PoStnina plačana v gotovini. < Izhaja vsa* torek, žetrteh In soboto. * Cena posamezni Številki Din. —-50.
«<T.
K	ČASOPIS	ZA	TRGOVINO,	INDUSTRIJA
■v-,.
OrednlBlvo In *pnivnl6tvo Je v Ljubljani, Gradiš J e 6tev. 17/1. — Dopisi se n« vračajo — Štev	?S^	-‘»o	v	Ljubljani	11.953,	—	Stev.	telefona	552.
NaroCnlna ta ozemlje SHS* letno D 60*—, za pol lela D 30*—, za Četrt leta D 15*—, meseSno i	-emsfvo	D	90*—.	— Plaia In loži se. v Ljubljani
V*
LETO V.
LJUBLJANA, dne 8. julija 1922.
ŠTEV. 80.
List stane od 1. marca 1922:
celoletno Din. 75.—, t. j. (K 300,—}; {»oiletno Din. 37.50, t. j. (K 150.—); četrtletno Din. 18.75, t. (K 75.-); mesečno Din. 6.25, t j. (K 25.—),
Nemške paradoks-nosti.
Vse svetovno časopisje se bavi najintenzivnejše s vprašanjem, pred katerim izgubi, rekli bi, vsaka znanstvena teorija svojo moč. Vprašanje se glasi: Ali je Nemčija bogata ali je uboga, ali je Eldorado ali je bankrotirana država. Nikdar še se ni tako cenilo, uvaževalo, proučevalo ter hrepenelo po bogastvu kakor v sedanjem času. Danes se smatra bogastvo za nekaj pozitivnega, za solidno, realno stvar. Toda doživeli smo, da se je ta pojm hkratu zmračil, da je pojm bogastva sam postal hkratu nejasen, mističen in da se isti v eni največjih in do vojne najbogatejših držav ne da več razločevati od — uboštva.
Priučili smo se na klice, ki tako često razburjajo celo Evropo in ki prihajajo iz borz, bank in redakcij žumalov: »Nemčija pred prelomom, nemška marka nima več nikake vrednosti itd.« Pogosto prihajajo k nam vesti iz onih, nekdaj tako cvetočih mest o skrajnem Uboštvu, veliki mizeriji, ki gloda kosti in mišice delavskih in srednjih slojev.
Neglede na vsa prorokovanja pa še Nemčija danes stoji. Tovarne so v polnem obratu, v Nemčiji ne najdemo brezposelnih mas. Nemčija si je znala zopet pridobiti med vojno izgubljena tržišča. Ustanavljajo se nove delniške družbe z ogromnimi kapitali, vsa podjetja se obnavljajo. Promet je že dosegel predvojno višino in hamburško pristanišče je doseglo v mesecu marcu t. 1. najvišje število - predvojnega prometa. Izvoz se veča, uvoz pada in je bil izvoz že tekom januarja t. 1. mnogo večji nego uvoz. Poglejmo si nasprotno Anglijo! Država z zdravo valuto, ^ najboljšimi financami je primorana, da skrbi za milijone brezposelnih delavcev. Nič kaj boljše razmere ne najdemo v Franciji, da ne govorimo o državah zlatih dolarjev, kjer gojijo največje industrije, kjer živi ”a	delavcev v največji bedi.
Nemška trgovinska mornarica je danes edina, ki ne počiva v pristaniščih m bati se je, da bo kmalu zavzela prvo mesto, sicer še ne glede množine ladi, ampak kar se tiče agilnosti in moči. Anglija je želela ožje stike z Rusijo, vsaj je Lloyd George v lordski zbornici pri debati o Rusiji to dovolj jasno povedal z besedami: trgovski narod ne sme imeti pred-sodkovc. Nek rimski imperator je govoreč o zlatu, rekel »non obet , in Angleži, ki si lastijo ime modernih Rimljanov, so se držali morale rimskega imperatora. Ta posel z Rusijo se jim pa še ni posrečil, toda tam kjer niso uspeli Angleži’ so imeli Nemci najlepše uspehe in stiki med Nemci in Rusi postajajo od dneva do dneva večji.
Evropa prisostvuje danes takore-koč vstajenju Nemčije, katero stoji v protislovju z vsemi zakoni razuma in
pravice, kajti to vstajenje sledi neposredno za katastrofalnimi porazi in za usodepolno revolucio. V zadnjih letih smo imeli večkrat priliko opažati, da je bila svetovna vojna uprav torišče protislovij, toda vstajenje Nemčije je pač največje in najtemnejše protislovje, dogodki v Nemčiji nam nudijo celo zbirko protislovij.
Celi svet se vprašuje, kako je mogoče, da postaja nemška industrija vedno močnejša, da bo prešla hegemonija na morju kmalu v nemške roke, met tem ko se nahaja' država sama z dneva v dan vedno bližje prepadu. Da si to razjasnimo, moramo ločiti privatnika od države same, zasebno premoženje od državnega premoženja. Ko je Nemčija podpisala verstaillsko mirovno pogodbo, je bila izčrpana do mozga, izstradana, brez vsakih rezerv. Da bi se ljudje nasitili, oblekli, ter preprečili katastrofo, ki jim je tedaj neizogibno pretila, so se takoj oprijeli dela iVj vseh panogah industrije. Njih deviza je bila in je še danes producirati čim več, kjer in kakor je mogoče. Zato vidimo, kako rastejo danes v Nemčiji ogromna industrijska podjetja kakor gobe po dežju, kako se ustanavljajo nove banke, ki imajo stike že širom celega sveta; pri tem pa je država sama brez sredstev, brez vsake moči in ni nič čudnega, da strmi svet, ko čuje ob vsakokratnem zapa-du termina za plačanje reparacijskih svot one brezmejne zagovore nemškega uboštva. Že stari Tacit govori o zvijači starih Germanov in zdi se, da je Francija popolnoma prepričana, da gre tu le za nemško zvijačo, za priprost trik nemške države, ki j© v stanu plačati reparacije a jih noče, zato so uprav v teh dneh postale v francoskem senatu zopet aktualne debate o natvezanju kontrole nad vsem gospodarstvom Nemčije. Toda ta korak bi najbrže ne doprinesel Franciji nobenih dohodkov, pač pa bi utegnil pomeniti katastrofo, ki bi mogla postati usodepolna za celo Ev-ropo. Nemška država kot taka nima danes nobenih sredstev, kaže nam sliko, katero so ^nudile države v prvih časih kapitalističnega ustroja, kjer široke mase ne glede na intenzivno delo obubožajo; medtem, ko se kopiči denar pri posameznih redkih zasebnikih, kjer hegemonira nad državo izmozgano, razoroženo, diskreditirano od poniževanj s strani zmagovalcev, vsemogočna plutokracija. Med tem, ko se bogatijo posamezniki, je stanje države vedno slabše. — Industrija dela pod polno paro, država si pomaga sama le s tiskanjem novih novčanic, katerih je že nad 200 milijard v prometu, tako, da je padel kredit nemške države že na minimum. Slabo stanje nemške_ valute pomaga nemški industriji, in čim bolj peša valuta, tem več izvaža industrija. Angleži, Francozi in Holandci kupujejo v Nemčiji na škodo lastne industrije vse, kar se da kupiti; nemška industrija prodaja vse do zadnjega komada. Kopičijo se zasebna bogastva potom gigantskega dumpinga, čegar stroške naj bi pa plačala država. Toda kam, ko bo vse razprodano? Kaj naj pričakujemo od trgovca, ki z mrzlično hitrostjo razpečava svojo zalogo, ne da bi pri tem kalkuliral, da bo za prodano blago skupil toliko, da mu bo mogo-
če nakupiti isto kvantiteto enakega blaga? Mogoče doživimo tudi tukaj kako razočaranje, morda nam tudi tukaj dokaže Nemčija, da ni še dosegla krono paradoksov.
