimiva desetletnica. Dne 6. febr. 1919 nad polnočjov so vujšli iz vogrskih kasarn v Szombathelyi naši oficerje i vojaki, štere so Vogri zgrabili v M. Soboti. Bili so J. godina, Osterc, Polák, Rakuša, Perpar, Delček, Rainer. Trem, to je, Oodini, Osterci i Polaki se je posrečilo priti prek meje v Avstrijo od tam pa v Maribor, druge 4 pa so Vogri zgrabili i nazaj odgnali. — Turnišče. »Strokovna zadruga čevljarskih mojstrov" vabi vse svoje člane mojstre iz Sreza D. Lendava na svoj redni letni občni zbor, šteri bo se vršo dneva 18. februara 1929 ob 10 vüri predpoldne. Dnevni red je sledeči: 1) poročilo predsednika, 2) Obračun za leto 1928, 3) proračun za L 1929, 41 sprememba pravil, 5) Slučajnosti. Štefan Litrop, predsednik. — Dari na Martinišče. Poredoš Ana Dokležovje zročila na smrtnoj posteli 400 din, vlč. g. J. Klekl Črensovci 100 din, Mohorjani Križevci, poslao vlč. g. Weixl 100, Flegar Jožef Tišina 100, Cigan Mihael Krog 50, Žižek Karl Kanada 56, na gostüvanji pri Sömen Ivani Nedelica nabrano 200, pri Küzma—Berke Tropovci 75, pri Fr. Gomboši Krog 70, pri Kovač J. 57 din. Gospod nebes i zemlje naj stotero plača vsem pa drüge navdihne, da pridejo na pomoč tomi velkomi deli. — Dari na misijone. Ana Maučec nabrala v Bakovcih 450 din, N. .Meolic nabrala v Krogi 300 din. Vse je poslano v Turin. — Delavci pozor! Okrajno glavarstvo v M. Sobofi naznanja, ka či delavci ščejo dobiti polovično vožnjo gda se pelajo na delo, morajo meti Potrdilo od delodajalce. — Trgovec s »svetimi" knjigami v Slov. Krajini. Nikši moder očak se je pritepeo lekar iz Slovenski goric z jako nevarnov kramarijov tüdi med naše lüstvo. Pobožnoga se dela, da bi z svojimi svetimi knigami kai kšefta napravo. Knige so takše, ka bi morale meti cerkveno dovolenje, pa ga nemajo. To je znamenje, ka so nevarne, zato jij pa nesmimo küpiti. Či šče pride k vam, povejte njemi naj vam pokaže obrtni list list (šteroga nema) ali pa ite k orožnikom f ga naznanite. — Bote vidili možaka, kak de leto prek Müre I Broda njemi nede frbelo iskati i plačati. Šo de po bližnjo! poti prek te vrajži korteš. — Žalost in veselje. Sin bivšega župana Bratkoviča v Bakovcih se je oženo. Zadnja nedela je bila določena za zdavanje. Den prvle v petek pa so njim mrli mamica. — Iz Dolnje Lendave. Nevarno je zbetežao na plüčaj g. D. Pallef, uradnik. — Pavel Penke, 16 let star mašinski inaš se je od plina iz premoga zadüšo i mro. — V ednoj máloj vulici so najšli komaj rojeno dete. Bilo je zmržnjeno. — Da jim nebi zmrznolo vino, so edni kürili v kletej. Pri tom sta pa zgoreli Sabojova i Rožmanova klet. — Smrt naše verne naročnice i podpornice. To dni je v Ptüji zapüstila suzno dolino gd. Erna Razlag, vučiteljica v pokoji. V sosédnom Lotmerki je delüvala kak vučitelica i zato je dobro poznala našo krajino i naše ljüdstvo. Ka naj pokaže svojo ljübezen do nas, je v začetki postala naročnica naših listov i jih do smrti držala pa redno na njih predplačüvala. Podpirala je tüdi drüge naše dobre namene, predvsem ,,Dom sv. Frančiška". Bila je Plemenita düša, puno ljübezni do Boga i do svojega bližnjega. Delo i molitev je njeno življenje. Vsakši den je rano stanola i ob 5 že bila v cerkvi. Do šestih se je priprav-lala za sveto prečiščavanje, od šestih do sedmih je pa hvalo davala Jezuši za njegov obisk. Samo On, Gospod, njemi vsakdenešnji gost zna povedati, keliko je molila za svoj slovenski narod, šteroga je fak vroče ljübila i za šteroga pravi napredek je celo življenje delala. Dragim naročnikom jo v molitev priporočimo. Naj počiva v miri i naj moli za nas pri Bogi. Pošta. Denša