St. 24. V liorici, v soboto due 24. marca 1^06. ijetnik VIII. I/.haja vs;tk torek in soboto ob 11. in i predpoldne za mosto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dru-va praznik izide dan prej ob (>. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na doin pošiljan celoletno 8 K, pollotno 4 Kin <5otrtlptno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Seh warz v Solskih ulicah, J e 1 I o r a i t z v Nunskih ulicah iti L e- ban na Verdijevein tekališču po 8 vin. _________;_________________________________I (Zjntranje izdanje.) Urodništvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiskarni>, ulica Vctturini h. St. 9. Dopise jo nasloviti na iircdništvo, oglase in naroönino pa na upravniätvo >Goricec. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14; vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Pf^es\?ečLemu in p^emiLOSsneMU öospodu 1. FMffiEü 81M, KNEZU IN NADŠKOFU GORIŠKEMU 0 P0SUEČET7JU 117 UTT]E5ČEnJU 25. 177ARCA 1906. I I t ož cel na svojem mesti vsäkdo bodi, preprost, visök zaseda sedež naj! mož pravi vedno v časti bo povsodi, ne stöl možu, mož stolu dä sijaj. Težko je človek biti, mož še teže v nemožki, nečloveški döbi zdaj; kdor pa, da mož in človek je, doseže, ta vreden je živeti vekomaj. Ne stan, naslov, zunanje ne priznanje, čeprav med svetom to največ veljä, jeklen značaj, dolžnosti spolnovanje, najvišja, prava dika je moža. Kaj mar mu spomeniki, in kaj odlike? možato delo prva je odlik, s tem mož si trajne spleta lovorike, gradi si v srcih večen spomenik. Dolžnosti slednji stan dovölj naklada, odgovor strog od njih dajäl bo vsak, on, kteri vladan je in on, ki vlada, mirnö pa čaka vestni ga možak. Kdor je visök, naj z nižjimi se združi, v ljubezni veži jih poklic njihöv; moč združena naj sveti stvari služi, potem ji vspeh obilen je gotöv. Z višav naj solnce sije in naj greje, nam duh jasnčč, množi naj setvi rast; skrbnö pa glej, kdor seme v srca seje, da sad ljudem bo v prid in stväri v cast. Nikdar se setev vsa ne vkoreniči, nebroj sovragov šteje dobra stvar; a vzorov višjih svet, ne čas ne vniči, in blaga dela ne zamrö nikdar. Vsak delavec za svete smotre bodi, pri delu vstrajno, neomajno stoj; kdor pravi mož je vedno in povsodi, ne svetne, Božje sodbe se ne boj! In mož Ti boš, na svojem mestu pravi mož! Zatö pa pozdravljen iz duše vesele, z višav in nizav.'nas iskren T i pozdrav; pogum, nadpastir Ti prevdane dežele, ne plaši se truda, ne boj se težav. Pač breme nelahko je to dostojanstvo, dä Bog pa v olajšbo dovolj T i daröv: da včrno izpolniš visoko poslanstvo, On moč dodelf Ti in ves blagoslov! 5. Gregorčič. Do pi si. Iz Kostanjcvice (na Kraeu). — Pretečeno nedeljo 18. t. m. je bil pri nas napovedan kmetijaki shod. Prišel je gosp. potov. učitelj Štrekelj, ki je bil pripravljen, naäim poseslnikom o naj- važnejših rečeh dati potrebnih naukoT in navodil, a shod se Tiled pomanjkanja prostora skoraj ni raogel vršiti. Najprvo so nameravali imeti shod t šoli, ki je gotovo za take reči najbolj pripraven prostor, loda sola je bila zaprta, učitelja- voditclja pa ni bilo doma. V tej zadregi povabi naš podžupan Trampaž, po dom. Bo'afon, g. učit. Štreklja in vse zboro- valce v BTOjo domačo hišo, češ, da ima tu na razpolago veliko dvorano. G. pod- župan je tu dobro mislil, toda drugi so mn njegove misli in račune ^prečrtali ter so mu pokazali, da niti v avoji lastni hiši ni več gospodar. — V dvorani, ka- tero je Bob son odločil za zborovanje, se je namreč vgnezdilo tokajšnje „na- predno" ali liberalno društvo, ki sliäi na ime „Zora", in katerema dra§t?a je bil ravno Bolafon dosedaj glavni pokrovitelj. Ko so ti „napredni" „Zoraäi" vi- deli, da se namerava imeti v „njih" doma podučen shod, so šli ter so Bolafona sobo pred nohom zaklenili; menda so hoteli s tem pokazati, da ne potrebujejo podnka, saj je zadosti, da se imenujejo „napredne". Pokazali so pa, da so „na- predni" res, in sicer v surovosti. Mimo- grede omenimo äe, d» je predsednik teh .naprednih" tukajšnji učitelj Arko. Mi mu nič ne očitamo, a rečemo samo tole : Ko bi se od strani kakega katol. društva kaj tacega zgodilo, bi „napredna" „Soča" hitro Uko-le pisala: glejle, kako larji nčijo Ijudßtvo! Sedaj seveda bo „Soča" molčala, kajti to je bilo „napredno". Bo- lafonu je seveda kar sapo zaprlo, ko je videl, kako mu je razuzdana „Zorka" celo v njegovi hiši čez glavo zrastla in kako mu vkljub rsem dobrotam kaže zobe. Naj se potolaži: nehvaležnost je plačilo STeta 1 Rer se torej podučni shod v „Zorkinem" gnezdu ni mogel vršiti, so šli v krčmo. Da je pa v krčmi, kjer je polno pivcev, podučen