Proračunski zakon za julij.
Zakon o proračunskih dvanajstinah za mesec julij, ki ga je vladna večina odobrila na petkovi seji, je bil še isti dan v »Služben. Novinah« tiskan, a razposlan šele 4. julija, tako, da smo ga prejeli komaj včeraj. Zakon obsega razen dvanajstinskih kreditov še celo vrsto drugih važnih določb. Predvsem vsebuje pooblastilo, da sme ministrski svet podaljšati veljavnost začasne trgovinske pogodbe z Avstrijsko republiko, dokler se ne sklene nova pogodba. Obenem se pooblašča vlada, da lahko na predlog ministra trgovine in industrije ter finančnega ministra začasno uveljavi dopolnilni sporazum o ureditvi obmejnega prometa, ki je bil sklenjen dne 23. februarja med našo državo in avstrijsko republiko, dokler ne odloči o zakonu narodna skupščina definitivno. Kakor smo že povedali, se je sklep tega sporazuma sklenil popolnoma tajno in brez vsakega zaslišanja mnenj gospodarskih interesentov iz obmejnih krajev.
Ta sporazum interesira in tangira edinole nas Slovence, ki edini direktno mejimo na Avstrijo. Zato pa nas interesira tembolj življenjsko, posebno pa naše pridobitne sloje in trgovce, ker je znano, da se je že do sedaj vršil na tej meji tak tihotapski promet, da je bilo pri prizanesljivosti in tolerantnosti nekaterih obmejnih organizacij, ki je že presegala imeje dopustnosti, trgovcem v tem pasu vsako poslovanje takorekoč onemogočeno.
Sporazum o obmejnem prometu še ni bil nikjer uradno objavljen in ga tudi proračunski zakon ne objavlja, niti ne pove, kdaj se namerava uveljaviti ta sporazum.
Za naša stavbena podjetja in industrije ter trgovine s stavbenim ma-terijalom je 'velike važnosti določba) da se zidna in strešna opeka oproščajo plačanja carine in postranskih pristojbin.	Obenem je	ministrski
svet pooblaščen,	da sme	v sporazu-
mu s finančnim odborom odobriti vsled pomanjkanja stanovanj, carine prosti uvoz	tudi	drugega	stavbnega
materijala,	ako	nastane	tozadevna
potreba.
Kolikor je nam znano, se potegujejo razna stavbena podjetja že več mesecev za dosego carine prostega uvoza cementa in apna, ker domače tovarne in žgalnice v sedanji intenzivni stavbeni sezoni res ne morejo kriti potrebe, ker so za celo sezono že v naprej oddane. Zato mislimo, da je ta olajšava umestna in ne bo oškodovala interesov naših stavbenih industrij.
^ Dalje obsega zakon celo vrsto določb o povišanju taks, ki jih prinašamo kot poseben članek. Med njimi je najbolj občutno povišanje taks za vloge in potrdila.
Nadaljne določbe pooblaščajo prometnega ministra, da sme s 1. julijem povišati železniške tarife za povprečno 50 %, kar je medtem že izpeljano.	•
Važna je izprememba čl. 15., zakona o splošni carinski tarifi, ki določajo novuni, da sme vlada na predlog finančnega ministra ali popolnoma prepovedati, ali pa omejiti za gotove oblasti izvoz, uvoz in prevoz gotovih vrst blaga, ako to zahtevajo državni interesi. Taki odloki se imajo tekom 15 dni predložiti skupščini v odobrenje. To poblastilo je izredno dalekosežno. Sicer ne verjamemo, da bi se ga finančni minister, kakor ga poznamo kot skrajnega fiskalista, kdaj praktično poslužil, vendar obstoja sedaj možnost uvesti za posamezne pokrajine poseben trgovsko-političen režim, kakor prepoved izvoza živil ali pa posameznih predmetov itd.
Klasična je določba zadnjega odstavka čl. 10, ki se tiče ukinjenja prepovedi uvoza blaga, in ki se dobesedno glasi:
>Odlok ministrskega sveta C. br. 13.381 z dne 1. marca 1922 o prepovedi uvoza (Službene Novine štev. 48) se ukinja, a ažijo na carine, ki se plača na luksuzno blago, se povečuje.«
Izvršilno naredbo k temu členu so dobile'cariname šele 7. julija, kakor poročamo spodaj v brzojavki in se ima od 4. julija naprej zacari-niti vse luksuzno blago.
CARINJENJE LUKSUZNEGA BLAGA.
Po ravnokar dospelem brzojavu na vse carinarnice, je ukinjena prepoved uvoza luksuznega blaga z dne
1.	marca t. 1. in je uvoz vsega luksuznega blaga zopet počenši od 4. julija t. 1. dovoljen in sicer se ima plačati razen carine za luksuzno blago še luksuzno takso, ki je določena v, Uradnem listu št. 11 iz leta 1921 9 300 odstotki pribitka. Predmete, ki jih potrebujejo industrijska in obrtniška podjetja za lastno porabo plačajo na podlagi predhodnega odobre-nja generalne direkcije carine le polovico luksuzne takse. Razen tega je dovoljen carine prosti uvoz strešne in zidne opeke v svrho pospeševanja stavbene podjetnosti.
Konferenca industrije na Bledu.