Ivan. Chicago. Vse peneze ka ste lani poslali na »Dom sv. Frančiška" i za naročnino, smo sprejeli. Nesmo pa zato ešče dozdáj objavili vsnh plačnikov ar nesmo dobili v ednom Vremeni penez i pisem i zato smo čakali, kda oboje vküp pride i te vse objavimo. Za „Dom“ smo sprejeli dare od Zver Ivana i Matjaša ki sta z ženami vred dala po en kamen pa Gjura Martina i Lutar Štefana, ki sta prvejše dare dopunilá vsaki za en kamen. Obširnej objavi vse M. List. — Ivan Salaj zato ne dobivao en čas Novin, ar ne bio naslov popravljen. Mesto 7 je 1 bio štampan. Plačao je vse i tüdi en kamen küpo, kak je bilo že naznanjeno. Vsi naročniki iz Chicage so nam redno plačaii vövzvemši par, šterih iména so eto :j. Slcfon Žerdin, dužen en dolar; Anton Špiclin, dužen 4 dolare, žena neje dala prepisati naslova, neje stavila listov i tudi nazaj neso prišli. Štefan Tompa dužen en dolar; Martin Rajtor, dužen dva dolara; Krampač Jožef, dužen 4 dolare; Rrailjec Hota, duž- na 3 dolare; naslova neje dala popraviti i lüdi Novine nazaj neso prišle; Zadravec Mihal, dužen dva dolara: Cipot Matjaš, dužen en dolar; Martin Hozjan dužen dva dolara; Anton Košar dužen tri dolare. Samo ti so dužniki, osem-deset chicaških naročnikov je pa v redi poravnalo svojo naročnino. Najlepša hvala bodi zato gorečim širitelom i vestnim naročnikom. To gorečnost i vestnost prosimo i za novo leto. Hrautltohiir. Bánfije p. Štrigova. Pri Erdősyji smo spitavali za plačilo Vaše naročnine L 1928. Erdösy vodi vse po knjigi i vsaki ki plača, dobi Potrdilo. Pošljite nam sem pofrdilo, da ste plačali pa vpelamo v knjigo. On dozdáj ne Vas mogo najti- Bakan 1 Dokležovje. Na lani vse v redi. Hvala. Noročnilli Cleveland. Na lani vsi lepo redno plačali, Frank Rožman pa že na letos tűdi lepo bogato naročnino, več kak je dužen bio. Bog plačaj obilno vsem, posebno njemi. Cene Penezi. 1 Amerikanski dolar 56:85 Din, 1 nemška marka 13‘55 Din, 1 francuški frank 2'22 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pen-gő 9 92 Din, 1 Švicarski frank 10 95 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 Češka krona 1*68 Din, 1 taljanska lira 297 Din. Zrn|e. Cene pšenici i drugomi zrnji so ešče i^dak takše, da je nikomi ne vola odavati zrnja. Trgovci majo velke vnožine zrnja naloženega pa čakajo bogše cene. Ravnotak velki kmetje v Vojvodini. Mlini so ešče kelkotelko preskrbleni z zrnjom i melejo naprej. V Sloveniji trgovina z zrnjom že par mesecov skoro popunoma počivle. Poprek Srednja cena, štera se ponüja za zrnje je bačka pšenica 237 do 239 Din, kukorica 260 do 290 Din. Novi sad: pšenica 230 do 240 Din, oves bački 240 do 245 Din, kukorica bačka 245 do 250 Din, ječmen bč. 270 do 280 Din. Vse brez železnički stroškov. Svinje (v Maribori) mladi prasci 5 do 6 tjednov 100 do 160 Din, 7 do 9 tjednov 225 do 250, 3 do 4 mesece 280 do 450 Din; živa vaga 10 do 12*50 Din, mrtva vaga 16 do 18 Din. Samski mlinarski Pomočnik se sprejme Paromlin Genterovci. Že 32 let vslüžbi betežnih i zdravih stoji Fellerov pravi milodišeei Elsafluida za betežnoga za Zdravoga je Fellerov Elsa flud zaneslivo zaneslivo obra-hižno sredstvo i mbno sredstvo kosmetikum za proti prekmer-vtisanje bole- noj občütlivosti čin, šteroga de- za hladen zrak lovanje hvali ne- ,,a jéčanje mišic šteta zahvalnic i živcov za čitüdi iz višiši kro- stvitev zmenša-gov i iz daleš- ne moči, kak de-nji krajov pri ostri bolečina] v lici i sinfekcijsko sred celom teli, pri trganji v členkaj, pri bo- stvo za roke, lice, gobe, vüsta i dihala Iečinaj zob glave, za ribanje pri rev- kak Obramba od prehladi našasti