shod nemogoč, to lahko vsak sprevidi, in o tem se je pre- pričal tudi gosp. Štrekelj. Nekaj časa je bil še mir, a kmalu je nastalo tako vri- ščanje, da je moral gospod končati. — Mi prjsimo gosp. učitelja Štreklja, naj ne zameri tega čudnega ysprejema, saj je videl, da je bilo veliko ljudstva zbra- nega, ki bi ga bilo rado in s hvalež- nostjo poslužalo. Nastop „Zore" naj ga ne plaäi, kajti vedeti je treba, da so v tej „napredni" „Zori" jzbrani — razun par izjem — najčudnejši element! naše vasi, a od surovežev se ne more druzega pričakovati kot surovost! Svetujemo mu za prihodnjič, ko bo spet nameraval imeti kak podučen shod, in to želimo, da bi bilo kraslu !, naj se rajäe prej obrne — ne na županstvo —, ampak na na- čelstvo tukajšnjega „Delav- skega izobraževalnega in pod- pornega d r u š t v a" ; zagotavljamo mu, da mu bode to preskrbelo lepäi spre- jem in ',lepši prostor, kot mu je preskr- belo občinsko predstojništvo. K sklepu pripomnimo še, da v nedeljo ni bilo več slišati klicev: „Živio Zora!", kakoršni klici so bili v zadnjem času pri nas v modi, pač pa se je sliäalo celo iz ust njenih pokroviteljev, ki so jo pod streho sprejeli: „Proč Zora 1" Tisti, kije videl in slišal. Iz Cerkua. — Cerkljanaka podruž- nica slov. plan, druätva je imela v pro- storih g. Fr. Makuca občni zbor, kalerega Be je udeležilo 24 članov, Ko g. naöelnik ob otvoritvi zborovanja primerno pozdravi zbrane planince in planinke, poda g. tajnik svoje letno poročilo. Podružnica je v preteklem letu zaznamovala več polov, popravila nekaj starih markacij in postavila več kažipotov. Izmed društ- venih izletov se je najbolje obnesel izlet v baško dolino, katerega se je udeležilo pfecejšnje slevüo ölanov. V predpubtu je podružnica priredila Iepo vspeli „pla- ninski ples" in 31. dec. 1905 „Sikestrov veöer". Obe prireditvi sta prinesli društvu precej dobička. Nato sledi poročilo g. blagajnika. Stanje društvene blagajne je bilo tudi v Ielu 1905 precej ugodno. Prejemkov je bilo 982 48 K, izdatkov 400 09 K, ostal je prebitek 582*39 K. Skupno društveno premožuje koncem. leta 1905 znaäa 124540 K. NajvaŽnejŠa točka zborovanja je bila odobrenje naČrta in troäkovnika za plan. kočo na Poreznu. 0 naörtu in troškovniku, katerega je odbor predložil obč. zboru, je vestno in zelo obäimo poročal g. blagajnik Fr. Terček. Po na- črtu se zida koča iz masivnega neobde- lanega kamenja. katero se po skladih s cementom zadela. V obližju koče se dobi Iepo in trdno kamenje, katero bi se brez velikih troškov spravilo do stav- bišča ; apno je že kupljeno. Koča bode z verando vred dolga 105 m ni široka 6 m; visočina koče znaša 280 m, do vrha strehe pa 590 m. Koča bode krita z eternitom. Ta materijal so priporoča radi trpežnosti, cene in lahkote pri tranaportu. V pri- tličju kočo bo 5 m dolga in 4 m široka ßpalnica in 5 m dolg in 3 m širok proBtor, namenjen za jedilnico in kuhinjo. V podatreSju bodo tudi leziäöa in shrambe za razne potrebščine. Troäkovnik za vse delo je proračunj^n na 2550 K. Koncem svojega poroöila se g. blagajnik v imenu cele podružnice zahvali g. Petra Bovku, stavbeniku za njegovo pomoö pri sestavi načrta in troškovnika. Po burni debati se sprejme predlog, da naj se še v te- kočem letu atavi koča na primernem prostoru po predloženem in od obč. zbora odobrenem načrtu. Sklene ae na- dalje, da se postavi na postajah Pod- brdo in Sv. Lucija za kraje spadajoße v delokrog podružnice reklamne table z fotografijami. Na predlog g. načelnika se izreče pismena zahvala gg. drž. poslan- cema dr. Gregorčiču in Oskarju Gabr- ščeku, ker sta šla druätvu na roko, v dosego denarne podpore od žel, mini- sterstva. Na predlog g. sodnika Dovgana se vsklicno izvoli stari odbor. Ker pa gosp. Gabrijel Bevk izvolitve ne sprejme, se na njegovo meato izvoli g. J. Stravs. V olajšatev realizacije sprejetega načrta za gradnjo koče na Poreznu se izvolita gg. Gabrijel Bevk in Anton Ruzzier v pomnožoni odbor, Za obilno udeležitev in zanimanje kakor tudi za poseganje v debate se g. načelnik zahvali vsem članom in za- ključi občni zbor. Odbor za leto 1906 se je tako-le sestavil: g. Jos. Rakoväcek, načelnik, g. Vaclav Tušar, nač, namestnik, g. Fran Terček, blagajnik in g. Jer. Štravs, tajnik. Politiöni pregled. Državni zbor. V torek je poslanska zbornica na- daljevala debato o prvem čitanju volilne reforme. Posl. Šuateršič je polemiziral z na- 8protniki volilne rr forme, naglašuje, da je z demokratičnegu stališča pozdraviti to predlogo z zadovoljatvom ; seveda v narodnem oziru ne prinese ista enako- pravnosti. Ako bi vse stranke namesto deželnega ključa sklenile kompromis na podlagi ključa prebivalstva, tedaj so Ju- goslovani pripravJjeni to vsprejeti, če- ravno bi vsled tega izgubili en mandat. Vendar bi našli odškodnino v oslabljenju narodnih nasprotnikov ter v ojačenju plemenskih bratov. Sovanski zastopniki so brez izjemo zato, da se mandati t Galiciji primerno pomnože. Kompromis bi bil pa že v naprej nemožen, ako bi primorski Italijani stavili zahteve, ki jih ni možno izpolniti. Tako je tudi neizved- Ijiva zahteva kočevskih Nemcev po ko- čevskem mandatu, ker bi bil to neza- sliäan udarec za slovenaki narod. Govor- nik je načelen nasprotnik razlike med mestom in dežolo. Izjavil se je za refor- mo gospodske zbornice in skušal razpršiti patrijotične, narodne in socijalne po- misleke, navedene od nasprotnikov vo- lilne ref'orme. Pričakuje pa, da bo splošna volilna pravica ojačila življenjo. Govorili so še posl. Schalk, Ro- manczuk, Skala, Il^ueis in posl. Förjan- čič. Poslednjt se je pritoževal, da so Slovenci na Koroškem in narodno-na- predni Slovenci na Kranjskem po pred- logi oškodovani ter je zahteval, da se Dvede 1,kancelparagraf''. V sredo je nadaljevala zbornica prvo čitanje o volilni predlogi. — Posl. Baernreither jo izjavil, da glede vo- lilne reforme ne goji onih nad, ki jih imajo branitelji te reforme, in sieer radi tega, ker ne more volilna reforma oži- veti Avstrije prej nego Be reäi narodno vpraäanje. Volilna reforma, reforma po- 8lovnegtt reda in narodno varstvo se morajo skupno rešiti, kar je možno do- seči po ustanovni korporaciji. Govornik je konečno naglašal ustavne razmere v obeh državnih polovicah, svarivši Nemce, naj ne plačajo računa za sedanjo politiko. — Posl. GroiBl je omenil, da morejo češko-nemški poalanci glasovati le tedaj za predlogo, ako se jo bistveno spremeni v prilog nemškega posostnega stanja. Nemški kmetje na Češkem žele miru in obžalujejo izrečno češki značaj volilne reforme. — Posl. Bianchini je izjavil, da store Hrvatje vse, da odpravijo volike krivice, ki jih ima predloga o volilni re- formi za Slovane v prilog nemäke hege- monije." Udeleživši se debate, nočejo pa nikakor prejudicirati državnopravnemu stališču glede Dalmacije. — Posl. Ols- zewjki je dejal, da se je poljska ljudska stranka vedno bojevala za eplošno vo- lilno pravico. Nadeja se, da bo odsek za volilno reformo brezpogojno potrebno spremenil na predlogi v korist poljskega naroda, da je po uvedbi sploäne volilne pravice neobhodno potrebna reforma poslovnega red». — Posl. Michejda je nagiašal, da je slovansko prebivalstvo vsled volilne refjrme razočarano. Isto zahteva, da se mu dä najmanje en mandat več nego Nemcem. Potem so govorili še posl. Vogler, Erb, Seidel, Breiter in Schönerer. V četrtek se je posl. Udržal izjavil za demokraticno volilno reformo, ki te- melji na enaki volilni pravici. Volilna reforma pa ne odgovarja temu principa, in izlasti morajo biti proti njej češki kmetje. — Posl. Wolf je protestiral proti junctimu volilne reforme z reformo po- slovniäkega reda, označivši volilno re- formo ne le kakor zapo3tavljenje Nemcev, ampak tudi kakor nevarnost za državo, kateri se je možno izogniti le s tem, da se d«t Galiciji posebna avtonomija. Nemci morajo nasproti želji Slovanov po autonomistični spremembi postaviti svoje državno pravo. — Posl. Opydo je v imenu poljskega kluba izjavil, da niso njegoyi ožji kolegi proti razširjenju vo- lilne pravice; toda volilna reforma je krivična in koristi Nemcem in soci- jalnim demokratom, äkoduje pa Slovanom, posebno občutno pa narodnostima v Galiciji. — Posl. Peschka je dejal, da bo njega stranka le tedaj glasovala za volilno reformo, ako ugodi narodnostnim zahtevam Nemcev. — Prvo čitanje predloge o volilni reformi je vspelo do konca debate. Glavni govornik posl. Ebenhoch je skušal pobijati vse argu- mente in pomisleke, navedene proti predlogi o volilni reformi. Dejal je, da je izlasti izključena nevarnost za nem- ätvo, pod pogojem, da so Nemci nasproti vsem narodom praviöni in med seboj edini. Ravno tako je izključeno, da bo pravi ljudaki parlament neugodno uplival na vnanjo politiko ter se branil dajati državi sredstva, potrebna, da vzdrži svojo veljavo in svoje zveze. Najbolji argument za volilno reformo je okolnost, da se je sedanji parlament pokazal ne- Bposobnega, da se doseže narodni mir. Govornik je konečno apeliral na zbor- nico, naj se odloči za posvotovanje v odaeku, da se tamkaj potom kompro- misa izpolnijo pravične zahteve in da se zjednačijo obstoječa nasprotstva. Na ti seji je voditelj ministerstva za železnice Wrba odgovoril na inter- pelacijo posl. Kaftana ia tovarišev glede poročil listov o težkočah, ki so se pojavile v karavanskem tunelu ter glede zopetnih velikih prekoračenih kreditov za gradnjo alpskih železnic. lz tega odgovora posnamemo, da je bilo pri karavanskem predoru vsled skrajno neugodnih talnih razmer na novo zgruditi 63 Qbokov v dolgoati 550 metrov. Po mnenju voditolja železniškega mini- sterstva so otvori promet na örti G-ilovec- Jesenice dne 1. septembra t. 1. Promet na črti Gelovec-Bistrica-Rožna dolina sft otvori pa že 1. maja t. 1. V bukovskem predoru je bilo treba na novo graditi 22 obokov, 6 pa na polovico. Vsa ta dela pa bodo že skoraj dovräena, vsled česar se je nadejati, da se otvori promet na črti J e s e n i c e- Gorica-Trst že v začetku julija t. 1. Včeraj je poal. zbornica končala prvo branje volilne reforme. Zadnji go- vornik je bil grof Stürgkh, ki je barona Gautscha hudo napadal in klical proti istemu na pomoč ministra za zunanjo zadeve. Vladni načrt volilne reforme se je odkazal poselnemu odseku, ki bo ob- st ojal iz 49 članov. Potom je zbornica pričela razpravo o zakonskem načrta glede vštetja aktivitetne doklade v po- kojnino. Avtonomija Gallcije. „Politik" poroča, da bo razpravljala prihodnji teden zbornica nujni predlog o posebnem stanju Galicije. Poljako kolo in konservativno če3ko velepo^estvo hoöeta glasovati za posebno stanjo Ga- licije. Na ta način hoče češko konser- vativno veleposestvo sprožiti vprašanje o reviziji ustave. Ti8kovni zakon. Pododsek tiakovnega oJseka je končal delo na novem tiskovnem zakonu. Poročevalec dr. Sylvester bo v kratkem dokončal svoje poročilo, tako d* novi liskovni zakon kmalu pride pred zbornico. Artilerija za deželno brambo. Po Veliki noči namerava vlada predložiti zbornici zakonski načrt, po katerem zahteva 15 milijonov kron za nabavo poizkugne artilerije pri dfjželni brambi. Vojna uprava akapne armada ne more nabaviti nujno potrebnih novih topov, ker ni delegacij, in zito hočajo ustanoviti artilerijo pri deželni brambi. Nove trdnjave v boki Kotorski. Dne 14. t. m. je prispela v Kotor priöakovana vojaška komisija z Dunaja skupno z vojaškim zapovednikom Vare- Saninom, da progleda trdnjave v boki Kotorski in prostor, kjer se bodo v krat- kem gradile tri nove velike trdnjave: ena v Vormcu, druga v Trašto in tretja nasproti Ercegnovomu pri Punta d' Ostro. Zfinimivo je, da imaj) Italijani o važnih toökah boke Kotorake natanöne fjtogra- üje, ter take alike ravnokar priobčujejo italijanski listi. Dogoclki na Ogrskem. V sredo je bil ograki ministerski prodsednik v daljši avdijonci vsprejet od cesarja. Vlada na Ogrskem postopa vedno odločneje proti opoziciji, in ost njenega delovanja je zadnji čas v prvi vrsti na- perjena proti opozicijskemu časopisju. Da bi se konfiäcirani č!anki omenjenega čaaopisja in pa kako konsucirane ali pa tudi Ujno okrožsiico tako lahko ne äirile med ljudstvo, jo odredil te dni minister za notranje reči tako-le: Vsi časopisi, kakor tudi druge tiskovine, ki se imajo poslati po pošti in so namanjeni za poštne vlake, morajo biti odJane pri dotičaem uradu vsaj jedno uro pred odlndom vlaka, tako da se državni organi lahko prepričajo o njih vsebini. Poätne ambu- lance ne smejo več vsprejemati časopisov in drugih tiskovin. V torek so na Ogrskem slavili obletnico KoJutove smrti. V Badimpeäti je bilo mnogo ulic v črnih zastavah. Zjutraj je bilo v evangeljski cerkvi za- dušno opravilo. Potem so členi neod- visne stranke odäli na Keropesko poko- pališče v Košutov mavzol )j, kjor so po- ložili več vencev. Zvečer je bil banket. Dogodkl na Ruskem. la Petrograda poročajo: Ganeral Kuropatkin, ki je na potu v Ruaijo, je prejel od carja brzojavko, v kateri izraža željo, naj Kuropatkin za sedaj ne pride v Petrograd. Radi tega se Kuropatkin poda naravnost na posest svoje matere v gubernijo Piskovsko. ' Japonska in Rusija. „Ruskoje Slovo" prinaša iz Vladi- voatoka vest, da poslaja protiruska in šovinistična stranka na Japonskem vedno uplivnejša in da zahteva izpraznjenje Harbina in severne Mandžorije. — V ta namen so Kitajci organizirali veliko četo Hanhuzov. V pravi Mandžuriji se gibanje proti Rasiji zelo naglo širi. Maroska konferenca. 0 izidu maroške konference priha- jajo zopet ugodne vesli, češ, da je zdaj skoro gotovo, da pride med Francijo in Nemčijo do sporazumljenja. S cer se pa te veati od dne do dne in celo od are do are tako menjavajo, da jim ni prav niö verjeti. Domače in razne novice. Ustoličenje našega knezouad- škofa. — Kapitularni vikar veleč. gosp. Jan Wolf je uradno razglasil, da bo jutri, dne 25. t. m. posveöen prevzorni gospod dr. Frančišek Sedej v Škofa. Posvetil ga bode, kakor smo to že v svojem listu naznanili, ekscelenca dr. Lovrenc Majer, Skof in c. kr. pridvorni župntk v priöo ljubljanskega, tržaškega in kržko^a škofa. Sv. opravilo po začelo ob 9l/2 pn?dp. Pogreb v nedeljo umrle kne- ginjc Marlje Beatrice Borbonske — Este se je vršil v četrtek popoludne 5 ob 2. uri pri jako veliki udeležbi civilnih in vojaških dostojanstvenikov ter drugega odličnega občinatva. Mrtvaški sprevod so i otvorili deöki tuk. meatnega sirotišča. Za njimi so šli usmiljeni bratje, za temi oo. kapucini in oo. frsnöiSkani, kojim so sledili bogoslovci tuk. centralnega se- i menišča. Tern je sledila duhoväcina. Za dohoväöino je sledil mrtvaški voz, kate- rega so vlekli štirje vrauci. Za mrtvaškim . vozom je najprej äel sin Visoke pokoj- nice, Don Girlos s svojo soprogo, za tem Pa, kot zastopnik cesarja, nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo, kneginjo Bianco ter s sinom, nadvojvodom Rtiner- jem. Tem je sledilo vse polno dostojan- atvenikov. Pogreba se je adeležilo tudi častništvo tak. posadke, kakor tndi tuk. uradništvo. Ob straneh olic, po katerib se je premikal sprevod, pa je bilo vse polno drogega občinstva iz vseh slojev. — Po blagOilovljenju trapla t stolni cerkvi, so isto odpeJjali na tnk. želez- niško poatajo, od koder se je isto od- peljalo proti Gradcu, da je tarn polože v posebno rakev t samo tana karme- litink. Nadvojvoda Leopold Silvator s soprogo in sinom, kakor tudi Don Girloa s soprogo, odpeljali so ae proti Gradcu ob 6. uri 47 min. z brzovlakom. Umrl je t sredo po noči v Ljub- ljani predsednik kranjsko hranilnice J >sip Lack man. — Pokojnik jo bil jeden glavnih stebrov nomštva na Kranjskem. Prcplnče za ,,Šolski Dom" za dr. K. Ozvaldovo knjjgo: „Naši ktilturni dcUvci v zrcalu Pros, poezij" so po- plali naslednji rodoljubi in dobrotaiki: dr. Fr. Pavletič, odvetnik v Gorici 3 K ; Val. Knavs, vikar Logje 80 v ; J. Kranjec, viäji knjigovodja v L^obnu 80 v; Ignacij Leban, župnik Batuje 80 v; Ivan Kunšič, kurat na Srpenici 80 v. „Lnsteu dorn!" — Kolikokrat zdi- hnje po tem vzoren delavec, mali obrtnik ali nižji üradnik v Gorici, kjer mora za svoje tesno, nezdraro sUriovanje plače- vati prirneroma ogromne vsote. Sij je znano, da so mala stanoranj» najdražja. V Gorici se snuje društvo, ki naj oakrbi slovenskim delavcem, rokodelcem, obrt- nikom i. dr. lastne hišice, ki bodo' imele za eno družino zdravo stanovanje z dvo- riščem in vrtom. Z vsoto, ki jo posa- meznik zdaj plačuje za svoje slabo sta- novanje, bo v kakih 15—20 letih postal lastnik svojega doma. Predno se začne ta načrt nresničevati, treba temeljito pre- misliti sedanje gospodarske in stano- yanjske razmere. V ta namen vabimo vse, ki ?ie zanimajo za to, naj točno iz- polnijo „poizvedovalne pole", ki so na razpolago v prostorih „Kat. delavskega druätva" in pa „Slov. bralnega in pod- pornega društva". Dr. A. B. V vldiii spomin in na cast mons. gosp. dr. Fr. Sedeju, goriSkemu knezo- nadškofa se bodo danes zvečer sežigali umetelni ognj , katere so naročili neka- teri goriäki Slovenci, öastilci Nj*ga Pre- ˇzviäenosti. Ognje bo spaščal g. pyro- tehnik F. Makuc. Obletiiica bitke pri Novari. — V spomin padlih v bitki pri Novari, ki je bila 23. marca 1. 1849., katere se je udeležil tudi peäpolk st. 47, je bila vče- raj v cerkvi sv. Ignacija sv. maša, kateri je prisostvovalo častništvo in moätvo omenjenega pešpolkar Predavanje. — Jutri popoludne bo predaval v dvorani hotela „Central" preč. g. dr. Henrik Swoboda, profesor in aekan dunajske teologične fakultete o oglejski baziliki. — Zsöetek ob 5. uri popoludne. TT€,irkus B«ff*llo Bill v Gorici. fan VLh,kanski amerikanski c;rku9 Bas- »«Ho Bill pride v Gorico dne 12. ali pa 13. maja t. 1. v . Sesalke na dražbi. — Dne 30. t. «¦•> in sicer ob 10. uri predpolulne se „ode Prodalo v Fran Josipovi vojašnici n»JaVni dražbi Pet se^ Oai, ki bi jih lameravah kupiti, ogledajo ai jih lahko f *ne 26. pa do 30. t. m. od 10. do ll- «re predpoludne. drva l!ik,ü Lse Je ™»ü, ko je cepil nV'P;08e8nik Stefan Winkler od Nemcev Ä7&.^nILS « «¦ -rali pre- orožnikiriVCUa tatvhlft- - Kanalski letnei Vir° ^^ v tuk- "pore 16- kMe oh^rnCa/elikonJ° od S?. Lucije, nahaiaio^ ' da je oda08eI « P^ice »•najajoöe se v ročinjski carkvi, 12 krön. razredovPTof indUhrVlVh Vaj viŠjih inski nlt l !n Mtti- ^^a" v kapu- t» _ C6rkvi od 26 do 28. marca 1906. Začetek 25. popoldan ob 2.x/2 uri „Veni Creator Spiritus", govor, križer pot in blasfoslov z Najavetejšim. 26 zjutraj ob 8. upi : Govor, sv. maša nazadnje z bla- goslovom. 26. popoldan ob 3. uri : Govor, sv. križev pot in blagoalov. 27. zjutraj : isto, kakor prejšnji dan. 27. popoldan ob 2. uri : Govor, križev pot, b!ag:nl07, potem skupna spoved. 28. zjutraj ob 8. uri : Sv. maša ; med sv. maäo sv. obhft- jilo. Pred obhajilom kratek govor. Po sv. maši molitev za odpustke. „Te D^um", blagoslov. Vabljeni so tudi stariši sohkih otrok. Podpolkovnik v p. g. Karl vitez Catluellf se je te dni zaradi avoje vi- soke starosti odpovedal predsedniätvu in odborniätvu dežolnega pomožnega druä- tva Rudečega križa. Vojaškl nabor za ajdovski sodai okraj. — V torek in sredo .se je vršil v Ajdovščini vojaäki nabor za ajdovski sodni okraj. Predstavilo se je naborni komisiji 256 mladeničev, od katerih je bilo potrjenih v stalno vojaško službo 60, v naknadno rezervo pa 10. Dve žrebetl na javni dražbl. — V öetrtek, dne 29. t. m., se bodeti pro- dali na javni dražbi, ki se oo vräila ob 10. uri predpolulne na tuk. živinakem trgu, dve vojaäki žrebeti. „Hrauilaicji la posojilulca" v Mirnu ppl UaricI bode im'ela driß 8. aprila t. I. ob 3. uri popoldne v prostorih j „Del. kat. drušUa" svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom : 1. Poro- čilo načelstva in pregledovalca; 2. Po- trjenjo računa za 1. 1905 ; 3. Poročilci o reviziji ; 4. Prememba pravil ; 5. hvolitev načelstva in nadzorstva ; 6. Slucajnosti. K obilni udeležbi vabi N a č e 1 a t v o. Hraniluica in posojilnica v R'- hembcrgu reg. zadruga z neomajeno zavezo bode imela svoj rodni oböni zbor dno 1. aprila t. 1. ob 3. popoldne v občinski piaarni s sledečim dnevnim redom : 1. Prečitanje in potrjenje ra- čunskega sklepa za 1. 1905; 2. Prečitanje poročila o izvräeni reviziji po „G)riški zvezi"; 3. Volitev naöelstva in računskih pregledovalcev; 4. Slucajnosti. — K obilni udeležbi se uljudno vabijo vsi zadružniki. N a č e 1 s t v o. Kmetska podriižnlca „Komen". — Iz Preserja pri Komnu nam pišejo: Dne 19. t. m. je bil sklican po g. Jos. Streklju oböni zbor kmet. podruž- nice „Komen". Bilo je navzočih äe precejšnje število članov. Ker je v Svetem mnogo udov omenjene podružnica, so isti sklenili, da izstopijo iz komenake podružnice ter da si ustanove v Svetem svojo lastno. Iz Preserja, male vasi, ki šteje lo 20 posestnikov, je bilo navzočih 23 udov. Iz velike komenske pa 5, reci pet udov. Tudi Preserci so sklenili, da si ustanove svojo lastno podružnico ter so izstopili iz komenske. Res čuien ta Komen. Kakor rečeno, le 5 udov je bilo iz njega na shodu, in sicar predsednik, tajnik, blagajnik, sklicatelj in sluga. Sploh životarijo vsa komenska dru- štva,.o katerih delovanju pa ni ne duha ne sluha, le s podporo uJov iz drugih vaai. Tako se godi tudi a sadjarskim dru5tvom. Komenci naj bi se učili od Presercev, kako se v kmetijstvu napreduje. „0'. (Op. ur.) Bo pa li to cepljenje ko- ristilo stvari sami? ! Nadebudni mladcniči. — K maj bo bili obsojeni oni štirje mladeniči iz Koritnice pri Grahovem, kakor smo že zadnjič poročali, v jednomesečni zapor in niso še nastopili doloöene jim kazni, imamo že zopet beležiti o njih nov ja- nsäki čin. Dne 18. t. m. zveöer ata pila dva izmed onih mladeničev, namreö Aad. : Ferjanöic in Ant. FJorjančič v gostilni „pri Dušniku" na Grahovem, ter zraven še kvartala. V igri je priälo do prepira, v katerem je And FarjančiČ priöel dro- biti kozarce, steklenico' in äipe. Ridi tega so ju odpravili iz krčnm. Ker sta pa pred krčmo le naprej razsajala, ju je äel krčmar Jernej Sorli mirit. To pa je Ferjančiča tako razjezilo, da je z nožem sunil krčmarja in mu pri ti priliki pri- zadel nevarno rano. Drugi dan se je Ferjančič äe zoperstavljal orožnikom. To obeta pač lepo bodočtioat. Družba «v. Cirila In 3Ictod* v Ljubljani je razposlala ob lötosnje.ti novem letu 4276 družbinih koledarjev za leto 1906. OJ teh je bilo vrnjenih 1223 komadov; žal da veöinoma od takih naBlovnikov, od kojih smo za trdno pri- čakovali, da nam povrnejo vsaj poätne 8troäke za dopošiljatev. Glasom družbinih izkazov je bilo do konca sebruvarija 1906 za 1140 koledarjev blagajniätvu plačanih 1916 K 49 v. Torej znaäi pre- plačana svota za te koledarje 548 K 49 v. Neplačanih in nevrnjenih pa je äe ostalo 1913 koledarjev. Ker se ti koledarji, letos le pesniku „Prešerin" posvečene vsebine, zahtevajo od več strani, prosimo V39 I one ö. naslovnike, ki so morda založili | koledarju pridejani ček, naj nam pošljejo vpiačilo navadnim poštnim potem ali naj pa vrnejo koledar. Naj se ne ätejejo te vrstice podpisanemu vodstvu v zlo, kajti ako bi drnžba ne pazila tudi tu na svoj dobiček, očitati bi se jej smela malo- marnosi. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 16. marca 1906. Tržaške inestnc volitvc. — V Trstu je zmagala iredentovska stranka v vseh štirih volilnih razredih, torej taii v III. volilnem razredu, ki šteje 3973 vo- lilcev in od katerih je nad 2000 c. kr. državnih uslužbencov. iz tega je razvidno, da so tudi c. kr. uslnžbenci äli ireden- tovski stranki na roke ter zanjo glaso- vali. „Eiinost" piäe o volitvi v tem raz- redu med drugim tudi to-le: Iz gotovega vira smo doznali, da so na viäjih krajih priČakovali drugiöen | izid. Nekateri so celo pričakovali, da s pomočjo vladnih, oziroma državnih ualuž- benc^v znoagajo v tem razredu, da bodo mogli pokazati, da v Trstu äe obstoji ^vladna strankn", da je v Tntu äe mnogo „patrijotov", ki čutijo „avstrijski", dasi so Italijanä. In ravno c. kr. uradniki so ae izjalovili in pob Ii te lepe nade. 01 nad 2000 c. kr. uslužbencev, ki >i sami lahko zmagali (ker je vseh volilcev 3973) in napravili vladi malo uslugi, jih jö velik del odpadel, in vladna stranka, ki se je sicer nazivala za öasa volitev „par- tito popolare", jo propadla. Njeni kandi- datje so dobili malo več, ^nego po 1000 glaaov, in še ti glasovi bo bili večinoma le iz nižjih kategorijin tistih, ki so mislili, da morajo tako glasovati, kakor se jim je naročilo v „povelju". Zavedai viäji uradniki pa so glasovali, kakor jim je — srce relevalo! Pokazali so vladi, kakoäno je njihovo menenje! Pokazali so jej, da jo imajo radi le tedaj, kadar jim daje ljubi kruhek na äkodo slovan- Bkega življa 1 Pokazali so jej, da se znajo imenitno zatajevati in prikrivati avoje prepriöanje tam, kjer bi jim moglo ško- dovati! Pokazali so jej slednjiö, da so 8olidarni z irredentisti! Neki visoki do- 8tojanstvenik je po izidu volitve vakliknil : „Ne, kaj tacega pa nisem pričakoval !w Slüveiiski kandidatje za mcsttie volitve v tržaški okol ei, ki se bodo vrSile jutri, so sledeöi: Z* I. volilni okraj : Ivan Sancin — Drejaö pok. Ma- teja. trgovec v Skednju; za II. volilni okraj: dr. Otokar Rybaf, odvetnik v Trstu ; za III. volilni okraj : dr. Edvard Slavik, odvetnik v Tratu; za IV. volilni okraj : Ivan Gerdol, c. kr. uradnik v Trstu ; za V. volilni okraj : Ivan Gorjup, posestnik na Opčinah; za VI. volilni okraj: Andrej Gorjup, posestnik na Proseko. Prcdsednlk dež. sodišča v Trstu g. Mihael Urbanciö jo nastopil sedemle- denski dopust in se ne povrne veö na svoje mesto. liazdelltov dobavščin za armado in mornarico. — Avstrijski industrijci se pritožujejo že sedem let zaradi ne- pravične porazdelitve dobaväöin za ar- mado in mornarico med avatrijskirai in ogrskimi založniki na äkodo Avatrijcöv. Avstrijska vlada se je pogajala v tej za- devi naravnost z ograko vlado. Listi zdaj poročajo, da so končali z vspelom po- gajanja. Nesrcča v courricrsklh rudnl- kih. — Še vodno je vsa svetovna jav- nost pod vtiaom nesreöe v courrier^iih rulnikih. Westl'alski rudarski strokovnjaki sodijo, da je provzročilo nesrečo v cour- rierskih rudnikih ker so nosili rudarji odprte svetilke, ker niso moöili premo- govega prahu, ki se je unel in tako po- vzročil nesrečo in ker ni bilo nikakih reäilnih priprav. V francoakih rudnikih ni še bilo večje nesreče in zato je za- vladala med nadzorovalnim oaobjem lahkomiäljenost. Mrtva trupla upajo spra- ' viti na dan äelo v ätirih tednih. Skrb vsake gospo- dinje je posvečena družinski blaginji! Ly\ Kathreiperjeva \^ Kneippova ^ sladna kava )e po Kathreinerjevem načinu svo- jcpa proi/vaianja okusna, zdravju v probpoli in pnceni, ima torcj neprecen- Ijive prednostiza vsako gospoJi;ijstvo! Poiidarjnjte pri nakupovanju izrcčno imc KathiL-iner in zahte- vajte le izvirne zavoje z varst- ^ *y vcno znamUo iupnik Kneipp. \j i__________________. 'i Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duliovščini in slav- npmu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, .lava, Cej- Ion. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koriü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/a kila in od enega funta. Testenine iz tvornice ŽniderSič & Valenüüc. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiJe- vega nilina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. I. Prioziü slovenshi optihar u Gorici ulica Vettupinl 3, priporoča č. duhovšcini in si. občinstvu mestu in na deželi svojo velikozalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomepje, zdravniške toplomerje, da- Ijnoglede, vage za vino, žganje itd. Sßrejema naročila inpoprave in ^^ pošilja na dom. 4**^i J. Ivomel, krčniar, (prej na Fr.-J. tekališču, sedaj) naKornuh. st, 13, se priporo&i slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi za obilen o- bisk. Toči naravna do- mača vina. Kuhinja do bra. Postrežba ločna. dene zinerne. Rojaki! Kupujte „Nar. kolek". Dobro si zapomni podobo in ime ^^\JLtAm^^m^^ ^ M0± && (smodčični papir ker s ponarcjanjem se hoce konsumenta le zapeljatj. ^n ^^B ^^k ^^^^H At Walk ^^^^B iflli ^^b ^^^hH so ravno.ar došle nad vse krasne novosti raz- novrstnegablaga, kakor: modne volne, Zephyr, Perkale, sukno za mo- ške obleke. preproge, za- vese, odeje, rumberško, • belgijsko in šlezko plat- no, serviete, žepni robci itd. Cene nizke instalne. Uzorcinazahtevozastonj „KROJ. ZADRUGA" Peter Skerbic Goriea Riva Corno h. št. 13, priporo?a svojo /jilogo pi- va iz prve slov. pivovarnc B. flucr K ^dBdičeu v Ljubljani. Pivo je tako, da mu ni vsako enako. Lelodec ozdravi, otožnost odvzame, zdravega, veselega pivca nar'di. I—! Pozor! — j Podpisani priporočam čč. ¦ duhovščini in sl. cbčinstvu v mestu in na deželi svojo prodnjalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec. domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce druzbe sv. C in M., te- stenine *.nideršič & Valenčič 1 ltd. Več vrst olja. — Posilja j 86 po pošti najmanj 5 kg. — Josip Kutin v Gorici. Semoniška ulica 1 ,CentraIna posojilniea6 registrovana ^adruga v Qorici, uliea Yctturiixi št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra t. 1. na mesecna odpločila v petifi letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila t. 1.: na menico po 51 /'i0, na vhnjižbo po S°|o z 1ls°lo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. : ]. Cristofoletti '< lekarnar v Gorici na Travniku, trshino štohfi- • zeöojetrnDDljE SredstVü proti ( ppsni bolBzni in telesni slabsti Steklenica tega oljanravno rmene barve K 140, bele K 2*— Trskino železnato jetrno olje Raba tega olja je soscbno priporoö- ljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežnc naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodeeem S tern oljem ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, pro išče se vedno v mojem kernißnem laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zarnorem jamöiti svojim čč. odjeinalcem glcde čistote n stalnc sposobtiosti za zdravljonje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa ^^^ uajbol,jsi pripomoček pri zdravljonju h ^^i trskinim oljem ^J\ Steklenica stane I K 60 win. š^ VIKT. TOFFOLI VBliftn zalopa oljki- ncgn olja iz naju- godnejih brajeu Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica,v. Seminario štev. 10 Olje jctliluq 36 kr. lit. „ fineje 40 „ ,, „ bolje 44 „ „ „ dalmat. 48 „ „ ,, istrsko 56 „ „ ,, corfü 50 ,, „ „ bari 60 „ „ ,. lxu'ca 70 „ ,, ,, niz/a 80 „ „ „ najfineje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. PostPBžba najpošteneja. { Iščeta se dVQ hlOpCO izurjena s konji voziti. ^ | Več pove naše upravništvo. I Mladeničlši lepega vedenja. vešč slovenskega in nemškega jezika, želi dobiti službo pisarja v kaki trgovini ali v kakem drugem urada. — Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo našega lista. ^ mizar in ** lesni trgovec v Poflpri, na oiln novep železniškep losta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) ter podružnica za Sošti mostom pri Pevii Trguje tudi z opeko, iraa ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega leHa domačega in tnjega, veliko zalogo pohišt- I va, vinskih posod, stiskalnic itd. C. KR. PRIV. Assicurazioni Generalivjrstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Vspeh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polio'St 15.488, zavarovalna svota K 114,737.14115. Glavii zastop za Gorico ii oiolicd t Gorici TekališČe Josipa Verdi St. 35.1. nad. Teles, štev. 15. Račun poštne hran. št. 63323. Polic Zavarovalna štev. svota Januar .... 1146 8,671.754*60 Februvar . . . 1315 9,015.228-15 Marc .... 13751 11,674.749-07 April .... 1234 8,636.643*42 Maj.....1425 9,279.011-14 Juni.....1260 11,446.332-06 Juli.....1362 9,490.871-03 Avgust .... 1187 7,861.686-78 September . . . 1165 7,858.960-15 Oktober . . . 1126 8,930.590-— November . . . 1272 9,822.417-29 December . . . 1571 12,048.897-46 Skupno 15438 114,737.14115 v letu 1905 Gorica, Tekališče Josipa Verdi št. 35. I. nad. Delavski odelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Jako izdatno sredstvo proti jvUkUMlu 111 lil UM w Uüm UUiIm) je liker GOB1KA, kaierega napravljata v Trstn lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „All' Igea" ? ülici Fornelo št. 4 — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako sq dopoilje*naprej 7 K, nakar 8e stekleničice dopošljejo franko in so v tern zneskn zapopadeni vsi poäiljatyeni stroški. Dobiva se t rseh lekarnah.j