V četrtek dopoldne se je vršila
na Bledu v velikem salonu hotela »Toplice« konferenca jugoslovenske industrije, katere so se udeležili zastopniki iz vseh industrijskih krajev Jugoslavije. Predpoldne ob 10. uri se je vršil ustanovni občni zbor odseka' veleindustrije Zveze industrij-cev za Slovenijo in temu je sledilo ob 11. uri plenarno zborovanje indu-strijcev v svrho ustanovitve Centralne zveze industrijcev. Zborovanja so se udeležili razen industrijcev in pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, zastopniki raznih oblastev in korporacij, kakor: zastopnik trgovinskega ministrstva šef kabineta trg. in industrije Milivoje Savič, sekretar min. trg. in industrije dr. Ciril Žižek, šef oddelka ministrstva trg. in industrije v Ljubljani g. dr. Rudolf Marn, zastopnik trgovske in industrjske zbornice v Ljubljani g. dr. Fran Win-discher, finančno oblast je zastopal višji fin. svetnik g. Fran Bajič iz Ljubljane, zastopnik industrijske ko-
more v Beogradu g. Gjoka čurčin, trgovsko in obrtniško zbornico v Osijeku je zastopal dr. Franjo Dietz, trgovsko zbornico iz Sarajeva pa g. Jelavič, Savez trgovcev in industrije Osijeka, g. K. Dožudič, Savez velikih industrijalcev \ Dalmaciji g. dr. Marin Vuletič.
Zborovanje je otvoril predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani g. V. Majdič. Na zborovanju, ki je bila najlepša manifestacija delavnosti in moči naše industrije, so se razpravljala vsa za industrijo važnejša aktu-elna vprašanja.
Kot zastopnik vlade je pozdravil zborovanje minister pravde g. dr. Markovič, ki je v svojem govoru podčrtoval, da je industrija naša prava pot, ki vodi do uspehov, pot ujedi-njenja, kar bi nam naj služilo kot vzgled za našo politiko.
Na zborovanju je govoril nadalje dr. Lazarevič, ter g. dr. Fran Windi-scher, ki je pozdravil zborovalce v imenu trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. V svojem kratkem, a izčrpnem govoru je g. dr. Windischer orisal v lepih potezah dosedanje vspešno delovanje zveze industrijcev, povdarjal važnost ustanovitve Osrednje Zveze industrijcev, ter pozdravil ta nov korak industrijcev najprisrč-nejše.
V imenu mariborske krajevne skupine Zveze industrijcev v Ljubljani, je govoril g. A. Križnič, industrijalec iz Maribora.
Po vsestranskih temeljitih debatah so se soglasno sprejele resolucije sledeče vsebine:
1. Konferenca izjavlja ponovno, da se mora glede zakonskih načrtov, ki posegajo globoko v naše gospodarsko življenje, dati gospodarskim organizacijam možnost, da se o teh načrtih izjavijo, preden se dajo narodni skupščini v sklepanje.
2. Soglasno se zahteva, da se čim prej izvede izenačenje davčnega sistema za vso kraljevino, da se davki pravično razdelijo na vsfe sloje našega naroda. Ta zakon naj se ne izda prej, nego oddajo svoje mnenje gospodarske organizacije.
Sprejele so se razen navedenih resolucij, tudi še resolucije predlagane po g. A. Križniču, v katerih se zahteva, da se vojni davek ne zaračuna več za leto 1920, da se uredi praznovanje praznikov, glede katerih vlada sedaj največja zmešnjava,^ da se v carinskem pogledu dd važnim obmejnim carinanicam pooblastilo, da v manj važnih stvareh same odločajo, ne da bi bilo treba za vsako malenkost hiteti v Beograd; da dobi Maribor lasten odbor za devize in valute in da se uredi obmejni poštno-železniški in cestni promet v mari-
borskem okrožju, ki strašno ovira trgovinsko poslovanje.
V glavnem pa je konferenca soglasno sklenila, da se osnuje centralno zastopstvo industrije v Beogradu, o podrobni izvedbi in načinu poslovanja tega centralnega zastopstva pa naj sklepa ožji odbor že naslednjega dne. Ta ožji odbor obstoji iz sledečih
§g.: čurčin iz Beograda, Jelavič iz arajeva, dr. Dietz iz Osijeka, Djun-djerski iz Novega Sada, dr. Vuletič iz Splita, dr. Obersnel iz Jesenic, ter dr. Windischer in ing. Šuklje iz Ljubljane.
Konferenco je zaključil rout, ki se je vršil ob 8. uri v dvorani Zdraviliškega doma. Ob 9. je prispel na večerjo N. V. kralj Aleksander, ki je bil sprejet z navdušenimi klici vseh navzočih. Tekom večera so bili predstavljeni kralju številni zastopniki naše trgovine in industrije, kakor tudi njihove gospe in hčerke. Ob 10. uri je kralj, viharno pozadravljen zapustil rout —
Ing. M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XVI. Naša pivovarska industrija.
Vsled močne konkurence pivovarov v Gradcu, Budimpešti, Pečuhu in Teme-švaru se pri nas ni mogla razviti pivovarska industrija, da bi bila mogla kriti mirodobni konzum na pivu a kaj šele, da bi mogla po kritju domačega konzuma še izvažati v inozemstvo. Vzrok težkemu snovanju te industrije pri nas je bilo to, da so naši konkurenti začeli mnogo poprej s predukcijo, ker je pivo nemsko-češki produkt ter so imeli več prakse in so bili tudi tehnično sposobnejši in boljše opremljeni ter so imeli v bližini kvantitetne surovine, kakor češki hmelj in moravsko-slovaški najboljši ječmen ,» hanaški ječmen », dalje so imeli v bližini tovarne za pivovarsko opremo in tovarne za steklo, iz katerih so se lažje oskrbovali. Naši pa so dovažali ječmen in slad iz Slovaške in Baranje, hmelj iz Žateca, instalacije in steklenice iz Češke, drage pivovarske strokovnjake iz Češke, kar je vse povečevalo produkciske stroške za izdelavo piva, ki so biii mnogokrat večji kakor pa transportni stroški za inozemsko pivo in se je vsled tega naša industrija zelo težko razvijala.
Izjemen položaj so imele pivovarne v Srbiji, ki so bile carinsko zaščitene in ki so se pod carinsko zaščito, ki j’h je varovala pred navadnim inozemskim pivcm, lahko razvijale. Po ujedinje-nju je postala situacija vseh naših pi-vovaren boljša, ker so dobili carinsko zaščito, ki jih brani proti močnim inozemskim tovarnam.