i gri-matični bolečinah kak obveze pri ne- pe pri grgranji proti kašli, zamuknjeno-srečaj i pri Vnogi drügi prilikaj, gde je sti i tak naprej 1 Za nego glave kak dolara pomoč potrebna. datek dnevnoj vodi za pranje itd: Odznotra nikelko kaplic na cukri lejša bolečine i dobro dene. Dobiva se po apotekaj kantica za 6 Din, dvojni glažek za 9 Din ali velka specialna kantica 26 Din. Po pošti konči eden pakec, Stári rha 9 pokusnih ali 6 dvojni ali 2 specialni kanti 62 Din. Šest takši pakov samo 250 Din vse že s poštninov i pakivanjom pri EUGEN V. FELLER lekarnar- STUBICA DONJA Central 146 — Hrvatska. Či pa ščete meti tüdi kaj dobroga za Vašo prebavo, naročite obednim Fellerove dobrodelajoče . 6 škatlic 12 Din 4. NOVINE 17. februara 1929. VABILO na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Dolnji Lendavi r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 3. marca 1929 ob 3. uri popoldne Zadružni pisarni. Dnevni red: -1. Poročilo načelstva, 2. poročilo nodzorstva, 3. Odobritev računskcga zaključka za leto 1928 in pode-litev absolutorija, 4. volitve novih članov načelstva in nadzorstva, 5. sklepanje o obrestni meri in 6. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ob navedenom času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Original Francock ECLfllR VEBHOREL je najbogše Sprilkajca na sveti. Generalno zastopstvo: BARZEL D. D. SUBOTICA Iščite ceniki Dobi Se povsod. Lepo posestvo 5 minut od farne cerkve, obstoji iz vinograda, sadonosnika in njiv (5 oralov) lepega zidánega poslopja, ki je dobro za obrt in trgovino in drugih poslopij, vse poleg okrajne ceste, pol ure od kopališča Slatina Radenci je na prodaj, Vpraša se pri lastnici Mariji Sorjan v Kapeli H. St. 55 posta in železniška postaja Slatina Radenci, Vsakši kaj najde Kelko bi si trplenja, časa i brige prišparali, če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite dosta toga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove čüdovite iznajdbe vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pogledate veliki ilustrovani modni cenik svetovne razpošilalnice. H. SUTTNER Ljubljana, St. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletni predmetov i Potreb, za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno Če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. Ka je „Mastelin“? ,,MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavin! iz aromantičnl zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. PMASTELIN“ vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. „MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od proška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dudavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim Časom. Vsakomi je znano, da pri predčasom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTEL1N“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. Glavna zaloga t A. KOSEC Maribor. Sprejmem 2 Vajenca (inaša) za mizarsko (tišlarske) obrt. Zglasi se lejko vsakši den pri PETEK JOŽEFI mizarsko«! mojstri v Bogojini Poiskim delavcom na znanje Prevzeo sam delo na državnom imanji v Belje, za štero imanje zna vsaki prekmurski polski delavec. Pre-minoča leta je bilo tam dosta naših polskih delavcev zaposleni (na deli) i so tam z najmenjšim trplenjom več zaslüžili kak pa gdekolik po drügij mestaj naše države. Letos do pa ešče bole zadovolni delavci, šteri se ta pogodijo, ar nej samo, da njim dobro plačamo ali tüdi mo se brigali za to, ka tam delavci zaslüžijo, si spravijo domou; i do potem vidili i to, da i v našoj državi tüdi dober slüž