AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 2, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV, Glavno meslo Eritreje je padlo včeraj v roke Angležev Govori se, da bosta Jugoslavija in Rusija sklenili vzajemno nevtralno pogodbo. - Hrvatje zahtevajo, da se Jugoslavija vzdrži vsake vojne z Nemčijo. - Najmanj 10 dni se ne pričakuje posebne spremembe v položaju. Je razumljivo! Mussolini tako naglo 'pošilja svoje stare generale v pokoj, kot bi lesnike tresel. To je razumjlivo, ker hoče imeti "Finito" na čelu svojih armad mlade generale, ki so še dobri v nogah in jih Angleži ne bodo tako lahko ujeli. \ Ml napravljen v 0skvi, trdi bivši tajnik komunistov Angleške čete se zdaj naglo bližajo glavnemu mestu Etijopije ji Git]rancisc°. Cal. — Benja-Kkoifi0^' b'vši generalni taj-|fcavallUnistične stranke v Zeti. Jiffy g :e vladna priča proti ii^J'^Su, katerega bi ra- [flifotif v1Z dežele radi njego-'fistij zavnih delovanj v ko-I ,]a stranki. Bridges tr-frlke član komunistične I'Nu °da to ne bo rešilo, fibii ,,dokaže> da -ie sPloh |H)W n organizacije. « ^al 'e med Pričevanjem f V da se J'e bil udeležil IHvi nistične internacionale ^»a tej seji so napravah ' a se ustvari v Zed. t y gorska republika in SC? drŽaVah' kjer je Nmi • K "d 0 je'" J'e Pričeval K * ^ to izzvalo krvavo !•" Po vseh Zed. držaji ta 10 bi komunisti iz-V rt za zamorsko re-< j Povzročili splošno re-' Cm Zadovoljstvo v de-J hote,- J,e dalje izpovedal, V2v. > k°munisti še leta razkol v Ameri-j"«ojVj berači j i in ustanovo ]n° unij°- Tega ta--toda-ž^ja-se. ^ Clola' ko -ie biia orga- Kaira, 1. apr. — Asmara, glavno mesto italijanske Eritreje, se je danes vdalo brez boja angleški armadi. M|sto je padlo pet dni zatem, ko dobili Angleži v roke utrjeno mesto Keren, katerega je branilo 35,000 Italijanov in ki je bila glavna zapreka angleški armadi na tem pohodu. V Eritreji je zdaj v italijanskih rokah samo še važno pristanišče Massau ob Rdečem morju, proti kateremu zdaj hiti en del angleške armade. Mesto Asmara je bilo v italijanskih rokah od leta 1889. Druga angleška armada pa naglo prodira proti Addis Aba-bi, glavnem mestu Etijopije. Angleži so v posesti edine železnice in ceste, ki vodita y to mesto. Angleži bi radi zaključili to kam-pnajo, predno nastopi deževna doba, ki jo pričakujejo v nekaj tednih. Nemci in Italijani hite uničevati ladje po vsej ameriški hemisferi Washington.—Iz raznih pristanišč Južne Amerike prihajajo poročila, kako hite nemški in italijanski mornarji uničevati svoje ladje. Iz pristanišča Cal-lao, Peru, se je hotela izmuzniti nemška ladja. Vladna kri-žarka ji je to preprečila, nakar so nemški mornarji ladjo zažgali in odprli vodne zaklopni-ce. Iz Lima, Peru, se poroča, da je nemška posadka parnika Friesland ladjo potopila. To je že deveta ladja v 24 urah, ki je bila uničena po lastni posadki. Mehiška vlada je v Vera Cruzu zaplenila eno nemško in eno italijansko ladjo. V Tam-picu bodo napravili isto z 11 ladjami osišča. V Puerto Cabello, Venezuela, je izbruhnil požar na treh italijanskih in enem nemškem tovornem parniku. Posadka je poskakala v morje, toda na obrežju so jo prijeli. V Guayaquil, Ekvador, je izbruhnil požar na nemškem parniku Cerigo. Sredi dima je plapolala nemška svastika. Vlada na Kubi je zaplenila en italijanski tovorni parnik. V San Jose, Costa Rica, je vlada zaprla nemške in italijanske mornarje, ki so hoteli zažgati svoje ladje. Argentina, Brazilija, Uru-gvay in Chile se pripravljajo, da zaplenijo ladje osišča, predno jih posadka uniči. V tovarni Douglas, Santa Monica, Cal., gradijo največje letalo na svetu, ki bo veljalo $2,000,000. Bombnik je naročila ameriška armada in takega nima nobena druga armada na svetu. Na sliki vidite enega izmed koles, s katerimi letalo pristane na tleh. Osišče zahteva zaplenjene ladje nazaj in da se izpusti prijete mornarje '• 'WSšhirii>t6n, Tf. — Nemška in italijanska vlada sta vložili pri ameriškem državnem tajništvu zahtevo, da se takoj vrne 30 zaplenjenih ladij tema državama in da se tudi takoj izpusti na svobodo 875 mož posadke s teh ladij, ki so zdaj na Ellis Islandu. Osišče trdi, da ameriška vlada ni imela pravice zaseči te ladje, niti zapreti posadke. Toda osišče ne omenja sabotaže, ki jo je storila posadka na teh ladjah in kar je ameriška vlada navedla za vzrok zaplembe. Državni tajnik Hull se je izrazil, da se vlada ne bo ozirala na te Rroteste, ker je delala v območju postave. Izmed 28 j italijanskih iladij, jih je 25 nesposobnih za plovbo radi pokvarjenih strojev in druge sabotaže, izvedene od lastne posadke. Izmed dveh nemških ladij je ena pokvarjena, a izmed 35 danskih ladij, ni pokvarjena nobena. Generalni zvezni pravdnik Jackson je ukazal federalnim pravdnikom, da začno takoj z obravnavo proti sabotažnikom, ki je postavno prepovedana na inozemskih ladjah v ameriških vodah. Spopadi med policijo in delavci v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Pred tovarno Allis-Chalmers Mfg. Co. je prišlo včeraj med unijskimi delavci in policijo do spopadov. Več kot 1,500 piketov je bilo pred tovarno, ko se je zagnala med nje policija v oklopnem avtomobilu, iz katerega so metali plinske bombe. Stavka delavcev, ki spadajo k CIO, se vrši tukaj že 70 dni. Kompanija ima za $45,000,000 vladnih naročil. Vodstvo tovarne trdi, da je na delu 3,441 delavcev izmed 5,400. Do izgredov pride vselej, kadar delavci menjajo šihte. Sliši se, da bo poklicana na pomoč narodna garda, če policija ne bo mogla obvladati položaja. Governer Heil je ukaza!, da se v sredo tovarna popolnoma zapre, ker so izgredi vedno večji in da se izroči rešitev spora v roke vladi. Danes so odpeljali 48 oseb v bolnišnico, ki so bile ranjene v spopadih. Roosevelt prosi, da se prepreči stavka v okrajih mehkega premoga Washington. — Predsednik Roosevelt je poslal apel na konferenco, ki se vrši med premogovnimi družbami in unijo, da se nadaljuje z delom za časa pogajanj, ker bi stavka v tem času zelo prizadela obrambena dela. Premogarska unija, katere predsednik je John L. Lewis, zahteva $1.00 na dan povišanja pri mezdi. Dalje zahteva unija garancijo za 200 delovnih dni v letu in plačane počitnice. To se tiče premogarjev v Penn-sylvaniji, West Virginiji, Virgi-niji, Maryland, Kentucky, Ohio, 'Michiganu in Tennessee. ROOSEVELT JE ODLOČIL V PRILOG OŽENJENIM VOJAŠKIM NABORNIKOM Predsednik Roosevelt je odloČil proti odloku clevelandske naborne komisije, ki je ukazala naborniku k vojakom, katerega žena je sicer delala, toda je pozneje delo pustila. Roosevelt je odločil v slučaju 29 letnega George Seedorf, iz 10700 Kinsman Rd. Uslužben je pri Nickel Plate železnici, kjer dobiva $1,-800 letne plače. Njegova žena je služila $960 na leto, toda je delo pustila še meseca januarja, dočim je bil njen mož pozvan v armado 12. februarja. Apeliral je na pritožbeno okrajno komi- sijo in potem naravnost na predsednika Roosevelta. Roosevelt je izjavil, da je tukaj vprašanje, ali si mora žena dobiti delo nazaj in če bi njen zaslužek $960 na leto zadostoval za vzdrževanje nje in njene matere, kar bi gotovo ne zadostovalo. Zato je Roosevelt ukazal tukajšnji naborni komisiji, da postavi Seedorfa v razred 3. To je prvi slučaj v Ohio, da je Roosevelt odločeval v spornih zadevah vojaških novincev. Ta predsednikov odlok bo imel važen pomen pri nadajnem vprašanju oženjenih registrirancev. POSOJILNICA KAŽE ZELO LEP NAPREDEK K vojakom Danes zgodaj se je poslovil od svojih staršev in bratov Viktor Zgonc, 1123 E. 71. St. in se podal služit Strica Sama. Želimo mu srečno pot in zdrav po-vratek. DOMOVINA AMERICAN HOME 0.77 Nisll so hoteli farili republiko za ifckfeala stavko ^ Motor Co. 2. apr.-Uni-'Povedala stavko v Co., v Rouge to_ .>b0, aj'a v Predmest- Sia Stavka J'e bila IKlav • zjutraj ob i !WC1 UniJ'e CIO so že J 8,0007fali deIo> k0 je vsi Vcev prenehalo \ »atj, česar J'e moralo i J!