Sedaj imamo sledeče pivovarne: dve v Beogradu, dve v Zaječaru, dalje po eno v Jagodini, Nišu, Pančevu, Velikem Bečkereku, Vranjevu, Apatinu, Starom Bečaju, Kuli, Čebu, Tuzli, Sarajevu, Prječanu pri Banjalnki, OtoČacu, Gospiču, Zagrebu, Sisku, Dobovcu pri Karlovcu, Darovani, Novi Oradiški, Pe-trovaradinu, v Kranju, Ljubljani, Ljubljani, Laškem Trgu, Velikovcu, Nikšiču in Plevlju; dalje po dve v Mitroviči, Osjeku in Mariboru. Največje tovarne so v Beogradu, Sarajevu, Zagredu in Ljubljani. Kapaciteta produkcije naših pivovaren znaša okrog 600.000 hi. Mirodobni konzum bi znašal okrog
1,000.000 hi. In to probukcijo bodo naši pivovarji z moralno pomočjo države lahko dosegli, s tem, da se preuredijo in obnovijo, dokler ne pridemo v mirobodne razmere. Ta pomoč države bi bila: 1) Omogočavanje, da se lažje nabavijo vsi predmeti, ki so potrebni za nove instalacije ali za preureditev v že obstoječih podjetij, 2) v tem, da se vpelje kulura hanaškega ječmena, 3) v tem, da se izednači trošarina v celi državi, 4) v tem, da se potom ene naše pivovarske šole ustanovi kader domačih pi-vovarnarjev pri najboljše vodenem pivovarn v državi, 5) v tem, da se obdači vino kot konkurent piva, 6) v tem, da se omogočuje zgradba tovarn za steklenice, sode, in čepe ki bi pivovare bolje inbustrija, 7) v tem, da se stavi pivo-varom na razpolago potrebno število za prevoz piva špecijalno opremljenih vagonov.
Pivo se izdeluje Iz slada in hmelja. Slad se izdeluje iz ječmena. Čim boljši je slad odnosno ječmen in hmelj, toliko boljše in izdatnejše je pri dobrem delu pivc. Za pivo se porablja samo jari ječmen.
Pri nas se goji ječmen za prehrano konj in se žanje vsled tega vedno še predno je popolnoma zrel, ker je tedaj močnejši za konjsko prehrano. V pivskih deželah pa se nasprotno goji ječmen za pivo in se je dosegla vrsta, ki je prikladna za pivo, kakor je vrsta hanavskega ječmena, ki ima težo 70 kg na hi. Naš ječmen tehta 60—64 kg in kolikor bi bil on po vrsti lahko boljši, se prekmalu požanje, prej ko se mu stvori ves potrebni škrob in se mu zaradi tega poslabša kvaliteta. Treba bi bilo uvesti gojenje dvorednega hanaškega ječmena v vseh krajih, ki so ugo-*-' dni za gojitev ječmena, ter paziti tudi na to, da se žanje šele potem, ko je popolnoma dozorel. G. M. Kososljanin je leta 1913 pripeljal 3 vagone hanaškega ječmena, da bi udomačil to vrsto v okolci Jagodine, kjer ječmen dobro uspeva, pa vsled vojne nismo dočakali rezultata. Hrvaško-slavonsko gospodarsko društvo je leta 1917 importiralo 30 vagonov hanaškega ječmena in je imelo lepe rezultate. Leta 1918 je vpeljalo
100 vagonov, in je sedaj treba čakati na rezultate. Za kritje potrebe za produkcijo piva potrebujemo okrog 1600 vagonov ječmena, kar ni velika množina. Minisrerstvo za poljedelstvo bi moralo z vsemi silami forsirati, da se čim
{»reje uvade kultura takega pivovarskega ečmena in sicer ne samo za kritje naše domače potrebe marveč tudi za eks-port, bodisi v ječmenu, sladu ali pivu.
Navadno izdeluje vsak naš pivovar tudi slad, vendar so nekateri, ki kupujejo slad iz sladarn v Čehosiovaški, kjer obstojajo posebne tovarne za slad, ki so izdelovale slad iz ječmena, bodisi za domače pivovarne ali za eksport. Pivovarska industrija spada le tedaj med najkoristnejše domače industrije, ako je poljedelska industrija in izdeluje iz ječmena slad in iz njega pivo. Samo one pivovarne, ki izdelujejo pivo iz domačega ječmena, zaslužijo vso pozornost od strani vlade, kakor je carinska zaščita na pivo, na slad, olajšanje transportov itd. Ako ščitimo produkcijo pi -va, moramo ščititi tudi produkcijo ječmena in slada tako, da bi pri visoki carini na pivo naše pivovarne ne izvozile ječmen in izdelovale slad v inozemskih tovarnah.
Morali bi stremeti za tem, da poleg produkcije prvovrstnega ječmena, produciramo tudi slad, ki je velik izvozni predmed. Slad se lažje izvaža, ker je izvoz manj kompliciran kot izvoz piva. Ako bomo delali na radjonalni produkciji ječmena in slada, bomo vstvarili tudi predpogoje za izvoz piva.
Hmelj produciramo v okolici Žalca v Sloveniji in Petrovca v Bački okrog 4 milijone kg, a porabimo ga le 150.000 do 200.000 kg. Mi smo v hmelju ek-sportna država. Hmelj se izvaža v Niirnberg v Nemčiji ter v Žatec ua Češkem, od koder se izvaža repariran, žvepljan in prešan v Francijo, Anglijo, Ameriko in Rusijo pod imenom češkega in nemškega hmelja. Mi nimamo znamke za hmelj. Njegova uporaba pred vojno v naših tovarnah je bila majhna; toda od prevrata izgleda, da se ga več zahteva in uvaja. Njegova poraba je majhna, ker ga niso hoteli uvesti Češki pivovarski mojstri In sicer 1) ker jim je bila njegova pravilna uporaba neznana in 2) ker daje vsako trgovsko podjetje iz Zatca takoimenovan «kotlovi vinar za hmelj» to je procent od kupljenega hmelja, česar pri nas ni mogel nikdo dati. Zato bi bilo treba, da se z vsemi sredstvi dela na to, da se naš znak vpelje na svetovnem hmeljskem tržišču a v prvem redu pa pri nas. Razen tega je treba gledati na to, da se tudi pri nas pri znaku hmelja dosežejo ekstra znamke, ki bi tudi najfinejši okus zadovoljile.
Na Hrvaškem in Slavoniji kot v zemlji dog, se je importiralo pivske sode iz Češke, ker so Čehi kupili slavonske
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trgovca.
(6. nadaljevanje.)
> Potemtakem pa dobi Kurt vse delo, zame pa ne bo nič ostalo,« pripomni Ernst bojfeče.
»Le nič se ne bojte«, pravi smehljaje prokurist, »tudi za vas bo še dosti ostalo! Ko prejmete namreč od Kurta tako urejena pisma, se prepričate, če ni Kurt česa spregledal, proti čemur vaš brat seveda ne bo ničesar imel, kajti tudi najpazljivejšemu človeku se lahko pripeti, da kaj spregleda, in posebno od novincev se ne more vsega takoj zahtevati. Ko torej prejmete pisma, Ernst, vzamete v roke knjigi: »Špedicijski zapisnik« in »Zahtevani vzorci«, katere dobite v zunanji pisarni. V te knjige vpišete datum in nato vse beležke, ki se tičejo špedicije ali pa, če gre za vzorce. Po vsaki zabeležbi opremite Kurtov tozadevni napis na dotičnem pismu s svojim znamenjem v dokaz, da ste vse pregledali in zabeležili. — Nato nesete knjige zopet nazaj v zunanjo pisarno, kjer bodo nadaljno ukrenili. — Zdaj preidemo k obravnavanju došlih naročil. Za vpisovanje teh imamo dve knjigi, katere bomo vam, Kurt, pozneje zaupali, da jih boste sami vodili. V prvo knjigo, ki
ima naslov: »Tuzemska naročila«, se vpišejo vsa naročila iz naše države. Druga knjiga: »Izvozna naročila« vsebuje naročila, ki pridejo od odjemalcev izven naše države. Knjigi imata trinajst rubrik, in sicer: 1. Do-šlo dne... 2. Ime naročnika; 3. Na račun (čegav); 4. Količina; 5. Vrsta blaga; 6. Kakovost ali štev. vzorca; 7. Cena; 8. Pogoji; 9. Odpošiljalni predpisi; 10. Približni znesek naročila; 11. Datum izvršitve in fakture; 12. Znesek naše fakture; 13. Opombe. — Posamezni zneski se zaporedoma skupaj seštejejo, to je od začetka do konca leta. Kot sem že omenil, vpišete v rubriko 10 le približni znesek, katerega si izračunate takoj pri vpisovanju naročila. Če se na pr. glasi naročilo na 15 sodov loja po 50 mark za 100 kg, vzamete, ker gre tu za velike sode, okroglo 500 kg za sod, tako, da bi potem naročena množina znašala okroglo 7500 kg in pribl, znesek naročila 3750 mark. Če ne veste za težo posameznih kosov, vprašajte v skladišču ali pa v našem špedicijskem oddelku; lahko pa poiščete dotične podatke tudi v fakturah naših dobaviteljev. V rubriko 12 vstavi potem tisti, ki izdela fakturo, njen natančen znesek. Te beležke nam onemogočajo, da lahko vsak čas najdemo naše naročilno stanje s tem, če odštejemo skupno svoto kolone 12 od skupne svote 10. — Našo knjigo »Izvozna naročila« bomo morali pozneje, ko začnemo s prekomorsko
trgovino, razdeliti na posamezne dežele ali dele sveta. Za zdaj nam zadostujete te dve knjigi. — Zdaj moramo pa še vam, Fric, dati kako delo in to bo obstojalo v izračunavanju došlih faktur in postavk w teži, kar vam bo Kurt takoj izročil f s korespondenco. Za zdaj boste kontrolirali samo po številkah, to je, ne boste se brigali, če so navedene cene in dobavni pogoji pravilni ali nepravilni. Pozneje, ko se boste v celo stvar že bolj uži-veli, boste preizkušali na podlagi obojne korespondence tudi cene in pogoje z ozirom na njihovo pravilnost. Prečitajte fakture enako pazljivo kot pisma in skušajte si dobro zapomniti imena dobaviteljev, posamezne vrste blaga, cene, pogoje in način in velikost omota.
S tem si boste že pridobili teoretično poznavanje blaga in se pripravljali na kalkulacijo blaga, katero boste imeli pozneje izvrševati-
Vaše delo, Adolf, je torej, klasificirati pisma in delati napise na njih. Ker! pa kot najmlajši dobite pisma šele zadnji v roke in bi med tem časom, ko jih drugi prebirajo, gotovo imeli radi kako delo, kot pač domnevam, boste vzeli različne kopirne knjige in jih registrirali, to je, vpisali boste ime in bivališče onega, na katerega je pfsmo naslovljeno, v abecedno urejen register kopirne iknjige in poleg dotično stran v knjigi. Ker bi pa morali, če bi samo enostavno vpisovali strani, vedno
ponovno gledati v register, kadar bi iskali pisma, naslovljena na enega in istega prejemnika, si napravimo stvar enostavnejšo na ta način, da si na kopiranem pismu, torej na dotičnem listu v kopirni knjigi, zabeležimo stran prejšnjega pisma in postavimo pod to v obliki ulomka številko strani prihodnjega pisma. Če prejšnjega pisma še ni, napišemo nad črto ničlo. Poglejmo torej v kopirno knjigo. Tu imamo na pr. pismo na Sch5ffer & Comp. v Berlinu na strani 315. V zgornjem kotu najdemo z modrim svinčnikom napisano številko 276 in pod njo 348 (276/348). Te številke pomenijo, da je na strani 276 kopirano prejšnje pismo na Schoffer in Comp. in pa strani 348 prihodnje. Če bi bilo pismo na strani 315 zadnje, bi^ bila v kotu zaznamovana samo številka 276, in -bi iz tega videli, da ne sledi nobeno pismo več; v takem slučaju si prihranimo trud nadaljnjega, itak brezuspešnega iskanja. To vse nam kaže, kako važno je skrbno registriranje pisme, in da se tudi to lahko delo ne sme delati samo mehanično, ampak pazljivo in premišljeno. Če na pr., Adolf, preskočite eno pismo, ga pregleda pri iskanju tudi kores-pondent, ali kdor si bodi, ker se pač zanese, da je knjiga natančno registrirana. Na ta način lahko nastanejo velike neprijetnosti, torej, Adolf, pazite dobro!
(Dalje prih.)
doge, iz njih izdelali sode in kadi ter jih prodajali na Hrvaško in Slavonijo nazaj. Z ustanovitvijo carinske meje bo to prenehalo in bomo izdelovali sodovje sami iz svojih dog.
Steklenice za pivo smo dobivali iz Orača in Ustja, ki so bile dobre, tnedtem ko madžarske niso zadovoljevale. Sedaj pa izdela Abelova tovarna v Straži o:<rog 7 in 1/2 milijonov steklenic, medtem ko znaSa naša potreba S 1/2 milijonov letno. Treba bi bilo gledati na to, da bi se osnovala še kakšna tovarna, da bi se omogočila konkurenca za ugodnejšo ceno in kvaliteto. Ako bomo delali za napredek pivovarstva in v zmlslu opisanih zahtev, bomo omogočili tudi pivovarski industriji, da postane eksportna industrija, kakor bi monala biti v moderni poljedelski državi.