zanje je. DELAVCI BATRIVNO se pogajajte v Belje ar je to imanje naše države i tam ste več spoznani i se lejko čütite kak doma i se nikomi nej trbej bojati za plačo, ka njemi obečamo, ar tisto tüdi dobijo tam plačano. Belje je edno stalno mesto bilou za naše prekmurske delavce, štero tüdi i ostane, če letos za to potrebno število pogodimo. Za tou se pa brigajmó, da naj toga mesta za tekoče i za drüga leta ne zgübimo. Mogoče, da bodo i takši, šteri do delavce v kraj napelavali, da se naj ne pogajajo v Beije. Delavci! Ne poslüšajte na takše, ar so pod mojim vodstvom bili i bodete zasvim zadovoljni. Ar sam nej dao i ne dam prilike od nobene strani mojij delavcov skoriščati (vöponücati), kak tüdi nej slüža delavcom tam zapraviti. Sam pa dokaže!« to, da proti mojemi obečanji pravične pritožbe tam ali doma ne bo. Potrebni mi gazdov i nadzornikov dozdáj ešče nemam imenovani, šteri do za pasamezne püste ešče potem razglašeni.- Do tečas se pa pogoditi i več Pozvediti pri prevzematelii že ob-veščeui marofov. Gašpar Josíp-i v Prosečkoj vesi. Za letos sam prevzeo v Belji Okrožja Zlatna-Greda, Sokolovac, Kozjak i Podunavlje. Delavči, šteri ščejo na ove, gori navedene püste delat iti,, se lejko pogodijo v Pečarovci pri Aleksandri Palatin-!. Nadale pogoditi se je na püste Širina i Mecce pri Gabor Štefani v Odranci p. Beltinci. MALI OGLASI Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanji in perilu FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. K odaji velka nova stanovanjska i gospodarska zidina, mali Umetni mlin, stálni pogon, 50 plügov zemle pri hiži, pri kolodvori, električna napelava, pošta telefon. SLIVAR Ljutomer. Mlekarna v M. Soboti kupuje pa tüdi odava: mleko, sladko i kislo smetano, Čajr.o maslo, cmer. Sire: trapist, romandur, kvargline i vse mlekarske preostanke. Pržmeren prostor za trgovino se da v najem v sredi vesi Tešanovci, kde je že od nekda dobro uspevajoča trgovina. Prednost majo najemnik z malov drüžinov. Pozvedi se pri lastnik! ŠTEFAN! ŠKRILEC Tešanovci Štev. 127. Podpirajte: „NOVINE«'! ■ Vsakovrstne surove in svinjske kole küpüje po najvišji dnevni ceni FR&NC TRAUTMANI* Mürska Sobota Ger!iyena ul. íOi. Mlin k odaji v dobrom stanji, poleg farne cerkve, Iehko se tüdi Žaga napravi poleg, rentabilen promet. Cena 40 000 Din. Pitati je v uredništvi Novin M. Soboti. Trgovina z mešanim blagom na jako prometnom kraji se oda z inventarom vred in celov zalogov blaga v Murskosobočkom okraji. — Naslov se dobi v utednišfvi Novin. Ste že prišli, ali samo ščete priti iz Amerike? Preskrbi vam za küpiti velka ali mala imanja, mline i vse drügo ka želefe. Delam brezplačno hiža k imanji pa pride navadno kšenki. Slivar Ljutomer Jugoslavija. K odaii gorice na dolnjelendavskom bregi 1 i pol plüga od mesta komaj 10 minut v „Vadkert“ kraji vküp z novo zidanov hižov iz proste roke. Več se , Zvedi pri Ivan Markovič, trgovina s steklom i porcelanom Dolnja Lendava. Naznanje poljskim delavcami! Prevzeo sem na državnom imanji v Belji letošnje sezonsko delo na pustare Strma in Meče. Tak poznajo naši delavci ka se na državnom imanji v Belji nájveč in najleže zaslüži, ar je níšče ne sili in ne poganja, tak zato delavci ne pozabite se pogajati in ne zamüdite prilike ar je Belje v našoj državi in bo tüdi duže trpelo naše delavce. Ne se vam trbe trošiti in müditi za delom indri, ar ga mate tű doma v državi. Pogajata se lehko pri Gabor Štefani prtvzemaíelji dela v Odranci, p. Beltinci Prekmurje. Za TISKARNO PANONIJO r. z. z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOZEF. Urednik FRANC BAJLEC.