* tožene, kdo ima Nji i?pati delavce pri 7užba Je baJ'e za" %7;la- Zato so včeraj m'Wa Vci Prenehali z * tie ostali v tovarni, ^ sklicana radna ks^— ^pozdravljajo iSt> zastavo — Kakih 500 * demonstriralo pred °nzulatom. Množi-£k &t * živijo klice Jugo-k *aht edniku Roosevel-v %eVala' da ameriški >d jeSl ameriško zasta-ff- ''Šk radostno pozdrav- 0C°Skn uaStaV0' PrePeva" lmno- Policija je I a te demonstracije. ^tejj a demonstracija je l. vat)S, Pred spomenikom ega kralja Aleksan- k l AVe Phl»e Jazbec, 7305 J'e vrnila iz bol-it.He tV lepo se zahvalju-^ S Soer za lepe cvetlice, ' obdarovale pri- I ^icea- Se zdravi doma j0 lahko obiščejo. Italijanska vlada je močno zastražila ameriško in jugoslovansko poslaništvo Rim, 1. apr. — Policija je razgnala kakih 200 visokošolcev, ki so prišli razgrajat pred palačo ameriškega poslaništva. Demonstracije so sledile ovacijam, ki so jih priredili Italijani japonskemu zunanjemu ministru Matsuoki. Poročila trdijo, da se je zbrala do 150,000 broječa množica, da pozdravi Japonca. Vlada je ukazala postaviti okrog palače ameriškega poslaništva vojake v polni bojni opremi. Enako je zastražila tudi jugoslovansko poslaništvo. Vse ceste, ki vodijo do teh poslaništev so zaprli. Po rimskih ulicah se je vila povorka šolskih otrok (!), ki so vihteli v rokah, japonske, nemške in italijanske zastavice, ho-teč s tem počastiti japonskega zunanjega ministra. Slike pri sv. Vidu V petek večer ob osmih bo ka-zana v šolski dvorani sv. Vida govoreča filmska slika "Sv. Anton Padovanski." Slika je zelo lepa in traja dve uri. Vstopnina bo 25c. Predstava se vrši pod pokroviteljstvom dekliške Marijine družbe. V bolnišnico V Womans bolnišnico se je podala Mrs. Uršula Lushin, 1223 E. 85. St. Prijateljice jo lahko obiščejo. Angleži so razbijali po nemških pristaniščih z nove vrste bombami London. — Angleški bombniki so ponoči napravili napad na Bremen in industrijsko mesto Emden, kjer so metali nove vrste bombe, ki so daleč bolj učinkovite kot dosedanje. Nek avi-jatičar je rekel, da je videl, kako so letele kar cele hiše v zrak, ko je udarila mednje bomba. Včeraj je bila že enajsta noč, kar London ni dobil nobenega obiska nemških bombnikov. Precej škode pa so povzročili Nemci nekemu drugemu angleškemu mestu v severovzhodnem delu otočja. Angleška admiraliteta poroča izgubo ladjevja v tednu, ki se je končal 23. marca. Nemci so potopili v tistem tednu 17 ladij, ali 59,141 tonaže. Postava bo varovala uredniško tajnost Columbus, O. — Poslanska zbornica je sprejela predlog, da časnikarjem ni potreba povedati vire, iz katerih so dobili svoja poročila, tudi če bi to zahtevala sodnija. Zagovorniki predloga so rekli, da bi časnikarji ne izdali svojih tajnosti, pa če bi jih že varovala postava ali ne. Važna seja Nocoj' je važna seja podružnice št. 50 SŽZ v sobi št. 3 SND. Govoril bo Rev. A. Andrey. Vse članice so prošene, da se udeleže. Mr. Paul J. Schneller, izvršni poslovodja St. Clair Savings & Loan Co. naznanja, da je imela posojilnica v prvih treh mesecih letošnjega leta zelo veliko vprašanj za posojila. Odbor za posojila je odobril 52 posojil v skupni vjsoti $187,450.00. Okrog 25% teh posojil je šlo za gradnjo novih hiš. Toda ta posojila se je moglo dati, pravi Mr. Schneller, le ra- di tega, ker so prinesli vlagate- lji okrog $180,000.00 vlog, kar je porastek za približno $120,000 v prvih treh mesecih tega leta. Kot razumemo, ima ta napredujoča institucija načrt za poso. jila, ki vsakemu omogoča kupiti, graditi, popraviti ali na novo financirati svoje posestvo. Pojasnila so vsakomur na razpolago. T0K0L0NIZAPLUŽNAK0LCA Položaj v Jugoslaviji je nespremenjen ..........—**—*"' —— —————11........... Belgrad, 1. aprila. — Iz vladnih krogov se poroča, da se nova jugoslovanska vlada resno bavi z načrtom, da podpiše z Rusijo nevtralno pogodbo, kakršno imata Rusija in Turčija. Enako pogodbo je predlagala Rusija že knezu namestniku Pavlu, toda ta je ni upošteval. Rusija in Turčija sta 25. marca sklenili nevtralno pogodbo, g'asom katere ostane vsaka teh držav popolnoma nevtralna, če bi morala druga v vojno, da brani svoje meje. Dobro poučeni krogi so mnenja, da bi imela taka pogodba med Rusijo in Jugoslavijo velik pomen v krizi med Nemčijo in Jugoslavijo. Milan Gavrilovič, prejšnji jugoslovanski poslanik za Rusijo, in sedaj minister brez portfelja v novi vladi, je bil poslan v Ankaro, Turčija, in od tam v Moskvo, da izvede tako pogodbo. Na dnevnem redu po Jugoslaviji so govorice, da bo Hitler vsak čas poslal jugoslovanski vladi ultimat, da razoroži svojo armado in da se drži pogodbe, ki jo je podpisala z osiščem prejšnja vlada. Dasi je položaj skrajno napet, pa obstojajo med Jugoslavijo in Nemčijo še vedno diplomatske zveze in najmanj deset dni vlada ne pričakuje kakih posebnih dogodkov. General Dušan Simo-vič, ministrski predsednik, ima armado v bojni pripravljenosti. Iz Zagreba se poroča, da bodo Hrvatje sodelovali z vlado, toda dr. Vladko Maček, vodja Hrvatov zahteva od vlade, da se ustanovi posebni vladni odbor, ki bo stal nad vladnim kabinetom. V tem odboru naj bi bili trije možje: en Srb, en Hrvat in en Slovenec. Dalje zahteva dr. Maček, da vlada obljubi, da se ne bo zapletla v vojno z*Nemčijo. Iz Rima prihajajo poročila, da je Mussolini pripravljen posredovati med Nemčijo in Jugoslavijo, ako ga v to naprosi jugoslovanska vlada. Slednja pa tega najbrže ne bo storila, ako hoče obdržati naklonjenost Slovencev. Mussolini se boji, da ne bi jugoslovanska armada vpadla v Albanijo. Pojavile so se tudi govorice, da pride v Belgrad angleški zunanji minister Eden, ki se te dni nahaja na Grškem v Atenah. Uradna te vesti niso potrjene. Nemčija je potegnila iz Jugoslavije vse svoje podanike. Par ur zatem, ko je zapustil Belgrad nemški poslanik von Heeren, je prikorakalo na madžarsko-jugoslovansko mejo pet nemških divizij. Sinčči je govoril general Si- movič narodu po radiju ter izjavil, da naj si narod ne dela skrbi, ker skuša vlada obdržati prijateljske odnošaje z vsemi sosedi. Nemška vlada pa trobi po radiju svojemu narodu o krvavih izgredih, umorih(!) in pobojih po Jugoslaviji, da se pretepa ljudi nemške narodnosti, ne glede na to, če so moški ali ženske. Enake vesti je pošiljala nemška vlada med narod, predno je okupirala ^leško in predno je vpadla v Poljsko, da je našla s tem v očeh naroda upravičen vzrok iti čez mejo branit svojo narodnost. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Chicago. — Dne 23. marca je na južni strani mesta umrla rojakinja Cecilija Papež, katera zapušča štiri sinove in dve hčeri, v Buttu, Mont., pa brata. — Istega dne je umrl Stanley Ben-da, star 41 let, ki zapušča ženo in tri otroke. — Poroka: Nik Novosel in Pavlina Benko (37-37). Tacoma, Wash. — Dne 14. marca' sta na cestnem križišču v tukajšnji okolici treščila skupaj dva avtomobila in v enem je bil Matt Matič s svojo ženo. žena je bila na mestu mrtva, Matt je pa umrl dva dni kasneje: Matič je bil star 50 let in doma iz Ranjge pri Gastavu v Istri. V Ameriki je bil 40 let. Njegova žena je bila Nemka. Zapuščata dva majhna sinova v starosti 15 in 12 let. Chicago. — Dne 26. t. m. je umrl John Jenškovec, star 28 let in rojen tu. Zapušča starše, tri brate in dve sestri. — Dne 24. t. m. je avto do smrti povozil devetletnega hrvaškega dečka Geo.")Sodiča na južni straip mesta, Wentworth Ave. — Te dni sta umrla dva Hrvata: 53-letni Janko Arbanas, 2517 So. Ridge-way Ave. in 53-letni Louis Man-dič, trgovec, 1911 So. Racine Ave. i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clatr Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 77 Wed., April 2, 1941 Jugoslovane srbe prsti Med vojaki v garnizijah ob albanski in grški meji prevladuje mnenje, da bo jugoslovanska armada prej ali slej udarila po Italijanih v Albaniji,.ali pa kje drugje. Na obrazih se jim vidi, da vojaki komaj čakajo takega povelja. Tako vidi vsaj poročevalec New York Times-a iz Bitolja. Po njegovem mnenju, kolikor je mogel razbrati iz svojih opazovanj na licu mesta, pripravljajo Grki in Angleži strahovit napad na Italijane v Albaniji. Posledica tega napada bo ne samo velik udarec za osišče, ampak tudi skoro gotovo to, da bo Mussolini potegnil svojo poraženo armado iz vojne in čakal, kaj bo mogla storiti nemška armada sama na vseh frontah. Italijanska armada v Albaniji, ki šteje še vedno okrog 300,000 mož, je doživela strahovit poraz v tistem "slavnem" izpadu, ki je trajal sedem dni in katerega je opazoval sam Mussolini, ki