Nekaj o razvoju našega gospodarstva.
O razvoju našega gospodarstva prinaša zagrebški »Tagblatt« zanimiv članek, ki je vreden, da se seznanimo z njega vsebino.
Naši državi so v razvoju trgovine in industrije v splošnem odprte tri smeri:	jadransko morje, donav-
ska vodna črta in egejsko morje. Ti trije momenti našega narodnega gospodarstva bodo imeli v bodočnosti za razvoj naše trgovine odločilno važnost. V preteklosti so tvorili ti momenti ravno nasprotno samo ovire tako za. združitev naših krajev, kakor tudi za razvoj trgovine. V donavskem basenu in v balkanskih pokrajinah so ležala pota v bogate, na bližjem vzhodu se nahajajoče dežele in tukaj so se križali gospodarski interesi že za časa starih Rimljanov tako, da so prišli narodi, ki so prebivali v teh krajih pod interesne sfere različnih političnih in gospodarskih situacij, kar je seveda pri nizkem; kulturnem nivoju teh narodov zelo oviralo razvoj lastnega, samostojnega gospodarstva. Nekaterim ugodno ležečim mestom in političnim enotam se je pa vendar posrečilo, da so dvignile svojo trgovino na zelo visoko stopnjo in da so uporabile ugodni položaj tedanje konstelacije. Tako so se povspela nekatera mesta, katera so po večini ustanovili Rimljani, kakor Karlovac, Si-sak, Brod, Vinkovci, Niš, do zelo cvetočega trgovinskega prometa. Ravnotako so razvile grške naselbine na naši obali, kakor Split, Trogir, Dubrovnik in druge, v času hrvaških narodnih dinastij živahno maritimno življenje. Osobite važnosti za naše pokrajine je bil Dubrovnik, kjer so pristajale ladje, ki so dovažale blago iz sredozemskih pristanišč, kakor tudi iz Levante. V Srbiji so bili znani kot trgovinski centri že tedaj Beograd, Niš, Prizren, Skoplje.
To bi bile v širokih potezah historične dale naše trgovine. Poznejši razvoj se je vršil zelo počasno, kajti prva velika ovira so bile turške vojne, a potem madžarski režim, pod katerim je bil vsak gospodarski napredek izključen. — V pokrajinah Srbije in Črne gore so se začela pojavljati neznatna znamenja trgovinskega prometa komaj nekaj let pred vojno, in sicer samo v severnih pokrajinah.
„ Prevrata nam kaže razvoj nase trgovine dve periodi, ki se dajo s precejšnjo sigurnostjo ločiti ena od druge. Prva perioda je trajala od začetka leta 1919 do polovice leta 1920, druga od polovice leta 1920 do julija 1921 in dalje.
V prvi periodi najdemo gospodarske razmere še popolnoma ne-konsolidirane, uvoz in izvoz je še popolnoma neuravnan. Ta perioda je zlata doba tihotapstva in ilegalne trgovine. Uvažalo se je ogromne kvantitete, ker so se skladišča trgovcev med vojno (popolnoma izpraznila in so potrebe in vprašanje po blagu zelo narasle. Umevno je, da se pri teh razmerah ni mogla razvijati kaka sistematično urejena uvozna trgovina, ki bi upoštevala potrebe širokih mas. Pomanjkanje industrijskega blaga je bilo vzrok, da so našli inozemski predmeti pri nas
obširno tržišče. Razmerje med izvozom in uvozom je znašalo 1 : 4,33.
V drugi periodi je trajala dobra konjunktura našega tržišča še dalje, ker se zbog slabega gospodarstva tekom prve periode ni moglo še kriti večji del potrebe ljudstva. Solidno trgovstvo si je pa v tej periodi znale, pridobiti krodit v inozemstvu in se je začelo boriti proti nelegalni trgovini. Uvozna trgovina se forsira še naprej in trgovinska bilanca je v tej periodi ravnotako kakor v prvi pasivna in iznaša v razmerju izvoza napram uvozu 1 : 3,98.
Tekom meseca julija 1921 se je pa uvozna trgovina ustavila, ker so konsumenti v splošnem že pokrili svoje potrebe. S tem se je nelegalni trgovini odvzelo ekzistenčno zmožnost in boj se je končal s popolno zmago legalne trgovine. Od tistega časa pa se je precej povzdignila izvozna trgovina, tako da se je razmerje med izvozom in uvozom znatno pomanjšalo, in sicer 1 : 1,84. To pomenja za uravnanje in ravnotežje trgovinske 1 bilance zelo ugodno znamenje, in to toliko več, ker je naš uvoz že dosegel svoj vrhunec.
Naš uvoz je bil v letu 1919 vreden 606,845.000 Din. ali 164,052.000 švicarskih frankov. V letu 1920 je znašal naš uvoz 1.320,606.000 Din. ali 326 milijonov 903.000 švicarskih frankov. Leta 1921 je znašala vrednost našega uvoza pa 2.460,737.000 Din. ali 345,254.000 švicarskih frankov.
Naš izvoz je znašal v letu 1919
2.982.000.000 Din. ali 700 milijonov švicarskih frankov. V letu 1920 —
3.488.000.000 Din. ali 863 milijonov
300.000	švicarskih frankov. V letu 1921 — za prvih 9 mesecev : 3 milijarde 76,410.333 Din. ali 432 milijonov švicarskih frankov.
Izvoz in uvoz.
Pogojen uvoz moke iz Češkoslovaške. Iz Prage poročajo: Po službenem obvestilu se z dnem 4. julija ukine dovoljenje uvoza moke v Češkoslovaško. Uvoz bo vezan na dovoljenje s strani urada za zunanjo trgovino. Ta odredba bo veljala le toliko časa, da se izpraznijo zaloge moke v ministrstvu za prehrano.
Mno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Čehoslovaška dobavlja blago Rusiji. Pred kratkim se je sklenila med čeho-slovaškimi dobavitelji in insko trgovinsko delegacijo pogodba za dobavo strojev in manufaktur v približnem iznosu 30 miljonov kron. Prvi del pogodbe vsebuje samo manufakturne predmete v celokupni vrednosti 6 miljonov kron; cela kupčija obstoja pa samo na podlagi neke kompenzacije.
Trgovinski stiki med Rusi in Madžari. Madžarska splošna kreditna banka je odposlala v Rusijo komisijo strokovnjakov, ki naj bi tam proučila gospodarske razmere in mogočnosti, katere nudi rusko tržišče za razvoj madžarske trgovine.
Švicarska zunanja trgovina. V prvem četrtletju t. 1. je padel švicarski uvoz na 445 miljonov frankov napram 552 miljonom v zadnjem četrtletju preteklega leta in napram 782 miljonom v prvem četrtletju 1921. Izvoz pa je padel na 402 napram 421 oziroma 477 miljonom frankom za iste periode.
Industrija.
Povišanje cen železu v Avstriji.
Alpinska montanska družba je s 1. julijem ponovno zvišla cene svojim izdelkom. Povišanje znaša povprečno 60 Ka Pri kg. Vsled zadnjih znatnih povišanj cen pri železu v Avstriji je dosegla Avstrija kljub padanju valute svetovno pariteto, le češkoslovaško železo pride še dražje.
Novi rudniki radija. Iz Londona javljajo, da so v Turkestanu odkrili bogate rudnike radija.
Obrt.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (Od 8. do 17. septembra). Prijavni rok je podaljšan do preklica. Zato je vsakemu obrtniku dana možnost,
da se razstave s svojimi izdelki udeleži. Nikdo naj ne manjka pri skupnem boju za skupnimi cilji. — •Prenočevanje obiskovalcev razstave. Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, ki bo skrbel za prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odsek je začel te dni poslovati. Vsi oni, ki razpolagajo s sobami ali posteljami, ki bi jih za čas razstave lahko odstopili stanovanjskemu oddelku za prenočevanje obiskovalcev, se naprošajo, da naznanijo naslov in število sob, oziroma postelj v pisarni razstavnega odbora, Aleksandrova cesta št. 22. V poštev prihajajo posebno dijažka stanovanja, ki bodo ob tem času prosta in bi se na ta način lahko najboljše izkoristila.
oanarstvo.
Oddaja premoženja na Poljskem.
Poljsko finančno ministrstvo je predložilo deželnemu zboru poročilo o dosedanjem uspehu premoženjske oddaje. Do sedaj je dobila država 50.67 milijard in sicer so dala veleposestva 26.88, trgovina in obrt 5.98, banke in razne družbe pa 3.48 milijard poljskih mark.
Davki.
Izpremembe pri užitnini (trošarini) na vino. Svoječasna določba, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 6, se iz-premeni in dopolni tako-le:	1. Proiz-
vajalci vina v Sloveniji, ki v 10 dneh od dne, ko so izprešali vino, ne prijavijo dobljene količine vina pri pristojnem oddelku finančne kontrole, ali oni, ki prodane količine prav tako ne prijavijo, preden jo izroče kupcu, se kaznujejo samo zaradi nereda po členu 85 trošarinskega pravilnika. Kupci vina pa, ki kupljene količine vina ne prijavijo pristojnemu oblastvu pri katerem je plačati državno užitnino (trošarino) najkasneje v 24 urah po prejemu vina, se smatrajo za tihotapce ter se kaznujejo po členu 77. trošarinskega pravilnika. 2. Pri transportu vina je postopati (slej ko prej), kakor je določeno v pravilniku o trošarini na vino v Sloveniji. 3 Predpis drugega odstavka točke č) člena 8 pravilnika o trošarini na vino za Slovenijo, ki govori o odbitku na račun droži, se ukine.
Promat.
Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico pri pošti Sv. Pavel pri Preboldu. Pri pošti Sv. Pavel pri Preboldu je bila otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
Promet v hamburški luki. Trgovinski statistični urad v Hamburgu objavlja podatke glede prometa ladij v hamburški luki tekom meseca maja. Priplulo je 1143 ladij s celokupno netto-tonažo 1,243.815. Odplulo je 1449 ladij z netto-tonažo 1,325.714. — Od začetka tekočega leta pa do 31. maja, znaša število ladij, ki so priplule v pristanišče 4215 s celokupno netto-tonažo 4,915.984 ladij, ki so odplule, pa 4875 z netto-tonažo 5,39.372.
Promet v luki Galac in Braili. V Galac je priplulo od 1. do 16. junija t. 1. 34 parnikov z različnimi tovori, od, plulo pa je 12 parnikov z žitom, živino in lesom. V luki je 45 parnikov, ki nakladajo žito in les. V luko Braila je priplulo v toku istega časa 20 parnikov, z različnimi tovori, odplulo pa je 16, ki so bili natovorjeni z žitom in lesom. V luki je 44 parnikov, ki vkrcavajo žito in les.
Dobava, prodaja.
Dobava katrana in umetnega asfalta.
Smodnišnica v Kamniku razpisuje na dan 7. avgusta t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 15.000 kg katrana iz premoga in 1500 kg umetnega asfalta. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Generalna direkcija državnih dolgov je že večkrat pozvala državljane kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije
se nahajajo iz katerega koli razloga v inozemstvu, da jih v določenem roku njej prijavijo z vsemi potrebnimi podatki in dokazi o državljanstvu (s priloženo domovnico), da bi se na podlagi teh prijav mogel pri dotičnih vladah vložiti protest proti žigosanju in zahtevati vrnitev obveznic.
Ker prošnjam večinoma niso bile priložene domovnice in je nevarnost, da brez domovnic inozemske vlade protestov ne bodo hotele obravnavati, se interesenti ponovno poživljajo, da pošljejo naknadno k svoji morda že vloženi prošnji generalni direkciji državnih dolgov v Beograd še domovnico, ker bi sicer morali sami nositi eventualne posledice svoje zamude.
Gradba ceste v Črnomeljskem okraju. Finančni odbor je dovolil znesek
25.000	dinarjev za zgradbo ceste iz Bo-jancev v Privodje v črnomeljskem okraju.
Cene mleka v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da so se cene mleku zopet zvišale. Liter mleka stane 720 do 800 kron.
Cene jajc v Nemčiji. Za 1000 kosov šlezkih jajc se plača 5200 do 5300 mark, za 1000 severonemških pa 5300 do 5500 mark.
Avtomobili na račun nemških reparacij. Te dni prispe iz Nemčije v Beograd večje število avtomobilov na račun reparacij. Prvi »transport avtomobilov prevzame ministrstvo za pošto in brzo-jav.
Žetev na Madžarskem. Na Madžarskem je pričela po dobrem in koristnem dežju žetev. Žetev je srednje dobra.
Anglija in nemške reparacije. Po
izjavi angleškega finančnega ministra je prejela Anglija iz naslova vojne odškodnine od Nemčije 57,189.256 funtov šterlingov v zlatu.
Avstrijsko notranje posojilo. Z Dunaja poročajo: Finančni minister Segur je predložil te dni parlamentu predlog o novem notranjem posojilu v znesku 400 milijard avstrijskih kron. Posojilo bo imelo značaj nekakega prisilnega posojila in bodo morali vsi avstrijski podaniki podpisati 7 odst. od mobilne glavnice in 6 odst. od nepokretnega premoženja. /
Tržna poročila.
žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: Pšenica 15.00 K, ječmen 11.50 K, koruza 12.20 K, pšenična moka (št. 0) 21.80 K. — Tendenca slaba.
Cene usnja. Podplati v polovicah 175 do 185 K za 1 kg, kruponi 245 do 255 kron, vratovi 135 do 145 kron, okrajovne (aferni) 115 do 125 kron, no-tranjki 175 do 185 kron, črne gladke kravine 280 kron, Črne gladke kipse 300 do 320 kron, boks črn la 80 do 90 kron, boks črn Ila 75 do 80 kron, rjavo usnje za 200 kron pri kg dražje.
Lesni trg. Oglje je doseglo ceno
34.000	kron. Povpraševanje po njem je veliko. Les za kurjavo velja s prodajnega prostora 9000 kron. Fin bukovi les od 3800 do 4400 kron. Povpraševanje po lesu iz tujine je padlo, le Italija ga pridno kupuje.
Borza.
Zagreb, devize:	Berlin 19—19.25,
Bukarešta 52, Milan 372—374, London 362—362.50, Newyork 81—81.25, Pariz 660.75-660.80, Praga 158-159, išvica 1525-1550, Dunaj 0.3825-0.395, Budimpešta 7—7.50, valute: dolarji 79.50 do 80.25, češke krone 155 do 158, franc, franki 665, n. marke 20.50—21, funti 360 lire 373.
Jadranska banka 425—450 Ljub. kreditna banka 206.25.
Ljub. strojne tovarne 200.50.
Beograd, devize: Berlin 19.40, Budimpešta 7.35—7.40, Bukarešta 49, Italija 374, London 366,, Newyork 80.50, Pariz 670, Praga 158, Švica 1535, Dunaj 0.39, valute: leji 48.25, levi 49.50.
Curih, devize: Berlin 1.20, Newyork 524.50, London 23.39, Pariz 42.55, Milan 23.55, Praga 10.10, Budimpešta 0.45, Zagreb 1.625, Varšava 0.11, Dunaj 0.02 tri osmine, avstr, žigosane krone 0.02%.
Oglašujte o .Trgovskem listo*!
Na drobno!	Na debelo!
Vse vrst« usnja: boks, ševro, črni in “barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo>Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
.61 Vse tehnične potrebščine iz gumija, asbe-
i i viuuI s*a’ Pamu'a> in kovine.
Potrebščine za strojni obrat, tehnične kemikalije, stroje i. t. d.
!
n U
d. d. Škofja Loko
tt
n
\ / \ / \ / \
z 6 ali 4 predali ki regi- / strira 999.99 nova ali rab- \ Ijena se kupi. Ponudbe na: ^
/
A/\/W AAA \ / f Veletrgovina \
) A. Šarabon <
) v Ljubljani ^
\	prlporoCa	f
f špecerijsko blago ^
Klanjšek & Penic Maribor.
raznovrstno Sganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko vodo,
Lastna praSarna ta kavo In mlin za dišava s električnim obratom. Canlkl na razpolago.
/
\
/
\
/
\
/
\
/
V
/
\
Špecijaliteta: velur klobuki.
\S\S\S\S\S\S\S
ln\m klavirjev in pianinov
najbolJSih tovarn: Bosendorfer, Erhbar, Czapka,
Holzl, Sehweighofer, Stlngl Itd. Tudi na obroke.
Jerico IM roj. Dolenc. Ljubljana, Hilšerlm ulica 5.
Erjavec & Turk
PRI »ZLATI LOPATI**
trgovina z železnino
in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmldt (Mfihleisen) nasproti Križanske cerkve.
Esence za žganje in likerje:
Cognak, Hrušov (Kaiserbiernen), Rum - koncentr., Rum - kompos., Vanile, Kumnov.
Sodne arome zo treznih, pimee:
Malinova, jagodova, jabolčna, ci-tronova, oranžna, vanilova-aroma.
Esenci za Kandite In sladčice. Sadni eter! v treh različnm koncentracijah z primesjo umetnih eterov.
Sadni soKI:
Malinovec la. z raf. sladkorjem, Citronov sirup z »	»
Oranžni » » »	»
Po hajnižjih dnevnih cenah priporoča;
Tovarna sadnih sokov, esenc Itd.
Mo Potnik, Ljubljano,
Metelkova ul. 13, vfs-a-vis Belg. voj.
,j*aaaaaaaaaaaagaa58ai,,,aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa'«>k*¥aaaaaaaaaaaaa,i'*a“,aaafcaaaaa'
AnunHHHinHiMMinniiHNnmnniMiuiiiuHinniMMnnnHmHN
Na veliko in malo!
ima vedno po najnižjih cenah v zalogi
Družba ZORA
skladišče Balkan.
Mednarodni transporti
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldsteln.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ■■ živine v kateri koli kraj. ==^--
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3.
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarj a, razne sukance, vse spadajoče orodje, žlice (ka-vine in čajne), toaletne potrebščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše šivalne stroje za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: „GRITZNER“, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev in koles.
Josip Peteline,
Llubljana
Sv. Petra nasip štev. 7.
oajbol)!! amerilamkl pisalo! itroi sedanjosti
•mmm
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potoni ne-Izrabljive steki, plošče
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradi«« 10. Moderno vrejeno poproulinleo oseh pisalnih strojev.
ti
H
:: t« ■ M
ts
Kraljeva dvorska špedicija
„ ORIENT"
mednarodna trsov. - spedidjska in skladiščna d. d.
v Mariboru.
Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Rakek, Jesenice, Bakar, Subotica.
Obavlja vse v spedicijsko in carinsko stroko spadajoče posle, točno in po zmernih cenah. Oskrbi odobrenja za nakup deviz.
Se priporoča kot domače od trgovcev in industrijcev 10-4	ustanovljeno	podjetje.
Vsa pojasnila brezplačna.
>
MM
OFICIJELNI ŠPEDITERJI »LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA
Ljubljana, Maribor, Beogradf
■»
Zagreb, Rakek, Trst, Wlen. Raznovrstne špedicije.
BALKAN
V
t ___________________ I	d. d. za mednarodne transporte.
]qpppppi#yppppppppppppppppppppppppppppppppppppppppppppp:
častnik: »Merkur«, trgovsko-industrljska d. d., Ljubljana. — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubllan
Reekspedicije. . Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacarl-nanja, carinska agentura.