je bil prišel v Albanijo navduševat "hrabre" sinove sončne Italije. "Finito" je bil prišel v Albanijo začetkom tstfna in odločil svojim generalom rok do sobote, da "nekaj pokažejo." In njegovi generali so pokazali, kako piškava je italijanska armada. Sedem dni in secfem noči so se zaganjali Italijani v grške pozicije. Topovi so grmeli, strojnice ragljale, bombe pokale in ko je napočila sobota, je odšel Mussolini v Rim, ne da bi kateremu svojih generalov segel v roke. Taka sramota! Po tistem sedemdnevnem izpadu italijanske armade, so Italijani zaprosili Grke za premirje 24 ur, da so mogli pokopati svoje padle. Grki so v to pristali pod pogojem, da Italijani nt bodo več prišli s takimi predlogi. In zdaj, ko so Italijani opravili s svojo spomladansko ofenzivo, jo nameravajo izvesti tudi Grki. Pripravljajo se na udar vse od Ohridskega jezera pa do Jadranskega morja. Značilno je, da ima Jugoslavija pripravljeno izdatno armado nd grške pa do črnogorske meje ob albanski meji. In angleške čete se neprenehoma vsipljejo v Grčijo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se bo ta ofenziva pričela v kratkem. Prvi znanilci te ofenzive, bombniki, so že aktivno na delu v okrožju Ohridskega jezera. Z jugoslovanske strani se lahko vidi angleške mehanizirane čete, ki se vozijo v pozicije na albanski strani. Vse je zdaj odvisno od Belgrada, kdaj bo zamahnil z roko in dal znamenje za napad. To bo prišlo morda v enem tednu, morda v enem mesecu. Jugoslovanska armada potrebuje še nekaj dni, da bo v polnem mobilizirana. Ta čas se bo vlekla diplomatska špana z Berlinom, da se pridobi na času. V južni Jugoslaviji se lahko vidi grške oficirje, ki prenašajo povelji? od' jugoslovanske armade do grške in zopet nazaj. Angleški vojaški opazovalci so neprestano na potu med Atenami in Belgradom. Tik za jugoslovansko mejo na grškem ozemlju je časnikarski poročevalec videl nekega angleškega generala, ki je študiral teren. V Jugoslaviji kot na Grškem se splošno govori, da je usoda Albanije zapečatena, ne glede na to, kaj bo storila Nemčija. Angleška bojna mornarica bo v usodnem trenutku na mestu, da italijanska armada ne bo ušla domov. To se lahko razvidi iz tega, ker je začela čistiti morje italijanskih ladij. Po zadnjem spopadu v Jonskem morju, kjer so Angleži potopili pet bojnih ladij Italiji, se lahko računa, da ie italijanska bojna mornarica že doigrala svojo vlogo za to vc(jno. Da si je upala na morje, so bile vzrok vesti, da je odšlo polovico angleške mornarice iz Sredozemskega morja na Atlantik. Zato je Hitler ukazal, naj gredo italijanske ladje in ustavijo dovoz angleških čet na Grško. Italijani so ubogali in Angleži so komaj čakali na to sijajno priliko. Padli so pO Italijanih kot kragulj po piščetih. Kljub temu, da se je italijanska mornarica razkropila, so jih angleške krogle poslale pet v morje. Angleži so manevrirali teko, da Italijani niso mogli bežati proti obrežju. Ko so videli, da jim je odrezana pot v varna pristanišča, so se obupno borili in v splošni zmedi so se zmešali tako, da so so italijanske l?,dje druga drugo obstreljavale. Naravno, da so jim Angleži ploskali za brezplačno zabavo. Nevtralni opazovalci so prepričani, da bo Hitler skušal napeti vse sile, da reši svojega zaveznika tako strahovitega poraza v Albaniji. Toda sodi se, da Nemčija danes ni v položaju, da bi mogla kaj storiti za Italijo. Zdaj, ko je Jugoslavija tako sijajno potegnila Hitlerja za bradico, je nastal za Nemčijo popolnoma nov položaj na Balkanu. Nemška armada, ki je bila že pripravljena, da udari preko Bolgarije na Grško, mora zdaj popolnoma spremeniti bojni načrt, ko ni več sigurna Jugoslavije. Kljub vsej nemški vojaški moči, pa nima nemški generalni štab pred seboj kake lahke šolske naloge, zlasti še, ko Jugoslavija ne dovoli prevoza preko svojega ozemlja. Nemčija ima odprto samo eno pot v Grčijo in to je preko par bolgarskih prelazov. Če se bo končno Nemčija odločila za to, se bo zgodilo tole: Grčija in njeni zavezniki bodo naglo udarili po Italijanih v Albaniji, kjer bodo v nekaj dneh opravili. Potem se bo obrnila pa vsa sila nazaj in udarila na Nemce, ki bodo, ako bi udarili v Grčiji, namah obkoljeni od treh strani: od grških in angleških! čet na desnem krilu, od Turkov na levem in zadej bo pritisnila Jugoslavija. Zato ni čudno, če se Hitler obotavlja in skuša diplomatskim potom zbrati skupaj raztresene nitke. Toda vse kaže, da na Balkanu ne bo z diplomacijo opravil nič. BESEDA IZ NARODA Farne delnice Farani fare sv. Vida ste vsak prejeli par knjižic teh delnic, katere vam je poslalo društvo Najsv. Imena naše fare. Vsakemu je gotovo znano v kakšen namen se to prodaja in da končno koristi bomo imeli le mi farani, s tem ni rečeno, da samo kakšen posameznik, ampak prav vsi, ki spadamo k fari sv. Vida. Vsakim delnicam je bilo priloženo tudi pismo, v katerem je pojasnjen namen te prireditve, ki se bo vršila 20. aprila letos ob priliki velikega cerkvenega bazarja. Na tem bazarju bo oddanih tudi precejšnje število lepih nagrad v gotovini. Da pa se bo to lahko vse bolj gladko završilo in da se olajša čim več delo, ki je združeno s tako prireditvijo, zato ste prošeni, da vsak, ki mu je le mogoče vrne odrezke od prodanih delnic vsaj že v nedeljo 6. aprila. V ta namen je pripravljena posebna skrinjica pri zadnjih vratih v cerkvi, kjer oddajte te odrezke in denar. Vsak faran naj po svoji moči poskusi prodati vse delnice, ki jih je prejel ali pa naj jih vsak kupi sam, kolikor pač more. Vsak faran naj se zaveda, da ima naša fara velikanske obveznosti, za katere pa smo odgovorni mi farani in ni nič več kot prav, da vsi sodelujemo z raznimi odbori, ki se trudijo za zmanjšanje našega dolga in ki s svojimi prireditvami pomagajo k odplačevanju. Bili so časi, ko je bilo res precej težko si odtrgati kakšen cent, ker pač ni bilo zaslužka, a sedaj pa se je že malo zboljšalo in marsikateri bo lahko pogrešil kakšen dolar, ki bi ga v prejšnjih časih ne bil mogel. Društvo Najsvetejšega Imena si je nadelo precej težko halogo s to prireditvijo, a naši zavedni katoliški fantje in možje se ne ustrašijo dela, pač pa vsak de-•uje kolikor mu pač razmere in čas dopušča, da se čim več pomaga odplačevanju farnega dolga. Vsak faran, ki bo kupil te delnice, bo s tem pomagal dobri stvari in končno pa mogoče tudi sam sebi, ker bo imel vsak priliko, dr. bo za borih deset centov mogoče dobil eno. izmed nagrad, mogoče kar celih 500 dolarjev. Prošeni ste društveni tajniki kakor tudi posamezniki, ki ste prejeli te delnice, da se odzovete v nedeljo 6. aprila in oddaste vse odrezke prodanih listkov in denar, kakor že prej omenjeno. S tem pa ni rečeno, da denarja iffc bi prevzeli pozneje kakor v nedeljo 6. aprila, to je samo prijazen apel na vse farane, da če le morejo to store ta dan, da ne bo vse delo čakalo do zadnjega dne, ko je že itak dovolj dela z raznimi pripravami. Torej poskušajmo vsak po svoji moči sodelovati z društvom Najsvetejšega Imena, ki se je "zavzelo za to prireditev. Faran. -o- Naš radio program M. I. Lah ljo pa kvartet z piano solo po dr. Wm. Lauschetu. Nedvomno ima tu svoje roke vmes naš dr. Willy, ki zelo posrečeno uvaja v naše narodne, žalostno zategljive pesmi ali melodije neki oživljajoči tempo, radi katerega pa pesem prav nič ne izgubi na lepoti ali vrednosti. Pesmi vseh Slovanov so melanholične, posebno pa smo bogati v tem mi južni Slovani. Ali mislite, da bi ne bilo priporočljivo, da bi pričeli vsaj počasi spreminjati naš izvor v narodni pesmi v bolj živahen in vesel ton? Zdi se mi, da imamo v zalogah še mnogo lepega glasbenega materiala, ki ga še nismo slišali na radio, če bo Mr. Anton-čič najemal take pevce, kot so nastopali v zadnjem času, bomo mogoče slišali kaj novega večkrat. Kakor najboljša jed ni vedno dobra in začne presedati, tako je treba tudi radio program včasih čisto prenoviti. -o- Še en poziv na brate Hrvate Radio programi so za nas ljudi, da jih slišimo in zato se mi vidi umestno, da včasih tudi malo komentiramo o njih. Večkrat bi bil že rad napisal malo kritike, da bi bil zlil svojo nevoljo v javnost radi naših pevcev in godbe, toda danes je vse to že pozabljeno. Kaj si neki drugi narodi mislijo o nas, ko je na programu vedno ena in ista hreščeča harmonika in enako pesmi le prevečkrat izvajane po neveščih pevcih. — Sem si večkrat mislil. No sedaj, v zadnjem času, pa se je pričel naš narodni program izboljševati. Predzadnjo nedeljo je mojstersko proizvajala pesmi Mrs. A. Simčič in zadnjo nede- Kot predsednik organizacije Jugoslovanskega kulturnega vrta, sem že večkrat napisal apel ali poziv na vas, bratje Hrvati, za pristop in za sodelovanje z ostalimi narodnostmi, Slovenci in Srbi, da bi kot ujedinjeni Jugoslovani skupno sodelovali v počast domovini in njenim velikim kulturnim možem, za katere je bil vrt izročen nam Jugoslovanom. Do sedaj so bili moji apeli in apeli drugih odbornikov organizacije kulturnega vrta vsi zaman. Vzroke, zakaj se niso uradno odzvali bratje Hrvati, so navajali razne, največ pa v očigled to, ker se niso Hrvati v Jugoslaviji počutili ujedinje-ne ali popolnoma zadovoljne z vlado. Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta je vedno upal, da bo prišel čas, ko se boste bratje Hrvati končno odločili za pristop in za sodelovanje z ostalimi Slovenci in Srbi. Ce je pa bil tak čas kdaj ugoden in primeren, je to ravno čas današnjih dni, ko ve^ svet gleda na Jugoslavijo in pri tem tudi še posebno na korak Hrvatov, oziroma voditeljev hravtskega naroda, kakšno pot bodo krenili v teh tako resnih in odločiji-vih dnevih! Bratje Hrvati! Upam, da razumete čas, v katerem se nahaja domovina in država vaših in naših bratov v domovini! Sedaj ni več čas za čakanje in odlašanje, z vsako uro časa je nekaj zamujenega. Ali ne čitate novin in ne poslušate radio, kako se piše in sporoča o nas Jugoslovanih ? Sedaj na dan! Vsa Amerika je pokoncu in gleda na Jugoslavijo, poleg tega pa tudi še posebno na Hrvate, ki so del Jugoslavije, o katerih se debatira in ukrepa, če bodo enotno z novo vlado stali na strani za demokracijo. Po moji skromni sodbi je dozorel čas ravno sedaj, da bi v teh dneh takoj naredili korake, da bi sedaj pokazali ameriški javnosti, da ste tudi v Cleve-landu Jugoslovani. Do sedaj je znano, da Hrvati v Clevelandu niso za jugoslovanstvo. To se pa sedaj lahko popravi in dokaže, da smo Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi! Takoj je potreba sklicati skupaj odbore na posvetovanje in začeti z akcijo! S tem bi sebi naredili veliko in čisto ime in tudi pripomogli, da bi se bratje v domovini strnili bolj navdušeni za junaško in mogočno Jugoslavijo, za kar se tako odločno zavzema tudi naša nova domovina Amerika. Nikjer ne morete Hrvati to pokazati tako lahko in tako javno in glasno, kakor ravno s tem, da se takoj pridružite in ujedinite za akcijo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, kjer je že tam vaše ime in mesto pripravljeno za spomenik enemu vašemu največjemu kulturnemu delavcu za jugosloven-stvo, da takoj sklenete, kateremu postavite v vrt spomenik, ki je zanj pripravljen. Čujem, da se zanimate za podobne prireditve, da bi javnosti pokazali, da ste Jugoslovani, toda nikjer ne morete to pokazati na bolj učinkovit način, nego to lahko pokažete ameriški javnosti v delokrogu Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki je v ta nam Jugoslovanom dodeljen. Ako se za vzamete za to akcijo, boste videli, da večjega koraka še Hrvati v Ameriki niste storili v veselje vseh Jugoslovanov in ostalih narodov kakor tudi v veselje ameriške vlade, ki je vsa pokonci za svetovno dertio-kracijo. Bratje Hrvati na dan! Posvetujte se takoj z odbori, skli-čite skupaj može in voditelje, ne odlašajte nič, ker ni vzroka za odlašanje, ker ves svet čaka in posluša, kaj bo storila Jugoslavija in v njej Hrvati, o katerih se od nekih strani nekoliko dvomi, da bi bili iskreni Jugoslovani. Od moje strani sem pripravljen sodelovati z vašimi odbori v dosego tega koraka, ki je sedaj tako pomenljiv. Začnimo z akcijo! Anton Grdi na, predsednik J. K. V. -_o- Mina kot orožje v letalski vojni (Napisal letalski general Zander) Mino so v zadnjih desetletij smatrali za izključno pomorsko orožje; uporabljali so jo v napadalne in obrambne namene. V obrambi so služile minske zapreke kot zaščita lastnih pristanišč, prihodpy.v luke,\zlivov rek in morskih področij pred prodiranjem pomorskih borbenih sil. Pri napadu polagajo mine pred neprijateljsko obalo na pomorska pota, ki jih sovražnik često uporablja. Končno so tudi taktične minske zapreke, ki se v morski bitki v zadnjem trenutku polože pred sovražnika, da je na ta način prisiljen obrniti se drugam. Ne glede na to je jasno, da se stranka, ki polaga mine, na vse načine trudi, da to izvrši po možnosti neopaženo spričo sovražnika in to na mestih, kjer tega ne pričakuje. Cim večji je sovražni promet na področjih, kjer se polagajo mine, tem večji uspeh imajo lahko minske zapreke. Idealna mesta za minske zapreke so rečni zalivi, dovozna pota sovražnih pristanišč, kjer na ozkem mestu prihajajo in odhajajo ladje. Ravno na teh mestih se prepreči s polaganjem min sovražniku, da prodre tja, kjer bi lahko njegove mine imele uspeh kot napadalno sredstvo. Podmornicam in vojnim ladjam so torej postavljene meje pri uporabljanju min v napadalne namene. | Razumljivo je, da že dolgo iščejo sredstva, da bi bilo moči prestopiti te meje, in ni treba mnogo premišljevati, da se spozna, da ostanejo pristopna morska pota, ki so zaprta vojnim ladjam vseh vrst, za letala. Tako so izumili letalo, ki polaga mine in konstrukcijo letalske napadalne mine. Že v svetovni vojni so tu in tam uporabljali provizorne letalske mine. Od tedaj se je razvijala letalska mina dalje in postala sčasoma izredno uporabljivo orožje v borbi proti sovražnim pomorskim potom, posebno v ožinah, na ustjih rek in celo v samih sovražnih pristaniščih, ki niso pristopna nikakim mi-nonoscem na vodi ali pod vodo. Nemško letalstvo uporablja | to vojno sredstvo v veliki meri za blokado Anglije. Skoraj vsak dan javlja nemško vojno poročilo vest, da so minirane angleške luke. Letala polagajo mine ter se vračajo v svoje baze, niti ne čakajo, da neprijateljska ladja naleti na mino in utone. Ker tako sovražnik skoraj ni priča nesreče, se lahko izgube zamolči-jo. Kljub temu često javlja angleško vojno poročilo, da je zopet neki rušilec, stražarski čoln, večkrat tudi kaka trgovska ladja, zadela na mino in utonila. Mnogo važnejše od števila potopljenih edinic je motenje pomorskega prometa, vhoda in izhoda iz pristanišč. Posebnost letalskih min je v tem, da jih je težko najti in odstraniti. Ce je prihod v pristanišče zaprt z letalskimi minami, traja dolgo časa, preden se te mine najdejo in napravijo neškodljive. Kadar so nekje letalske mine, morajo za neko dobo ono področje zapreti, dokler ne uničijo min. Zaradi tega je jasno, da se s takim prekinjanjem pomorskega prometa, ki nastopi dnevno v mnogih važnih pristaniščih, jako občutno škodi oskrbovanju angleškega otoka. Vemo, da je n.pr. sama londonska luka zaradi motenja svojega prometa z minami oškodovana za polovico svoje kapacitete. K temu pride dejstvo, da se tako polaganje min more vršiti kadar koli, brez prestanka. Kadar n. pr. javijo, da je kaka luka prosta in da se začenja pomorski promet, se v nekaj urah polaganje min lahko zopet začne. Tega okuženja vode z letalskimi minami ni moči praktično preprečiti, kar dokazuje velikansko delovanje tega vojnega sredstva. PridobivanjetaTž nama-kanjem in izsuševanjem Posledice vojne so v mnogih deželah poudarile pomen poljedelstva in povsod uvidevajo potrebe, da se z obsežnim pridobivanjem novega zemljišča razširi proizvodnja, a s tem tudi osnova prehrane. V poročilu nemškega ministrstva za prehrano in poljedelstvo so bila objavljena dela melioracije zemljišč v letih 1937 in 1938, in sicer naslednja: V gorskih predelih je bilo reguliranih 172.4 km potokov in hudournikov, kateri so prej s svojimi poplavami često uničevali plodna zemljišča. Z izgradnjo nasipov je pridobljenih 91.-3 milijonov kubičnih metrov zaprtega prostora, ki se uporablja za namakanje, za pitno vodo in za pridobivanje električne struje. Okrog 185,000 ha zemljišča za obdelavanje, ki je bilo pod vodo, je znatno popravljeno z gradnjo odprtih jarkov za izsuševanje. Nadaljnjih 100,000 ha plodnega zemljišča je z regulacijo od 3558 km rečnih tokov osvobojeno visokega vodostaja. Toda še 4.6 milijonov ha travnikov in 4 milijone polja čaka na izsuševanje, s čimer bo omogočen za 20-30% večji pridelek. Nadalje bi se lahko 250,000 ha neplodne zemlje z zasipavanjem in 1 milijon močvirnatega zemljišča z izsuševanjem pretvorilo v plodno zemljo. Slična obsežna dela nameravajo izvršiti tudi v drugih evropskih deželah. Znano je italijansko izsuševanje, katero sedaj uspešno izvršujejo v Albaniji, kjer bodo najprej obdelali peščeno albansko obalno področje, veliko 197,700 ha. Energično tudi kljub vojni pridobivajo plodna tla na Nizozemskem s pomočjo za ustanovljene narodne službe za izgradnjo pod, nemškim vodstvom. Bolgarski minister za javna dela je v dalekosežnem načrtu za izgradnje, katere se bodo izvršile v štirih do petih letih odredil izsuševanje 52,500 ha^ močvirnatih tal, kakor tu makanje 78,600 ha P^J zemljišča z izgradnjo tr. likih rečnih nasipov. N«sl jih bodo zgradili na ^ kah: Rosici, Topolnici in ji, bodo dajali razen ^( milijonov KW električne gije na uro, ki se bo ljala predvsem za — Jugoslavija je dovoM dit 3.2 milijard dinarje^ v šestletnem načrtu izSllj čne doline, katere leže bi Krasa. V Madžarski JJ končan velik načrt za n . nje 55,000 ha na Tisi'^ so slične naprave v » Da t>i olajšali ponovno» vanje izseljenih kmetov ^ ga dela Finske, katere?8' stopili Rusiji, se bo Pre0 l milijon ha peščenih " ,1: dno zemljo, da bo no za naseljevanje. ^Jjll poverili nanovo uS*aI1°tjl mu društvu za popra^'Jlsi "Pellonraisvaus Oy" javnimi uradi za nas® I Tudi Rusi pripravlj^0 -JO], izsuševanje na zapafl jjjij tudi namakanje do s .J| plodnih področij v ■ Kirgizih in Kazaksta" Jrj bo tudi izsušil moč^A na Kaspiškem morju. Ji večal poljedelsko Pr°'.jjP s tem bolj izenačil sV jI1 njo trgovino. Tudi kon za naseljevanje ^ j dročij" predvidevaj agrarne reforme izsU namakanja. IZ DOMOVI^ — net1 —Za uboj v Naklem i; ji bije. Neka gostiln« ^ j. pri Kranju je bila P® y ra novembra prizor'3 ^, ga dejanja. V gosji in. šla samski zidar 31* ^ ^ Lahovec in njegov Z j ^ ljar Slavko MeSt^J, ^ družinski oče, oba pflk Strahinju. Bila sta »jfc vinjena. V nakelsk1 j^Vog se pogovarjala ° ?oj\'( Slavko je omenil, clf'ij.;J \ zelo dragi in da bo sv ■ € j>f pravil čevlje, vredn® narjev. To pripo^1 Lojze Golob, ki J'e jI j o sedni mizi z donia^ je pikro pristavil^ ^jf^tyj no so dobre coklje- j^m besede so razburi ^JSfy Lahovec je Goloba !l ipf^ ril, nato pa ga je z'3 ^raL daviti za vrat. Ko J® J®- skočil za tovarišem V« htevajoč :"Daj mu je izročil čevU3^^ tem je napadel strašno obdelal. ^r'i glavno odvodno ^i'0 .fulfil je Golob zgrudil na ^ kaj minutah i^^V^jT Meštrovič je v hoval tovariša. ^Tt nat v Ljubljani je 1 ^ 1 primerno strogo r^fc*® uboja je bil Vinko ^ fj sojen na pet let /r Meštrovič pa zločinu in podpih°v I1 leto robije. nb^m, —Podbrežje. bor je na svoji za jel kolektivno ko uredil Plačiln°rf/Ii razmerje za vse ^v^ J lavstvo. Plače de zvišale od 3 din ^^Tk uro, ter je menda prva na podeželj^^Hk la tudi svojim de girl minimalno mezdo- j( kolektivno priznala vsem de ef Jli), zaposleni preko stalnost in plačanejj?ir/ » delavci so se organ kovni organizaciji .e i' f [ženih delavcev, K'vjl»'J|ji I tivno pogodbo se« ^ ^ t ilo j ložila, sodelovala^pfm j lavska zbornica. (j' ^JjH | lu Strižini gre za delavske težnje.^ f | ga je pri tej vse priznanje in » yot |1t plemenito gesto, * črnskemu odboru- Vijolice "Saj je vse dobro, saj sem tako zdrav!" bi Marine najrajši zavriskal, ko je videl otroke, kako so veseli njegovih pomaranč, butaric in ropotuljk. Drugi dan je bila cvetna nedelj a. Sonce je sijalo tako prijazno, da ga je bilo vse veselo. Pri fari je ubrano pritrkavalo. Na cestah je bilo videti vse polno butar. Marinčevi so tudi nesli butare. Tiste, ki jih je ata iz mesta prinesel. Tudi pomaranč so si navezali nanje. Marinč pa ni vstal, kot je včeraj mislil. Poslušal je pesem zvonov, ki ga je zamamlja-la, da si je brisal solze, ki so mu polzele po zbledelih licih. Popoldne so mu otroci prinesli vijolice, ki so jih nabrali v skalah nad hišo, Francek jih je zbral v šopek, jih dal v lonček in položil na okno. V bolnikovi sobi je prijetno zadišalo. "Te vijolice!" se je Marinč spet domislil sestre Gabrijele iz bolnišnice in tedaj ga je obšla temačna misel: "Kaj, če bom moral nazaj . . . ?" Potem je prišel veliki teden. V soboto so imeli pri fari vstajenje. Vse je bilo praznično. Marinč je pa zrl v okno, kjer so bile vijolice in spet si je moral brisati motne oči. Pri fari je pa kar venomer zvonilo za ale-lujo. Za veselo alelujo . . . Tretji teden za tem — prav za sv. Jurja je bilo — je pri fari spet zvonilo. Pa tokrat ne za veselo alelujo. Žalostno je zvonilo, zakaj Marinča so pokopavali. A vijolice so še zmeraj cvetele. Morda je v bolnišnici sestra Gabrijela prinesla svežih vijolic pred kip Brezmadežne. Morda pa tudi ne . . . Fr. K. -o—- V| Budimpešti so našteli 269 milijonarjev. * * * Donava je v tej zimi v spodnjem toku popolnoma zamrznila. Rešitelj Dani se, bela megla se kadi po neizmerni vodni gladini. Na bregu reke, ki je ponoči narasla v veletok, se gnete gruča nemirnih ljudi. Zdaj pa zdaj steče kdo čez njive, drugi pridejo od vasi sem. To so ljudje z dolgimi žrd-mi, ženske z gorečimi svetilkami pri belem dnevu. Gnilobni vzduh po vodi lebdi v ozračju, prav blizu se iztegajo trupla gora pod svetlim nebesom. Zdaj pa zdaj se oglasi vreščeč živalski krik čez vodo. Sredi ve-letoka, daleč od blatnih krošenj tonečih jablan, štrlijo ostanki mostu iz vodovja. Na črnih stebrih pa visi, se zvija in rjove nekaj: človek! Ponoči, ko so spravljali les na suho, je bil preveč drzen, drevo ga je vzelo s seboj, in zdaj se ta človek tam spodaj oklepa stebra. Za hip je rešen, vendarle je izgubljen sredi zmeraj večje sile vodovja. Nobene pomoči ni zanj. Vsepovsod so sami rumeni, gr-grajoči vrtinci in hreščeči, naplavi j eni les. Pa se vendarle ta človek bije za svoje življenje, kliče in viče, in njegovi kriki vplivajo kakor strahoten čar na ljudi na bregu. Njegova usoda ga je dvignila nad vse druge. Neki član gasilcev prinese vrv. Nikomur noče v glavo, počemu bo ta vrv. Mogoče jo bo tok odnesel dalje, nemara ima ta človek kakšne posebne namene z njo, bržčas misel na rešitev? Koj se ljudje odmaknejo, mož zavihti vrv in napravi nekaj zank nad glavo; njegova čelada se zako-tali na tla, nato pa izgine konec vrvi v naglo hiteči vodi. Nič, tudi to se ne obnese. ičilovek v uniformi začne hva-lisati svoj poskus. Vsi ga resno poslušajo in mu prikimavajo. Nekateri se v svoji brezglavosti usedajo na mokro zemljo, pa koj spet vstanejo in čutijo, ko da so storili nekaj nespodobnega. Te-dfejci iznova zarjove človek na stebru, a zdaj je glas že slabši in zategel. V.cerkvenem zvoniku Angleži so izdelali nove vrste hitre napadalne barke, kakršnih so se poslužili v hitrem napadu na Lofotsko otočje na Norveškem Taka barka ima prostora za 50 mož v popolni bojni opravi. Na sprednjem koncu je zavarovana z jeklenimi ploščami, skozi kct' re jc 18 odprtin za strojnice. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (Mar. 31, Apr. 2) Prebivalci v Libiji so z veseljem pozdravljali angleško vojaštvo, ko je zavzemalo deželo. Na sliki vidimo Libijce, ki hite z belo zastavo nasproti prihaja jočim Angležem, katerih meeto je bilo zavzeto ob prodiranju angleške vojske proti Demi. Libijci pozdravljajo Angleže kot, osvoboditelje. se oglasi zvon; to je navček, ki oznanja smrt. A ta človek v vodi noče umreti in zahteva rešitve. Nekoga pošljejo k cerkvi — nikar zvoniti! Nato je tako tiho, in tišina je še hujša, še bolj grozno je šepetanje in prisluškovanje in brezdelno čakanje. Tedajci se Tone bliža dol z vasi. Mizarski pomočnik je, ves neznaten, eden od ljudi, ki jih najdeš povsod in jih zmeraj pre-zreš. Zdaj pa je vse čudno in kar razburljivo vpliva na množico, ko ta človek tako brezbrižno stopa po poti. Tisti hip, ko zvon umolkne, ko utihne pozvanjanje k smrti, se Tone začne bližati kraju nesreče. Mogoče razburjenje množice zares vsebuje tisto moč, ki poraja; nemara je v njej zmožnosti posameznika za junaško dejanje. Tone občuti nekaj tiste napetosti, ki ga z njo opazujejo ljudje ob vodi. Pa o tem ne razmišlja, dasi je očitno da pričakujejo njega, pa vprav njega. Tone se smehlja, pristopi in pomaha s klobukom. Nagovorijo ga, zmeraj je prostor pred njim — nesreča? Res je. Mahoma obstane na bregu in je brez besed, ves prevzet po širni gladini vode, ki s vojimi vrtinci in gladkimi grbami neslišno polzi mimo. V dalji zapazi temni steber mostu, ki je ves v penah, in pa človeka, ki visi ondi. Tone se počasi okrene, ves je prestrašen, eno samo vprašanje ga je. Podzavestno se prime za prsi in že je tu glas, ki pove strahotne besede: "Tone je! Tjakaj bo splaval!" Te besede ga zadenejo ko udarec po glavi. Rad bi pri priči povedal, da mu to niti na mar ne pride, da niti plavati ne zna. A pred njim so obrazi, so lesketajoče se oči, ki čakajo na njegovo žrtev. To je velika ura njegovega življenja. Doslej je bil ni-šče, vse življenje ni veljal več ko travnata bilka kraj poti. A glej, zdaj je on tisti, ki vsi zaupajo vanj. Po vsem tem mu je nemogoče povedati, kako mu je. K njemu pristopi zdravnik, pristopi župan, pristopi še župnik. Vidi naočnike, plešo, in sliši besede kot "veliko delo," "junaška požrtvovalnost," a Tone le kima in se smehlja, dasi ga je do smrti strah. Naglo ga odvedejo ob reki navzgor. Lažje mu je, ko tako hiti, saj še zmeraj ne verjame, da bi bilo zares. Nekaj se bo zgodilo, o — brez dvoma se mora teči, teči, kolikor le more, da bo utekel vodi. Tak obup'se ga poloti, da hoče obstati in povedati, da ne more, da sploh ne misli ničesar storiti. Za hip ga ©bide, da bi skočil sredi med ljudi in jih s pestjo bil po obrazih. Tedaj slučajno pogleda v velike, zaupljive oči nekega dekleta, in zdajci ne more več nazaj. Nenadoma si divje strga jopič s' sebe, se zaleti in se vrže, glasno pljuskajoč, v vodo. Koj so ga valovi malomarno požrli. Vsi čakajo, kaj bo. V enem rumenih mehurjev se slednjič pojavi njegova glava, nekajkrat sune noga, roka nerodno iz vode. Potem se zažene mogočno deblo po vodi, a poleg njega sc prikaže še, kot zadnjikrat, Tenetovr. glava. Z obupnim prijemom desnice ulovi trdni les in tedajci je videti, ko da se začne rekoborba med človekom in to okorelo, leseno kačasto pošastjo. A že se primotajo druga debla, ko da morajo prihiteti svojemu tovarišu na pomoč. In glej: nenadoma je videti, kako je človek dvignjen kvišku in že sedi kot bi zmagovalec jezdil na kenju — sedi na koncu debla, ki ga druga debla porivajo kvišku. In konec tega debla se bliža čloJ veku, ki je bil že bolj mrtev ko živ. Voda je priplavila še druga debla in nastane trdno zamotana štrena prav do brega. Rešitelj more že ponuditi roko potaplja-jočemu se, ki je povsem oslabljen, in ga potegniti k sebi na varni sedež. Z,a oba je nevar- nost odstranjena, rešitelj in re-šenec sta na varnem. K. W. -o- Rešilni pas s svetilko V vojnem času se porajajo v velikem številu razne iznajdbe. Angleži so iznašli rešilni pas, ki bo zelo dobro služil brodo-lomcem, ker jih bo mogoče opaziti na zelo veliko razdaljo. V višini levega ramena je na pasu pritjena majhna, pa zelo močna žarnica, ki se takoj sama prižge, kakor hitro se baterija namoči v vodi. Ta baterija potem razvija električni tok celih osemdeset ur. Če ne pride pomoč v tem času, je brodo-lomec itak izgubljen. MALI OGLASI Naprodaj Hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej; kopališče in fur-nez, garaža; na 76. cesti; cena $4,150. Candy Store z grocerijo v srcu slovenske naselbine; hitremu kupcu samo za $450. Oglasite se za podrobnosti pri Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave. Odprto vsak večer do sedmih. Pri nas lahko plačate račune za plin in elektriko. Primerno darilo za vse odjemalce. (Apr. 2, 4, 8.) Sedaj je čas! Sedaj je čas, da si kupite lasten dom. Hiša 10 sob za 2 družini na E. 157. cesti, blizu Waterloo Rd. cena $3,700. Hiša 7 sob za 1 družino v Eu-clidu na E. 230. St. Na lepem prostoru, vse moderno urejeno in v dobrem stanju. Blizu cerkve sv. Kristine. Potrebuje se $1,200 takoj, ostalo na lahka mesečna odplačila. 8akrov farm v Madison, O., Hubbard Rd. zasajena s trto in sadnim drevjem; na farmi je tudi prijazna hiša 6 sob. Se proda poceni, ali se zamenja za hišo v mestu. Za nadaljne informacije pokličite Mr. Stakicha ali Mr. Ro-žanca na 15813 Waterloo Rd., KEnmore 1934. Naznanilo Spodaj podpisani sporoča javnosti, da če je njegova mati Mary Leben, ki je umrla 31. avgusta, 1940, ostala komu kaj dolžna, naj se zglasi pri podpisanem, da se zadevo uredi. Victor Leben 5614 Carry Ave. -—'(78) Farma naprodaj Proda, ali pa se da v najem 42 akrov farma; 13 akrov je trte in več kot polovica gozda. Za podrobnosti se oglasite na 1315 E. 55. St. (78) Delo dobi dekle za splošna hišna opravila. Plača $7. Naslov je 15189 Broadway, Maple Heights, telefon: MOntrose 275-J. (77) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega' starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave, HE 2730. 1940 FRIGIDAIRE in Elec, trolux ledenice naprodaj. Kupite sedaj in prihranite od 20 do 40%. Norwod Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.-x) SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maya Hi, nčno se je Yuma le zdra- iiajdstoPil je za korak in jec- rdeč bojevnik —! Kdo Kdo_'>" Win ^niietouu ni bilo treba odgo-^ Haciendero je dogovoril y° njega in juriseonsulto. i 3 radostna .,ta vzklikala: U v"inetou — Winnetou —! ^ Bogu —! Rešeni smo!" prašen je odskočil Yuma. (^**tou —? Apač —? loJ^i' je za nož in zaklical , ;*ri9ema: j^mo se, kajti -." D0. Umi se nista genila. Apa- l^tietou pa je sunil njihove ^P^čice v vodo ter jih Yuma! Tamle stoji ^ natterhand! Se ga drzneš ^ p0 gobcu — ?" jo . ®e Za tisto smešno grož-fijat,1 Znienil nisem, mojega Bij ,Ja Pa je užalila, že dru-Stopjf °čital Yumi. Hj Sein izza grma, v vsaki ">kreS, in dejal: Vtt stoji Old Shatter- "Old?vari' če si uPaš!" !c!jal ^atterhand — ?" je za- t ' Ul'uga ni spravil iz se- AlSe _ . l"di - Je še najnevarnej-Wf^S je imel v roki, nje-N d0j, pa se nožev nista ^lai? ila- z "Jim sem mo' ; Stopf1rvo javiti. l|; sem pred njega in de-' % W6rjameš' da sem 01d iHi„ nand —? Koj ti doka- s *», . ? m prijel za ročaj sa-ijtaj 111 udaril po glavi, iXoZValiI P° tleh in obležal. Ha Z.!10ži!" sem nahrulil še \l0,„' "Takoj! Sicer dobita 'Vil a sta ubogala. \ a 'n ne genita se!" i«]j|a govora sta legla. Niti W !S.ta na odpor. Kako vse ' "VŠ 86 bil v takem sluča" \ a' Indijanec Severnih jl1 ostal Pri Yumah, prerezal ujetnikom 'J \Jlrn naročil, naj zvežejo Wen, s 81 mislite, s kakim ve-° Se lotili posla! Mrša- fVr^uito se je seveda ju-\j/avil nad nezavestnega Ntt'd® mU ga ni bil° treba ''itig) vezi krog zape- ^Čehe'lkov * prav rabelsjkim in Pravih L "bij l !ezal £a bom, povezal tega !°p°va' I L ^U —! Verige in spo- JVal nem in v Ures ga j^ijjjj^ Naj vdi vse mesto, '^vla!caide junak-da se j J' djv 0 boril s temi zven- feNca]ega gorovja! Z zma-i ^ th; n Se bom vrnil domov, H4C]m kos'" »)' ij ^©Vn k u ji ^ od ^0 bahavo ustenje je V t^ko j6 Stnešno in neumno. >t Čol narjenje pame- f 8eveda niti zmenil ne |!V Se °bsoja in samo* se ' W bil i % pošteno> da besedi- * C h i 2a ttaju' ki sva £a re' J svojo neolikanost je f MČP*k P««*. ? KM\ LSv°j° bahavostjo!" <]a Pa se rajši prej za-\!J^cev i^0 vas rešili iz rok { že'41 je. me gledal, kot ^del ni, pa dejal pol VV Užaljeno: * %} kil Jaz sem —, no, saj i\ :V°lžn0stSem ■ storili ste svo-^ h'^ n .da ste nas rešili, to V* r)ot) !Znam- Ne smatram f, >'»1 no> ^ bi se vam še H V ^ , ,f VVs,r Timoteo?" se je \ 'Voiiemu prijatelju ha- "Čisto pravilno, zelo pravilno!" je pokimal plemeniti haciendero. "Sicer pa smo sami mož. je in ne potrebujemo pomoči. Najmanj pa je potrebujemo od človeka, ki ne zna druga, ko da se neprestano vtika v naše zadeve!" Nesramnost —! Pa tak je Španec —. Ošaben in nadut, bahav in neolikan, sebičen in brezobziren. Pest me je srbela, da bi mu eno prisolil, pravi pristni nemški odgovor. S silo sem se premagal, da sem se obrnil v stran in molčal. Pa dobil je odgovor od nekoga, ki je žalitev prav tako globoko čutil, ki pa ni mel moje ovčje potrpežljivosti. Komaj sem se namreč obrnil, je že zapelo za menoj puškino kopito. Bilo je, kot da je kdo udaril po buči. Obrnil sem se spet. Haciendero in juriseonsulto, oba junaka sta ležala na tleh nezavestna, Winnetou ju je s puško pobil na tla. In že je spet zamahnil in mislil pobiti tudi policiste, ki vsi otrpli niti mislili niso na odpor. Naglo sem prijel za puško. "Stoj —! Pusti jih -4" sem vzkliknil. "Ničesar niso zakrivili!" Povesil je puško pa dejal odločno in oči so se mu bliskale: "Naj bo, če moj brat tako želi! Prizanesel jim bom. Ampak le, če se dajo spet privezati k drevju! Sicer jim razbijem glave!" Grozeče je stopil med nje in kup orožja, ki so ga "junakom" odvzeli Yume. Nisem še videl, da bi bil kedaj tako razburjen in jezen. Pa policisti niso mislili na odpor. Plašno so naju gledali. Kar so doživljali, je bilo le prehudoi za njihove omehkuže-ne živce.- Pravi pristni prizori z divjega zapada so bili, ki ob njih tudi poprečen pogumen človek izgubi oblast nad samim seboj. Ali pa so jih oplašile bliskajoče se oči Winnetouove, — skratka, eden policistov je stopil pred mene, mi pomolil roke in dejal: "Da, zvežite nas spet, senor! Ne branimo se. Vem, da nam ne bodete nič storili, le tale dva nehvaležna senora morata uvideti, s kom imata posla. Upam, da nista mrtva. Mi pa vam bomo, mislim, svojo hvaležnost najbolje s tem p'okazali, da se vam vdamo." "Dobro!' 'sem dejal. "Moram vas zvezati radi vašega predstojnika. Ko se bo spet prebudil, bi 'am utegnil zapovedati, da mu morate pomagati. Ubogati bi morali in ker tod alcaide ne sme in nima kaj zapovedati, bi moral nastopiti proti vam. Pojdite sem! Zvezali vas bomo, pa kmalu bodete spet prosti." Kjer se nahajajo indijanski konji, tam nikdar ne manjka jermenov. Zvezali smo jih in privezali k drevju. Prav nič se niso upirali, še zahvaljevali sc se mi, da sva jih rešila Indijancev, in se zgražali, da je njiho\ gospod in zapov%dnik tak nev-ljudnež. Mislim, da so mu \ srcu celo privoščili krepki nauk ki mu ga je dal Winnetou. (Dalje prihodnjič.) (Konec) "Tod bom hodil z malimi, z Jokom, Franckom . . ." je objel z očmi valovite laze, ki so dihali novo življenje. Ko je drsel skozi domačo vas, so ga sosedi gledali kakor zločinca. Pa on se ni zmenil za te poglede, komaj da je še od-zdravljal. Potrkal je na vrata. Iz kuhinje se je razlegnil živžav, Jok in Francek sta se najbolj slišala. Marinču je za-vrsnilo v razboljeni duši. Srce mu je na vso moč udarilo. Zdaj bodo videli, da sem zdrav in da sem njihov in oni moji, nikdar se ne bomo ločili ,nikdar! Tedaj mu je zmanjkalo tal. Samo to je še videl, da je prišel nekdo odpirat, razločiti ga ni mogel v mračini. "Ata-a-a!" je udarilo iz otrokovega grla plašno, grozno. "Francek, ti si . . ." "Mama-a-a! . . ." Tisti večer je bilo pri Marin-čevih kakor pred sodnim dnem. Žena je bila vsa iz sebe, sama ni vedela, kaj bi počela, ko je zrla možu, ki je ležal na postelji, v njegov zbledeli, do smrti izpiti obraz. Otroci so na glas jokali: Ata, ata! ... Pa ko se je Marinč prebudil, je še on jokal. Šele čez čas se je domislil, da je vendar doma in da je nocoj sobota in jutri nedelja, cvetna nedelja. "Ali ste videli, kaj sem vam prinesel?" so iskale oči malho. "Smo, ata, butarica je moja," je bil Francek ves iz sebe, ko je videl, da se je atov obraz nasmehnil. O, saj ne bo tako hudo, so si še drugi govorili, saj bo ata zdrav, nocoj je samo od dolge poti tako utrujen, nocoj . . . toda jutri bo vse drugače, še v cerkev bo šel z nami, jutri, na cvetno nedeljo, to bo lepo. "Zakaj nisi pisal, da prideš?" je žena skoraj očitala. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina Sigrid Undset nje je bilo brezumno in brez odgovornosti —•' toda ta izraz v njegovem obrazu je vzbujal v njej občutek, kot bi bila sama vsega kriva. Pogledala ga je in čeprav jo je obhajal neznanski strah ob teh besedah, je zajecljala: "Bojim se, da ne bodo moji sinjovi tisti, po katerimi se |bo. tvoj rod na Trondhjemskem zopet razmahnil —" Erlend je postal krvavo rdeč: "Vidim, da se ne moreš premagati, da me ne bi spomnila na Sunnivo Olafovo —" "Ne jaz, ampak ti si jo imenoval." Erlend je še bolj zardel. "Ali nisi nikdar pomislila, Kristina — da pri tej — nesreči —nisi bila ti čisto nedolžna?" Se še spominjaš tistega večera v Nidarosu — ko sem prišel k tebi in stal pred tvojo posteljo. Ves mehak sem bil in žalosten, da sem te razžalil, žena — prišel sem, da bi te — prosil odpuščanja za svojo krivico. Odgovorila si mi, rekoč, naj ležem spat, kjer sem spal prejšnjo noč "Zdi se mi, da si še bolj otročji kot tvoji sinovi, Erlend! Sediš tukaj in govoriš take stvari — pa ni še dolgo tega, šele danes je bilo, ko bi bila Naak-kveja kmalu doletela taka sreča, da je krščanska usta ne morejo izgovoriti, ako nas Bog ne bi bil obvaroval pre dnjo —" "Da, to pot je bilo meni usojeno, da sem bil orodje v rokah božjih." — Erlend je skomiz-gnil z rameni. Nato pa je rekel resno: "Kaj takega se nikar ne boj, Kristina — ali ti je to tako zmešalo pamet, ubožica?" Pogledal je v tla in rekel skoraj plašno: "Ne pozabi, Kristina —tvoj rajni oče je molil za najine otroke, kot je zjutraj in zvečer molil za nas vse. In jaz sem trdno prepričan, da je v tem rešitev pred marsičem — pred najhujšim — v priprošnji tako dobrega očeta —" videla je, kako se je njen mož na skrivaj prekrižal čez prsi. Ker pa je bila že tako razbur. jena, jo je to še bolj razdražilo: "S tem se torej tolažiš, Erlend, ko sediš tako na častnem sedežu mojega |očeta, da bodo njegove molitve rešile tvoje sinove, kakor jih že redijo njegova posestva —" Erlend je prebledel: "Ali resno misliš, Kristina, da nisem vreden sedeti na častnem sedežu Lavransa Bjorgulfs-son —?" Kristina je premikala ustnice, pa vendar ni spravila glasu iz sebe. Erlend se je dvignil in obstal: "Ako to resno misliš — potem ti povem, kakor je resnično Bog nad nama — da nikdar več ne sedem semkaj." "Odgovori," je rekel spet, ko je nepremično obstala. Tedaj je prešinil ženino telo dolg trepet: "Bil je —< boljši človek — on, ki je — pred teboj sedel tukaj" — komaj slišno je spravila te besede iz sebe. "Pazi, kaj govoriš, Kristina!" Erlend je nekajkrat hitro stopil proti njej. Ona se je sunkovito vzravnala: "No, kar udari me — tega sem bila že nekoč deležna, enkrat bom že še prenesla." "Udariti — te nisem mislil." Stal je pred njo in se opiral z roko ob mizo; spet sta strmela drug v drugega in spet je bil razlit preko njegovega obraza tisti nenavadni čudni mir, ki ga je doslej prav redko opazila pri njem. Ta jo je zdaj tiral v bes-nost. Vedela je, da ima edinole -ona prav, Erlendovo govoriče- 31. marca 1941 IMETJE: Gotovina na rokah in v bankah............:.....$ 222,085.66 Posojila na prve vknjižbe .......................... 1,034,736.59 Zemijišče — naprodaj ......................................................74,928.88 Zemljišče — bančno poslopje ........................................50,206.37 Prodane in garantirane vknjižbe ............................18,107.00 Vloge v drugih posojilnicah ............................................3,800.00 Delnice Federal Home Loan banke ....................10,000.00 Delnice v blagajni ..............................................2,676.51 Vse drugo imetje ................................................................................13,343.65 Skupno imetje OBVEZNOSTI: Hranilne vloge ............................................$1,171,033.64 Predujemi vlog. Fed. Home Loan banke .. 3,750.00 Posojila v delovanju in Escrow račun ............26,317.67 Možna obveznost jamčenih vknjižb ....................18,107.00 Nerazdeljeni dohodki ..................................................................23,685.75 Vse druge obveznosti ............................................................15,411.19 Skupne obveznosti KAPITAL IN PREOSTANEK: Stalne delnice ............................................$ 78,808.77 Tekoče delnice ..................................................339.76 Rezerva za Federal Insurance ....................................6,000.00 Rezerva za možne izgube ...........................................3,422.20 Nerazdeljen dobiček ....................................................................33,008.68 Rezervni sklad, redni ....................................................................50,000.00 "Ali sem mar vedela, da si spal pri ženi svojega sorodnika —?" Erlend je za trenotek obstal. Prebledel je in spet zardel. Nato se je obrnil in odšel iz sobe, ne da bi kaj rekel. Kristina se ni genila —■ dolgo je stala nepremično tamkaj, stiskala pesti pod brado in strmela v luč. Potem je sunkovito dvignila glavo in se globoko oddehnila. Enkrat je moral to slišati.— Skupaj kapital in preostanek $ 171,579.41 Skupaj obveznosti, kapital in preostanek —TEKOČE OBRESTI PO Vse vloge so zavarovane do $5,000.00 po Federal Savings and Loan Insurance Corporation, ki je last Združenih državah ameriških Tedaj je zaslišala topot kopit zunaj na dvorišču, po glasu je • spoznala, da je konj, ki ga pelje hlapec. Splazila se je k vratom in venkaj na hodnik, obstala za stebri in oprezovala. Noč se je začela prelivati v jutranji somrak. Zunaj na dvorišču sta stala Erlend in Ulf Haldorsson. Erlend je držal svojega konja in Kristina je opazila, da je osedlan in da je njen mož popotno oblečen. Moža sta nekaj časa govorila, toda razumeti ni mogla nobene besede. Nato se je Erlend zavihtel v sedlo in korakom odjezdil proti lesi; ni se obiral nazaj, pač pa je bilo videti, da še vedno govori z Ulfom, ki je stopal zraven konja. Ko sta izginila gori med plotovi, se je Kristina splazila ven, stekla kolikor mogoče tiho proti ograji, postala tamkaj in vlekla na uho — kar je zaslišala, da je Erlend na cesti pognal konja v dir. Kmalu nato' se je Ulf vrnil. Ko je zagledal Kristino ob ograji, se je mahoma ustavil. Stala sta nekaj časa tamkaj in se gledala v somraku. Ulf je bil kar na boso nogo nataknil čevlje, pod plaščem pa je imel le prteno srajco. "Kaj pa to pomeni?" je burno vprašala Kristina. "To moraš pač sama vedeti — jaz ne vem." "Kam je odjahal?" je vprašala znova. "Na Haugen." Ulf je nekaj časa stal in molčal. "Prišel je noter in me zbudil — rekel je, da še nocoj odjezdi tjakaj — kazno je bilo, da se mu mudi; prosil me je še, naj pošljem nekaj stvari za njim." Kristina je dolgo molčala. "Potemtakem je bil jezen?" "Miren je bil." Kmalu nato je Ulf tiho rekel: "Ne vem, Kristina, če nisi rekla kaj takega, kar bi bilo bolje zamolčati." "Enkrat je moral Erlend pač Stenski papir in barva vam napravi novo hišo> Zelo malo stane, da se napravi hišo moderno in najnovejšo z sten®1 papirjem in barvo iz Eisenberg Hardware KRASNI VZORCI ZA SPREJEMNO SOBO. LEPE BARVE ZA SPALNICO. MODERNI VZORCI ZA KUHINJO. V dveh tonih, rich plaids, polka dots, tapestries, rare florals, brocades, stripes Hitler je nedavno grozil, da- bo osebno obiskal Anglijo. Neustrašni Londončani pa so med razvalinami postavili tudi vešala z napisom, da jih gotovo ne bo zgrešil ob priliki svojega obiska. Na vešalih vidimo tablico z napisom "Rezervirano za Hitlerja." Be really SMART... be COMFORTABLE /7 - in S) L 4 I I / A DEKLETA IN ŽENE! Za fino in najnovejše mode SPOMLADANSKO "STERLING" SUKNJO ali SUIT, po nižjih cenah, kakor kje drugje in to od $14.50 naiprej DIREKTNO IZ TOVARNE in za zanesljivo in točno postrežbo, se obrnite na BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road Ali pokličite: ENdicott 8506 ali 3426 OMAR ALI WALVET WALLPAPER ČISTILEC (se ne zgrbanči) velike kante CLEVELAND ALI CLIMAX WALLPAPER ČISTILEC kanta O. 3 za ®C 231 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega TRAVNO SEME tako poceni ANGLEŠK0-S10VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ O Hd in stane samo: u«UU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Druga mešanica 25^ do 49^ ft' GNOJILA LOMA, VI GORO, BONE MEAL, MI LOR-GANITE, SHEEP MANURE, AGRICO 37 let na 1169 East 79. St. vogal Kosciuszko (prva ce sta severno od Superior) DAVE'S SHOE STORE 716 E. 152ndSt. KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ GL 1766 "WE FIT BY X-RAY" prenesti, da sem spregovorila z njim kot s pametnim človekom," je razdraženo odvrnila Kristina. šla sta počasi dalje. Ulf je krenil proti svoji hiši, pa je prišla za njim: "Ulf, sorodnik," je prosila vsa v strahu, "včasih si mi noč in dan naročal, naj bom zaradi sinov trda in da moram govoriti z Erlendom." "Oh, z leti sem jaz postal bolj pameten, ti pa ne," jc odgovoril kot poprej. "No, lepo me tolažiš," je rekla grenko. Težko je položil ženski roko na rame, rekel pa ni sprva nič. Tako sta stala — bilo je takoj tiho, da sta čula večno šumenje j reke, ki ga sicer nikoli nista sli-', šala. Po dolini so zapeli peteli-i ni in Kristinin petelin je od hleva sem odgovoril, .da se je razlegalo. "Da, moral sem se naučiti, da je treba s tolažbo previdno ravnati, Kristina —zadnja leta smo pri nas porabili dosti tega bla-j ga — zdaj bo treba varčevati, saj ne vemo, doklej mora tra-j jati zaloga —" Oprostila se je njegove roke; zarila je zobe globoko v spodnjo ustnico in se obrnila proč, nato je zbežala nazaj proti zimski izbi. Jutro je bilo ledeno mrzlo, zavila se je tesno v plašč in si čez glavo potegnila kapuco. Noge s čevlji, mokrimi od rose, je skrčila pod krilo in se s prekrižani-mi rokami oprla na kolena, tako je stuljena sedela poleg mrzlega ognjišča in premišljevala. Kdaj pa kdaj ji je obraz spreletel trepet, toda jokala se ni. Gotovo je bila zaspala — kajti planila je z bolečino v hrbtu pokonci, premražena in premrla. Vrata so bila samo priprta — videla je, da sije zunaj na dvorišču sonce. Kristina je stopila na hodnik — sonce je bilo visoko; s paše doli je slišala zvonec konja, ki je Sepal. Pogledala je proti novi zgradbi. Pri tem je opazila, da stoji mali Munan na mostov-žu in gleda skozi stebriče. Sinovi — jo je prešinilo. Le kaj so si mislili, ko so se prebudili in videli, da je postelja staršev nedotaknjena? Stekla je čez dvorišče k otroku — Munan je bil v sami srajci. Komaj je mati stopila k njemu, se je že oklenil njene roke, kakor da ga je strah. Na izbi ni bil ša nihče izmed fantov oblečen — nobeden jih [kajpak ni zbudil, je pomislila, j Vsi so se takoj ozrli k materi, | nato pa spet pogledali v tla. Po-I grabila je Munanove nogavice, da bi mu jih pomagala obuti. "Kje je pa oče?" je začudeno vprašal Lavrans. "Oče je na vse zgodaj odjezdil gori na Haugen," je odgovo-; rila. Opazila je, da sta večja dva prisluhnila, zato je rekla: "Saj veš, kako dolgo je že pravil, da pojde nekoč tja gori pogledat, kako je z njegovim dvorom." Mala dva sta s široko razprtimi očmi strmela materi v obraz starejših pet pa je skrivalo oči pred njo, ko so zapuščali izbo. III Dnevi so minevali. Prve čase ni Kristine prav nič skrbelo: ni marala razmišljati o tem, kaj je Erlend nameraval s tem, da jo je ponoči in v togoti popihal od doma, ali kako dolgo kani njej za kazeji čepeti na svoji hribovski kmetiji. V njej je še vse vrelo od jeze na moža, in sicer najbolj zato, ker sama sebi ni mogla tajiti, da je bila tudi ona kriva in da je izrekla besede, za katere ji je bilo žal, da jih je izgovorila. i Oni ie prihodnjič.) ..$1,429,884.66 Finančno poročilo ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY ..$1,258,305.25 .$1,429,884.66 5c, 754c, 9c, 10c rola Ves papir se proda z ali brez roba Robi 2c, 21/2c, 3c jard Ves papir zrežemo ZASTONJ NOV 1941 STENSKI PAPIR NOVE MODERNE BARVb I ŠVEDSKO RDEČE, KOŠČENO TURQUISE _ b/1 bodo pokrile vso staro površino te1 ^ I napravile vaše sobe in pohištvo zope ^ 1 novo. In kar je največ vredno, to se pravi z zelo malimi stroški. . i 1 4 Hr. Enameli začno pri 79c KI Varniš za vse namene $1.59 |r I IZBIRA IZ NAJBOLJŠIH I PITTSBURGH BARV, WALL Hl&^f, I TERSPAR, "61" PRATT & LAM^^J VALSPAR, STEELCOTE, HANDi1j THRIFTWAY, DUTCH B O I ---------———————————---- .. . ______________——^ Jv I Ne pozabite svojih podov. Najemite naš brezprasni »troj za 8treJ|| in pode sami prenovite 2$c kot funt Ta kupon je vreden 20c Za nedoločen čas le ta kupon z vai/jc podpisom vreden 20c na nakupih kantah Water-spar varniša ali e" 9 mela, čistega ali barvanega, ali Pa L večji kanti katerekoli Pittsburgh barv • Ime .................................................................... Naslov ...."...................................................'^s^ eisenberg hardware] ENdicott S* J: