95. številka.
d za tovek lO. avgusta 1897
(▼ Trata, ▼ torek zjutraj dne 10. avgust« 1897.)
Tečaj XXII.
.BPIMOBT11 Uhaja po trikrat na teden ▼ fteatlh la» danjih ob torkih, ćatrtklh
la unbot*h. Zjntranje izdanje lakaja ob 8. ari zjutraj, večerno pa ob 7. nr» v»,cer. — Obojno Izdanje stane :
J«d'*nn«ttc . t 1.—, izven Avutrlji f. 1.50 tri asa«'.. . , 3.- . B .4.10 ■a pol latt ...«.- . , , ».— M 7«e Uatc ... 11,— . a ,18__
Mir t it lat le plaftavatl naprej ■• uriiN krtz prileten« tsrtčnlne ta aprava aa •zlra.
Poaasoično fitoriike ae dobivajo ▼ pro> dajulninak u v lratu po S nvč, rl.
EDINOST
Oglat! ta račune po tarifa v petita; M aaelove * debeli«! črkami te plačuje prostor, kolikor obtega navadnih vrttl«. Potlana, osmrtnice in javne zahvale. do« mači oglati itd. te računajo po pogodbi
izven Trsta po 4 nrl
▼ti dopiti naj bo poMljajo uredništvu ulioa Caterma it. 18. T taco piano mora biti frankovano, ker nefraukorana te na tprejemajo. Rokopiti te ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglave spre jema upravniStvo ulica Molino pic-oolo h&t. 3, II. nadat. Naročnino in oglat« je plačevati loco Trst. Odp-te reklama eije to protte poituiae.
ili
'„T edino*M j« mod".
Bismarckov organ „Hamburger Nachrichten" udarjajo v jtdnumer na tisti veliki zvon velenem-škega naejonalizma, katerim tako pridno pritrkn* jejo lističi po razsežui .Ostmarki". Udarjajo pa na tisto plat zvona, katera nekako razglaša tisto namišljeno vojno avstrijskih Slovanov proti nemštvu. „Hamburger Nachrichten" pravijo jednostavno, da so vsi Slovani Avstrije začeli nekako mobilizovati proti Nemcem Avstrije in da ta hrup ne pomeni drozega, nego vojno proti vsemu, kar je nemškega. V prvi vrsti da so se začeli gibati Ćehi; za Ćehi so prišli Jugoslovani, Slovenci in Hrvatje, in k tem da so se pridružili še Poljaki, katerim je tudi h krati prišlo na misel, da so tlačeni po Nemcih, — vsi ti skupaj pa da hočejo pritisniti grofa Badenija v najbritkeji boj z Nemci in Italijani, iz katerega ni nobene poti zanj, ako noče delati krivice Nemcem in Italijanom.
Ta glas ultranemškega zvona se zares lepo glasi in tudi mi Slovani bi mu smeli pritrkovati, da bi, — no, da bi ne brenčal tako nekako — ironični.
Bismarckov organ se nekako hoče posmehovati avstrijskim Slovanom, da si drznejo dvigniti svoje politično orožje proti mogočnim Nemcem, katerim je treba samo zavihteti svoj germanski meč, pa odleti Slovanstvu glava, kakor cvetje na travniku, kadar zamahne s koso nemili kosec. On si je tako zvest nemške zmage po vsem svetu, zlasti nasproti „malovrednemu" slovanstvu, da se mu to naše vrvenje in gomazenje zdi igrača, ka-tero on sš svojo orjaško sapo kar popiha s pozo-rišča, ali pa je jednostavno pohodi sd svojim silnim stopalom. Vsa to ironično udarjanje ua plat zvona se strani Bismarckovega organa je podobno krohotu germanskega graščanstva v srednjem veku, ko je vstajal proti njemu tlačeni slovanski rob.
PODLISTEK
- 2
Nantas.
ROMAN.
Francoski spisal Z.
Ko je Nantas čutil pariška tla pod nogami, domneval si je, da mu je treba samo stegniti roko po njega dostojni službi. So. isti dan je stopil na bojno pot. Imel je priporočilnih pisem, katera je oddal dotičnim osebam; rasven tega se je oglasil pri nekaterih rojakih, od katerih se je nadejal kaj podpore. Minul pa je mesec, ne da bi bil kaj dosegel: čas je slabo izbran, dejalo se mu je na mnogih krajih; zopet drugje so mu delali obljube, katerih niso izpolnili. V tem se je njegova denarnica prazuila ze!6 hitro, ostalo mu je še komaj dvajset. lVaakov. S temi je moral živeti še ves mesec. Užival je samo suh kruh, lazil od jutra do večera po pariških ulicah ter prišel zopet utrujen, potrt, praznih rok domov, kjer se je v temi vrgel na posteljo. Pri vsem tem ni zgubil poguma, samo neki notranji srd se je knhal v njem. Usoda se mu je dozdevala nelogična, krivična.
Nekega večera je prišel Nantas domov, ne da bi bil kaj užil. Prejšnji dan je zginil zadnji košček kruha. Imel ni niti denarja niti prijatelja, da bi mu posodil vsaj dvajset sousov. Deževalo je ▼es dan, tiho in hladno, kakor dežuje navadno samo v Parizu. Velike luže so stale po ulicah. Do kosti premočen je šel Nantas v Bereg in potem v
No, se stališča človeškega čntstvovanja bi želeli Nomcem, da se jim ta krohot ne spremeni v kaj druzega, kar bi bilo podobno — joku. Kajti „Hamb. Nachrichten" imajo prav, ko trde, da Slovani mobilizujemo na vseh črtah in da je prišel trenotek, ko nam je prav resno z vojno proti oholemu sovražniku.
Toda tega naj ne pozabi hamburški atrije, da mi ne mobilizujemo iz ofenzive, to je: za na« pad na Nemštvo, marveč, da naša mobilizacija pomeni le defenzivo, to je: odpor proti nemškemu napadu.
V tej svoji mobilizaciji pa tudi hočemo vztrajati in naj velja, kar hoče. Nemci naj si vtisnejo v spomin iedenkrat za vselej, da smo Slovani nehali smatrati njih za aHerrenvo]kfl, stoječi nad nami, marveč da se po vsem natornem pravu in po pravu naše duševne vrednosti smatramo za njim jednake — da, v nekem pogledu celo za višerodne.
To pa v pogledu na plemenitost naše naravi. Nikdar in nikdo ne more trditi o Slovanih, da bi si bili nadevali pečat krutega barbarstva na čelo, kakor se tega niso sramovali Germani v vseh časih svetovne zgodovine. Ako so torej nastopili Časi bližajoče se zmage slovanstva, — in ti Časi so sedaj nastopili — tedaj je to za človeštvo zlato znamenje, da so nastopili za isto časi pro-svete, kajti le v naravi večih vodilnih narodov leži sreča ali tema vesoljnega človeštva. Slovan je mehke, blage naravi in zato bi njega zavladanje pomenilo le srečo in preporod Evrope, ako je resnica, kar pravi zgodovina, da z civilizacijo izginja krutost in nastopa blagost.
Germanstvo, a rekli bi tudi da romanatvo, je že prestopilo vrhunec svoje slave. Germani so že prekoračili svoj višek. In da si trdć o Slovanih, da je že davno dokazano dejstvo, da so le-ti nezmožni doseči več, nego so dosegli, vendar vemo
dobro, da Slovani stoprav korakamo proti svojemu vrhuncu sreče in slave.
To je neopovrgljivo dejstvo, ker se vrši po zakonih, veljavnih za razvitje narodov in proti natori je borba nemogoča.
To naj bi sprevideli Nemci v prvi vrsti in sovražniki Slovanstva sploh, ako želć, da ee razreši stvar zanje brez blamaže in poloma. Kajti mi Slovani smo se že davno prepričali, da se je v mogotstvo protislovanstva priklatil že — črv razpada. Vse besnenje so le poslednji njegovi pojavi in napori, da bi se vzdržal v kreposti, v superiornosti nasproti Slovanom. Mi Slovani smo prišli do uverjenja, da je ta zapreka, ki nam jo vali pod noge nasprotnik, le ogromno trhlo tnalo, in da orjak, ki vihti nad nami svoj zarjeveli meč, ni vefi oni čili velikan od annno nekdaj, marveč da je že v oni pozni možki dobi, ko se junak naslaja *amo še na spominih na svoje nekdanje junaštvo, s da se mu sedaj beli glava.
In .prizadevanje" naše, da to trhlo tnalo spravimo s poti našega napredovanja v politiškem in gospodarskem pogledu — to in nič druaega je naša mobilizacija, to in nič drnzega je slovanski boj in nasprotnik naj si izračuna sam, da li ni ta boj popolnoma opravičen po božjem in naravnem zakonu.
Montmartre, kjer se mu je bilo nekaj obljubilo. Ali v Beregu je bila služba že oddana, v Montmartru pa njegova pisava ni posebno ugajala. To je bilo njegovo zadnje upanje. Sprejel bi bil vse, ker je bil trdno prepričan, da si o vsakem položaju ustanovi svojo srečo. Saj v začetku ni želel drugega, uego kruha in možnosti živeti v Parizu, da bi, bodisi kjerkoli, polagal kamen na kamen. Počasnega koraka, užaljen v dnu duše, je stopal od Montmartre proti Kue de Ville. Dež je prenehal in množica se je drvila in pehala po hodiščih po opravkih. Nekaj minut je postal pred oknom menjalca; pet frankov bi bilo morda dovolj, da postane gospod vseh teh ljudij; s petimi franki se da živeti teden dnij in v teku jednega tedna se zamore spremeniti mnogo.
V take misli zatopljenega oškropil ga je mimodrdra-joči voz in moral si je obrisati čelo, kamor je padlo nekaj kapljic blata. Sedaj je stisnjenih zob stopal hitreje, ter se komaj premagal, da si s pestmi ni napravil pot med množico, ki mn je delala napoto ; to bi ga osvetilo za neumnost usode. V Rue Richelieu bi ga bil skoro povozil omnibus. Na Car-rousslovem trgu je zavidaje opazoval Tuilerije. Na sv. Petra mostn se je moral umakniti pred elegantno oblečeno malo deklico z ravne poti, po kateri je trdovratno drvil kakor preganjan jelen ; to se mu je zdelo vrhunec ponižanja : cel6 otroci so se drznili postavljati se mu na pot. Ko je konečno pribežal ▼ svojo sobico, kakor pribeži preganjana žival v svoj brlog, da tam pogine, ter se utrujen,
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 7 avgusta 1897. Res težko je razumeti postopanje merodaj-i nih činiteljev ozirom na naše sedanje vrvenje v Avstriji, ki je nastalo vsled strastnih agitacij Nemcev. Ša težje pa je razumeti, ali prav za prav: absolutno demogoče je za nas, da bi razumeli vzroke, ki silijo merodajne činitelje do tacega čudnega postopanja. Kako se vedemo mi nasproti državi, o tem ne treba govoriti; še manje pa je treba pripovedovati, kako se vedejo -oni drugi! A vzlic vsej tej jasnosti v mišljenju, čntstvovanju
onemogel spustil na stol, opazoval od blata trde hlače in umazane čevlje, od katerih so curljali na tla mali, kalni potoki.
Torej je bilo res vse pri kraju ? Nantas si je stavil vprašanje, kakšno smrt mu je voliti. Njegov ponos je ostal neupognjen; dejal je, njegov samomor naj bode kazen za Pariz. Biti oblast, čutiti v sebi polno možnost in ne najti osebe, da bi človeka spoznala ter mu ponudila prvih pet frankov, katerih mu je treba I To se mu je zdela grozna bedastoća, blaznost in vse njegovo bitje se je v nekem srdu vzpelo po konen. Srd se je u-maknil brezmejnemu obžalovanju, ko je gledal svojo brezposelno roko. Bal se ni nobenega opravila. Z jednim prstom je hotel gnati svet v gibanje, in sedaj tiči nepoznan v svojem kotičku, obsojen t brezposelnost, uničujoči sam sebe kakor prikl°nien lev. Potem pa je postal airneji; zdelo se mu je, da je tudi smrt nekaj velikega. Ko je bil še mlad deček, pripovedovali so mu zgodbo o nekem iz-najdniku, ki je sestavil čudovit stroj, katerega je nekega dne, razjarjen vsled malomarnosti ljudij, s kladivom razbil na drobne kosce. On je bil podoben temu možu; on je skrival v sebi nove sile, nove močij bil je mehanizem volje in razumnosti, kakoršen se težko najde, in on hoče ta mehanizem razbiti, ako se njegova glava razleti na cestnem tlaku 1
(Pride še.)

in v n (imen i h, opažamo ia vidimo vendar-le da« aa-dan in ob vsaki priliki: tinte aoneM savijaj o skrbno T pavolo,dajim miljenja in čustvovanje varujejo pred vsako sapico, nas pa — to, o nas so menda overjeni, da smo bolj krepke, rekli bi kmečke konstitucije, da torej lahko prenašamo tudi bnrjo in viharje.
Res je licer, da lojalnosti nas Slovanov ne nore poruSiti sleherna politiška sapica. Mi nosimo svoje prepričanje v svojih srcih. In tudi svojo odanost in svojo ljubezen. A kar je zapisano t srcih, to je dobro zavarovano proti pognbnim vplivom. Ukljub vsemu temu pa imamo tudi mi svojih tre-notkov melanholije, nekakega malodušja. To pa takrat, ko primerjamo sebe z drugimi, in ko primerjamo potem postopanje voditeljev avstrijske politike nasproti nam s postopanjem nasproti onim drugim. V takih trenotkih res skoro ne vemo, ali se nas smatra prav za prav za avstrijske podanike ali ve nas smatra za povse nekam drugam spadajoče državljane. Postopanje proti nam je tako, da mora vzbujati v nas domnevanje, kakor da nismo iz vrst onih avstrijskih državljanov, katerim je po §. 19 osnovnih državnih zakonov zajamčena jednaka pravica do političnega obstanka. Mi Slovani v Avstriji bi lahko prišli po tem postopanju merodajuih činitelje? do usodnega meue-nja, da smo brez pomena za to državo. Ako nam n. pr. kdo reče v obraz: .Celje je nemško, Vi Slovenci nimate ondi nobene pravice", napravlja na nas uti?, kakor da je hotel reči: Celje je avstrijsko mesto in kar je avstrijsko, je nemško, ergo : Slovenci niste Avstrijci, radi tega nimate iskati ničesar v Celju*. — Ali ni tako, nemška gospoda ? !
Naslednji Čin pa priča Se posebno o blago-naklonjenosti vlade Nemcem. Viši policijski komisar v Celovcu je izdal nemškim listom tajni ukaz mi-nisterskega predsednika, tičoči se nemskonacijo-nalnih agitacij. Za kazeu je bil ta uradnik premeščen v — boljšo službo! Ako bi bil storil kaj tacega Sloveuec, ako bi bil postopal na tak način z uradno tajnostjo naš človek, prav gotovo bi se bilo postopalo malce drugače ž njim.
Pa naj nam razloži kdo, kaj pomeni vse to 1
Cesar Viljelm II v Rusiji. V soboto je dospela v Petrov dvor cesarska dvojica nemška. Carska dvojica ruska se jim je peljala nasproti. Pozdrav je bil prisrčen. — Car je imenoval nemškega cesarja admiralom mornarice ruske. Včeraj sta cesar in cesarica nemška obiskovala razne čleue carske hiše. Ko sta so vozila po ulicah petro^rajskib, vrvela je tam velika množica ljudij. Župan petro« grajski je v nemškem jeziku pozdravil visoka gosta. Na velikim banketu je napil car Nikolaj v francoskem jeziku nemškemu cesarju Viljelmu II. in cesarici. Zahvalil je cesarsko dvojico na obisku, na tem novem dokazu starih tradicionalnih vezij, ki spajajo oba dvora. Odnošaji med obema državama so dragoceno jamstvo za vzdrževanje splofinega miru. Cesar Viljelm se je zahvalil najprej na imenovanju admiralom ruske moruarnice in je zatrdil potem, da oJmeva v njem izzražena volja carjeva za vzdržanje miru. Tako hočemo slediti
—	je rekel nemški cesar — jednemu in istemu čutu ter pospeševati, pod blagoslovom miru, duševni napredek naših narodov. Z vsemi spojimi silami hočem podpirati Vaše Veličanstvo, da v z d r-ž i m o mir med n a r o d i in ponuditi hočem vso svojo pomoč zoper vsakogar, ki bi hotel kaliti mir. Cssar Viljelm je zaključil svojo zdravico v ruskem jeziku : Pijem na zdravje Njunih Veličanstev, carja iu carice !
Vsprejem cesarja Viljelma in soproge v Rusiji je bil veličasten, kar se dostaje vnanjega sijaja. Vflprejeli so ju, kakor se vsprejemajo ljubi iu dragi
—	soroduiki. Drugo je seveda vprašanje, da li je cesar nemški dosegel tudi zaželjeni politiški cilj? Ti zdravijci na sijajnem obedu sti sicer velike važnosti. Sijajna manifestacija sti trdne volje za vzdržanje miru. In Viljelmova napitnica je skoro še bolj izrazita v tem pogledu, nego Nikolajeva. Vprašanje je le — zelo opravičeno vprašanje
—	v koliko je cesar Viljelm govoril tako iz srčnega nagiba in v koliko le pod utisom odločno in jasno izražene volje carjeve? Car Nikolaj je govoril tako, kakor bi bil lahko govoril do vsakega vladarja: Zahvaljujem se ti, da si me počastil. Želim, da se ohranijo dobri odnošaji med nami v pospeševanje splošnega miru. — Vse drugače, vse
bolj konkretno io odločno, bolj ognjeno je govoril car o priliki obiska našega cesarja. Tedaj se j« posebno naglašala jedaakost v ciljih in se je v važnih spisih do malih držav na Balkanu določila smćr sedanji evropski politiki, sosebno glede vstopnega vprašanja. Sedaj ni beležiti takih važnih zaključkov. Cesar Viljelm je le vsprejel na slovesen način, kar sta sklenila v Petrogradu car Nikolaj in cesar Fran Josip. Le tako daleč sega politiika važnost pohoda Viljelmovega v Rusijo, dalje gotovo ne. V naši sodbi nas ne sme motiti sgaj vsprejema. Na ruskem dvora je od nekdaj doma najizobraneja gostoljubnost. Tudi manje ljudi, nego je cesar Viljelm, vsprejemajo tam z vsemi častmi. Toda ob vsej tej ljubeznivosti ne pozabljajo tam ni za trenotek na veliki koncept svoje politike. Nemška javnost naj se nikar ne vara v tem pogledu 1 Nemško časopisje — ki bode gotovo izkoriščalo ta obisk na navaden, kolosalen način — bode morda skušalo vzbujati menenje, da je cesar Viljelm dosegel kak vspeh na drugo, poznano bolno stran nemške politike, menenje, da se mu je posrečilo, le za jedno samo stopinjo ohladiti ednošaje med Rusijo in Francijo. Ako se Nemci dajo zazibati v to iluzijo, vzbudi jih prav trdo iz prijetnih sanj bližnji prihod predsednika francoske republike na ruska tla. Kakor rečeno: Rusija je zapričela politiko v velikem konceptu, veljavno za daljše razdobje, a taki koncepti se ne spreminjajo sleherni dan. Avstrija — ako hočejo naši državniki — najde pač častno rcesto v okvirju te politike, Nemčija pa — ne 1
Doli z Sultanom I V Parizu izhajajoči mlado-turški list „Mehveret" je obdolžil Sultana, da je on sam kriv vseh homatij v Orijentu, zlasti pa grozodejstev nasproti Armencem. Urednika lista, Ahmed Riza in Habdi Gareu, postavilo je turSko poslanstvo v Parizu na zatožno klop, kjer sta se imela zagovarjati zaradi svojih člankov, »razžaljivih" /a Sultana.
Zaslišane so bile tudi priče, med njimi sam Clemćnceau, ki so izborno govorile za Mladoturke. Clemenceau je rekel, da so francoski žuintli Se huje napadali Sultana, torej tožijo ta dva urednika le radi tega, ker sta Turka. Gladston sam je zagrmel Sultanu v obraz velepomembno besedo. Tudi Ro-chefort je bil povabljen za pričo, a se je opravičil, ker biva v toplicah. Njegova izjava se je prečitala in v tej izjavi je dejal Rochefort, da je prišel k njemu neki odposlanec Sultanov, da bi pridobil za se .Intransigeant**. Ta odposlanec da je dejal, da bi Rochefort imel dobro družbo, ako bi podpiral Sultana, namreč dtužbo cesarja Viljelma. Zatoženca sta bilasicerizpozuana krivima, a obtožba ju je pripoznala kakor poštenja a katerih ogorčenost je popolnoma opravičena v očigled armenskim tragedijam. Občinstvo j« ploskalo in vzklikalo: Ževela Francija! Doli z Sultanom 1
Različne vesti.
Zgubil se je 1 Kdo ? Slovenski nipis s table brivčevega salona nasproti kavarne Commercio 1
To treba zabeležiti! Ako kdo v sedanjih razburjenih Časih ne razohe« novega napisa, to naj že bode. Ali snemati napise, ki so bili žh leta, ne da bi se bil kdo izpodtikal na tem, tega ne morem razumeti. To pa tem manje, ker ta korak
ne more ničesar koristiti lastnikoma, škoditi pa_
mnogo 1 Ni ravno malo število Slovencev, ki zahajajo v to brivnico.Iu le ti so večinoma iz najboljših slojev. Jaz se svoje strani sem sklenil pripomoči v to, da se gospoda lastnika uverita, da jima je dal precej drag nasvet oni dobri prijatelj. Ljudje menijo namreč, da sta g. Moderian in drug odpravila slovenski napis le po — duhtečem vplivu ljubega soieda.	Nekdo,
ki je mnogo let zahajal v rečeno brivnico.
Zanim vi gostje. Včeraj je dospel v Trat — baron Natauijel Rotschild. Izrael se je radoval: njegov Rotscbild se je vozil celd na kolesu! Pa reci še kdo, da ni to izvoljeno ljudstvo l — Včeraj so došli v Trst tudi členi avstrijsko-nemškega planinskega društva.
Iz Barkovelj nam pišejo: Te dni sem, sprehajajo se po naših Barkovljah, vprašal prijatelja, naj mi razjasni, kako da je to, da ae v Barkovljah se more kupiti slovenskega časopisa. Odgovoril mi je: da se je bilo poskusilo že b prodajanjem .Edinosti", a da se ni izpla-
čalo, ker naii ljudje da ne čitajo radi. Ta odgovor ae sicer ni udovoljit nikaker, toda obmolk« nil sem vendar! Tem bolj sem se pa zafedil, ko sem dospel do farne cerkve, glavnega sbiraliiča naših ljudi, in sem zazrl tam napis: ,Qnisivende U Mattino a soldi 9".
To mi ni šlo ▼ glavo. Ako nadi ljudje ne čitajo radi, kako to, da se izplača prodajanje „Mat-tina" ? Kdo čita ta list ? Koliko oseb je v Barkovljah, ki umejo citati italijanski, in ki bi tndi res umele to, kar so čitale? Rad bi vendar poznal vse tiste, ki kupujejo »Mattino". Nikar naj se ne zatajujejo! Mi jim gotovo ne storimo nič slabega, ali dobro bi bilo vendar, ako bi se poznali med seboj.	Barkovljan.
Davek O pridobnini. Kraj, kjer se odmerja davek. V novem zakonu je zmagalo načelo decentralizacije. Navadno se bode odmerjal davek za vsaki kraj in podjetje posebej. Ako je več takih podjetij v jednem kraju, potem se jim odmeri davek jednotno. V večih mestih, obseza-jočih več davčnih občin (okrajev), bo poslovanja jednega podjetja obdačijo vsako zase.
Ako ima glavni zavod se kako stransko delavnico, ki pa je tako nerazdrnžno spojena z glavnim zavodom, da ni mogoče pogoditi srednjega dohodka stranske delavnice, tedaj se odmeri davek jednotno, potem pa se razdeli na obe podjetji. Ako ima kdo raznih obrti v jednem in istem lokalu, n. pr. prodajalnico in gostilnico se odmeri davek jednotno. Davkoplačevalec pa zahteva lahko, da se davek razdeli na obrti.
Pritožba zoper odmerjenje davkov. Proti plačilnemu nalogn o pridobnini, ki se v bodoče izda vsako leto, moreta se pritožiti ob-dačenec in tudi predsednik komisije za pridobnino. Ta pritožba more biti naperjena proti obveznosti za plačevanje davka, proti odklonitvi oproščenja, proti odmerjeniu odkazanega davčnega stavka in proti izračunjenju naloženega davčnega zneska. O pritožbah te poslednje vrste (pogreški v račn-njenju) lahko že davčna oblast 1. instance popravi pogreške, ne da dalje predloži pritožbo. V vseh drugih slučajih odloča o pritožbi dežel a a komisija. V to komisijo volijo trgovinske zbornice po jednega člena, od ostalih imenuje polovico finančni minister, drugo povico pa deželni zbor. Proti odloku deželne komisije je davčnemu ohvezancu m predsedniku odprta pot pritožbe na upravno sodišče.
(Pride Se.)
Iz Sežane nam pišejo : V naši sredi biva že nekaj dni Don Jurca Med tukaiSoimi h toviščniki tržaškimi — napisno veselje. V nedeljo je bila kratka sv. maša ob 9. uri zjutraj, katere je bil po večem deležen ves Izrael Slavni lekar Prendini je delal na senzacijonalen način reklamo med letoviščniki za to mašo. Ljubko stiskanje rok tržaških, golobic od don Jnrce vzbuja posebno zanimanje. Srečna Sežana! Ne vemo, kaj poreko Tržačani, ker je don J. molil Češčeno Marijo slovenski To je pa6 neodpuitna pregreha v očeh „Piccola" in ,Indi> pendeuteja". In gosp. Jurcu menda ni vse jedno, kako mislita o njem imenovana od Slovencev primerno — spoštovana glasila.
Stvar je taka, da smo res nekako v nejasnem gledć namenov, ki so velečastitega gospođa Jurco doveli sem gori v takoimenovano metropolo kraško. Po prisrčnem stiskanju rok, po žarečih licih in iskrečih se pogledih naših letuviščnikov smo morali soditi seveda, da je gospod Jurca do-šel sem gori kakor feldpater krivonoso in krivo-noge vojske — „Piccolove". Ali slovenska molitev gosp. Jurca nas je zmešala nekoliko v naših ugibanjih. In sedaj res ne vemo, da-li je velečastiti dosel obiskat nas nerodne in okorue Kraševce, ali pa gladke in od slavne kulture od vseh strani oblizane letoviščnike — obojega spola P!
Glas iz občinstva. Gospod urednik! Ker čitam v Vašem cenjenem listu že parkrat zaporedoma „glasove iz občinstva", navelo me je, da se tudi jaz oglasim z maio notico o neki zelo potrebni stvari. Sicer nimam mnogo upanja, da bi taki glasovi v Vašem listu zares kaj pomagali, posebno ne v zadevah, s kakoršnimi se bi imel pečati naš slavni magistrat. Kajti, povejte Vi v Svojem listu še tako resnico, magistrat se ne bode oziral nanjo, zato, ker ste jo povedali Vi. Vender taki „ glasovi občinstva* kažejo svetu nekak odiev razmer, kakoršne vladajo v Trstu v gospodarskem iu zdravstvenem obziru.
No, danes imam na srca neko izredno stvar,
ki se tiče osobito nas Slovencev. In to so slovenske krčme. V Trstu mamo selo malo izključno slovenskih krčem, to je krčem, katere bi smeli priporočiti slovenskemu občinstvu, prihajajočemu v Trst.
Slovenec, ki prihaja ▼ Trst, a ne ina italijanskega jezika, zajde često k Italijanu ali k Nemcu. Pri poslednjem se ie nekako izhaja, ker Nemci vsaj v Trstu ne kažejo tistega sovraštva, kakor n. pr. v Celju, kjer se mora človek bati, da mu v krčmi ne zavdajo, ako naroči slovenski, zato pa so tnkaj Italijani tako sovražni Slovencem, da se ti le z bojaznijo podajajo v krčme Lahov. Vedno se mu je bati, da mu zamerijo, ako spregovori slovenski. Naravnost rečeno, je to zelo mučen položaj, ako gost ne zna italijanski, krčmar pa slovenski ne, ali ps noče znati. Kako živo čutimo torej v Trstu potrebo izključno slovenske krčme, ki bi ustrezala vsim zahtevam modernega gosta.
Toda kdo je, ki bi se tega lotil ?
Mislili smo že na vipavsko vinarsko zadrugo, da bi ona storila ta prepotrebni korak. Morda bi se pa tudi našel kdo iz središč« slovenske domovine, ki bi prišel v Trst odpreti slovensko restavracijo, mislim, da bi mu ne neslo slabo, vsaj bi hodili skoro povprečno vsi k njemu, ako bi ustre-gal. Seveda Slovenec mora biti nasproti svojim istotako soliden, kakor proti tujcu — gostje gost. Jako želeti bi bilo torej, da se to vprašanje kmalo reši, še pred zimo. Prej, ko dobimo svoj »Narodni DomMt v katerem bode seveda slovenska restavracija, mine gotovo še nekoliko Časa in Slovenci moramo biti brez svojega krčmarja. — No, slovenski krčmar mora biti pa tudi sam navdušen narodnjak in ne tak, kakoršnega sem imel priliko spoznati nedavno v okolici tržaški. Tu sem se zares začudili
Človek, ki je slovenske krvi in ki tudi pov--darja vedno, da se noče nikoli izneveriti svoji narodnosti, takoreko'. skoro slišati noče o Slovencih. Kaj so se mu zamerili Slovenci ? On toži, da ga ignorujejo in ako bi ne bilo .trieštinov', bi moral 5r3ginTti Meni se seveda tu dozdeva nekaj, namreč, da ga je že navdal italijanski duh, kakor mnogo druži h pred njim in da je on svojo slovensko narodnost že izdal, čeravno to zanikuje glasno. In tako zahajajo k njemu čedalje bolj Italijani, Slovenci se pa odmičejo. Po vrhu pa ta krčmar ie pravi, da mu ni dosti na tem, ali pride kak Slovenec k njemu ali ne. No, na njegovi in njegovih lindi postrežbi se ta mržnja dnhvn nnr.»a. Ali ni to žalostno, gospod urednik ?
Razpored veselici, katero priredi „Slovausko pevsko društvo* iz Tista dne 16. avgusta t. I. ob priliki izleta v Vipavo: 1. „Naprej-, udarajo tum-burasi. 2. Brajša : .Koračnica", (posvečena društvu) možki zbor. 3. Bartl: „Oj planine', mešani zbor. 4. Tamburanje. 5. F. S. Vilhar: .Hrvatska Davorija', možki zbor spremljevanjem godbe. 6. „Pozdrav", tnešani zbor. 7. Tamburanje. 8. M. Hubad: .Narodne pesmi", a) moiki zbori, b) mešani zbori. 9. Tamburanje. 10. F. S. Vilhar: „Slovenec in Hrvat', možki zbor. — Ustopnina 30. nvč. Posebni sedeži 20 nvč. — Začetek točno ob 6. uri zvečer.
Ako bi želel kdo uepevcev, udeležiti se tega izleta, prijavi naj to v Dolenčevi tiskarni najdalje do jutri zjutraj.
Štrajk. Včeraj so zborovali mizarski pomoč« niki. Sklenili so, daje vsprejeti ponudba gospouaij«v 10% poboljšek pla<*e. Vsa razprava je napravila na na* uti3, da so zborovalci sami komaj čakali, da morejo zopet na delo. Saj je naminuu jedtn govornikov, da je na zborovanjih minolega tedna manjkalo najmanje polovica delavcav, ker so najbrže — delali. Zakaj naj bi — je vskliknil — samo nekateri trpeli na posledicah štrajka, med tem, ko si drugi služijo kruh !P
Pekovskim pomočnikom 1 Dasi prepozno, post festum, vendar priobčujemo tu pismo, ki smo je prejeli minole sobote:
Prosim Vas, dovolite mi nekoliko prostora v tem cenjenem listu. Zapisati mi je nekoliko opomina do pekovskih pomočnikov.
Pomočniki uaj le gledajo, da ne zaidejo v zanjko, iz katere jim ne bo več rešitve. Govori se, da pekovski pomočniki s pomočjo necega velikega trgovca (morda Žida V1) prevzamejo peči tvrdke
Tiani A C. v ulici S. Mareo. Tam bodo pekli i kruh in ga patem razprodajali po mestu. To bi kazalo seveda na veliko dobrohotnost mestne go-spede do pekovskih pomočnikov. Alt mi, ki dobro poznamo srca ia obisti te gospode, mi ne moremo verjeti v tako dobrohotnost.
95'/* pekovskih pomočnikov so Slovenci; in mestna gospoda da bi mislili odkritosrčno žnjimi ?! Verjemi to, kdor more, jaz ne morem Že na to bi morali opomniti pekovske pomočnike, da jim Italijane urivajo za voditelje. In to strastne Italijane. Dal Bog, da bi ne bilo tako, ali jaz se bojim, da po otvorjenju peči v ulici S. Marco pridejo naši delavski pomočniki — ob delo. Ne takoj in ne hkratu. Za to so preprevidni voditelji in žnjimi združena mestna gospoda. Ampak nekoliko kasneje in polagoma. Izgovori in prilike se najdejo pozneje. In če ne pridejo sami, pa si jih pričarajo. S a j j e tudi podraženje kruha na 26 nvč. pri-šlo po umetni in zavratni agitaciji in s podraženjem je prišelzaželjeni poved mestnemu magistratu, da je mogel poseči vmes, češ: jaz moram skrbeti za blaginjo prebivalstva!
Pomočniki 1 Pomislite le, koliko je Vas, a oni bodo potrebovali le kakih 100 delavcev! Vrstiti se boste morali menda. Sedaj pa pomislite sami, da-ii bode moglo biti to na Vašo korist ?l In ali imaste garancijo, da še tistih 100 ne nadomestijo danes ali jutri z — Italijani?! In tudi Če Vas ne preženejo, sklicevali se bodo na ponudbe Italijanov in Vam — diktirali plačila I Jaz sem prepričan, da je to njih pravi in konečni namen. Saj so že jeli premišljati, kako bi slovenske delavce splavili čez prag občine tržaške, predno stopi v veljavo novi zakon o domovinstvu. Kakor vse Slovence, delujoče, odpravili bi radi tudi — vas pekovske po- ; močnike.
Kakor človek Vaše krvi Vam svetujem : ne ■ dajte se zavesti, pogodite se s svojimi gospodarji 1 \ Le-ti nam gredo že sedaj na roko 1 Magistratni komisar sevedh postopa tako, da je videti, kako ! neljubo bi mu bilo, ako bi prišlo do sprave. To ' mi daje mnogo misliti. Vsakako pa kaže to, kako j rad ima Sloveuce tudi on, da-si bi hotel veljati za ! — klerikalca I
Pekovski mojster slovenske krvi.
Iz Pulja nam pišejo : Ker je že navada, da se ! ; oh zvršetku vsakega Šolskega leta piše o tem ali onem gimnaziju, o njegovem napredku, o številu dijakov itd, tako tudi jaz navedem tu par vrstic o puljske™ g;«ius?!ju, zaiv.di tega tudi mi ne za-ostanemo. Slabo bi bilo, da bi se nič ne slišalo o tem gimnaziju, ki toli požrtvovalno goji mladino .di puro sangue*. Gospod uredniki — Gotovo ste slišali, da so se naši prvi italijanski maturantje zelo „zrisali s tem, da so za „blagi namen" darovali društvu .Lega nazionale* 86 kron. — No, pa naj zdaj reče kdo, da puljski gimnazij ni čisto italijanski, -- namreč, da so dijaki sami Italijani. — Po številu kron bi lahko sodili to. — A ni tako I To je samo slepilo za take, ki ne poznajo razmer. Šestinosemdeset kron, — to je po mojem računu, ker sem že star in se s kronami dobro ne razumem: 43 gld. av. vr. Ti so pa segli globoko v žep. Šmenta, sem si mislil, da bi bili naši maturantje tako dobro podkovani, to bi bilo denarja za družbo sv. Cirila in Metoda. Čital sem, da so jih italijanski časniki hvalili radi te velike požrtvovalnosti in jih navajali kakor izgled, kateremu so sledili drugi.
Kakor sem že omenil, ljudje utegnejo misliti, da je to svoto zložilo najmanje kakih 20 .juuakov" ; v resuici pa so bili samo 4, ker več italijanskih maturantov sp'oli tukaj ni bilo. Pa tudi ni lahko, saj njihovi očetje mnogo zaslužijo, — ne od „polentarjev", ampak od Hrvatov.
Gospod urednik I — Vem, da Vam je prostor pičlo odmerjen za take dopise in radi tega zavr-šujem za danes. Ako pa morda drngokrat dobim prostorčka v Vašem cenjenem listu, povem še več in marsikaj novega. Saj smo v Istri, in tukaj ne manjka novic, ki pa niso vsikdar všeč vsem. Pisal bodem še o gimnaziju, g. ravnatelju, o nekem profesorju, ki se je izrazil, da so v sredini Istre sami .barbari* ; potem o vedenju italijanskih dijakov, katere naš ravnatelj nazivlje „eine Zierde des Gymnasiumsu itd. itd.
Ja v Kopru in Pulju se lahko dogodi mar-
sikaj in nihče ne ve ničesar o tem. Smo pač blizu barbarije — toda te barbarije se ne *me iskati v sredini Istre. Gospod uradnik ! A'! o i de naš preljnb-Ijeni deželni nadzornik? Če je to res, potem bi pisal tudi jaz kaj za slovo. Saj dobro in srečno pot bi mu privoščil t	Peruu.
Od nskod. (O učiteljskih razmerah na Tolminskem). Pišejo nam dne 8. t. m.: Potovaje po Soški dolini, vprašal sem v mnogih krajih in več različ-nih oseb, je-li vse res, kar se piše o učiteljskih raemerah na Tolminskem. Prepričal sem se, da je vse gola istina, kar je razvidno med drugim tudi iz sledečega:
1.	Nekdo mi je pokazal šolskega nadzornika g. Frana Pominka pisma na „Učit. društvo", v katerih imenuje učitelje - družbenike hudobne laž-njivce, Don Quisciote i. t. d.
2.	Njegov, t. j. okraj. šol. sveta pisar, plemeniti g. Z i e r n f e 1 d, je imenoval učitelje v okraju pa .pantalona". Hm! Jabelko ne pada daleč od debla. Učiteljsko društvo je vložilo po dr. Trillerja sodnijsko tožbo proti omenjenemu psovalcu. Kar se ne stori, se tudi ne izve. —
3.	Zopet drugi mi je kazal odlok okrajnega šolskega sveta, da sadjarstvo, živinoreji itd. niso po učnih načrtih v nikakoršni zvezi z ljud«ko-šol-skim poukom!
4.	Kaj pa ie-le odlok okrajnega šol. sveta zaradi šolskega stanovanja v Kobaridu!Ni verjetno, da bi okraj. šol. svet sklenil kaj tacega v vsem obsegu. Čudil sem se, kedo in iz katerega namena zamore, recimo najprijazniše, napisati na potrpežljivi papir toliko brezpotrebnega. Dotična pisma in odloke sem prepisal.
5.)	Kar je „Slov. Narod poročal, namreč da predsedniki kraj. šolskih svetov ne dobivajo povračila za naknpljenja drva, učiteljice ročnih delne svojih nagrad, da se učiteljem no nakazuje po novem šolskem zakonu mali priboljtek itd., je tudi, žalibog, britka resnica. Tudi neki g. duhovnik, učitelj na šoli za silo, na dobiva že več ča^a nagrade. Na Tolminskem so res žalostne šolske in učiteljske razmere!
Vedeževalka V Ljubljani se klati neka „vede« ževalka" (ki pa najbrže ni naše narodnosti), katera izvablja lahkovernim ljudem na sleparsk način veče vsote denarja. Baba si da zaviti v ruto denarje, katere je plačala njena žrtev in pri tem mrmra nekaj iiera/.ninljivih besed. Potem zahteva, da dotični, kateremu vedcžuje, stopi na jajce, iz katerega kaže baba na neko reč podobno mrtvaški glavi. Potem jemlje v roko kost in dela žujo križe po zraku in godrnja zopet uoke besede. Ljud ju so tako neumni, da jim še impouuje vse to sleparenje in je imajo res za .copranje". A sleparka si daje dobro plačati to copranje in je izvabila že nekaterim po 5 do nad &0 gold. denarja. Policija jo zasleduje iu se jej najbrže posreči, ujeti lico v past. Čas bi res bil, da bi oblasti še strože gledale na take ljudske pijavke, nego so dozdaj. Kajti še mnogo se jih klati po svetu in se rede ob nevednosti priprostoga ljudstva.
Družbi sv. Cirila in Mstoda v Ljubljani so v zadnjih treh tednih poslali: Ženska podružnica v Kranju po blagajničarici gospej Mariji Drukar 79 gld. — Č. g. Ivan Podboj, župnik v Planiui, ia diužbinega nabiralnika v župnišču 3 gld. 75 nč,
—	Gdč. Ljudmila Mankoč-eva, blagajničarica ženske podružnice v Trstu, letnine 131 gld. 70 nč.t Ciiil Metodskega datu 130 gld. 91 n*.f drugih darov 177 gld. 39 nč., skupaj 440 gld. — Slavno pevsko društvo v Celju 10 gld. kot preostanek zbirke pri Ciril Metodskem kresu. — Č. g. J. To-mažič, mestni župnik v Škofji Loki, 5 gid. — Volilo č. g! Jož. Škerbinca, župnika v Vogeičah, 90 gld. — Po blagajniku g. Fr. Hiaiovcu od iz-venakad. podr. v Gradcu 19 gld. in 8 gld. iz nabiralnika pri narodoljubni obitelji Franjici Zabred.
—	Moška podr. v Kranju 56 gld. — Moška podr. v Trstu 83 gld. 62 nč. kot dohodek veselice dne 4. julija, 87 gld. kot dohodek veselice dne 11. julija in več drugih dohodkov, skupaj 400 gld.
—	Mariborska podružnica po g prof. BI. Mateku 165 gld. 80 nč. — Pod. v Selcih 14 gld. 20 nč. Podr. za brdski okraj 63 gld. 30 nč. in iz nabiralnika v Zlaparjevi gostilni v Lukovici 2 gld. 10 nč., skupaj 65 gld. 40 nč. po č. g. župniku F. Kaduncu v Krašnji. — Č. g. I. Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 5 gld. mesto venca na krsto pok. Janku Kesniku. — Volilo pok. č. g. Jožefa
Hajšeka, vpok. duh. t »Skalah, 92 glđ. 70 nč. — I aedo nisem hotel aadeti vsega mlajšega naraščaja. Slavno slovensko bralno društvo v Litiji po g. J. I Nadarjen propovednik, ki je čital mnogo, ie dijak Gregorčiču 100 gld. pokroviteljnine, namreč 47 | lahko objavlja lepe proizvode, lep dokaz je Jur-
gld. je čistega dohodka od .Slavčeve" slavnosti v Litiji in 53 gld. so darovale litijske Slovenke ^mesto traku na .Slavčevo1* zastavo. — Spreobrnjen Tržičan 1 gld. — 0. g. Val. Bernik,, župnik na Holmcn, dar 3 gld., ker so se srečno fzvršile cerkvene poprave. — Č. g. Rade Marzidovšek, c. kr. voj. duhovnik v Mostarju, 3 gld. — Šentpeterska moška podružnica v Ljubljani 78 gld. 40 nč. — Na dijaškem komeizu v Ljubljani nabral g. Parč. 29 gld. 42 nČ. — Šentjakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani Ciril-Metodovega daru 22 gld., letnine 44 gld. 68 nč., dar šentjakobskih Mohorjanov 67 nč. in iz nabiralnika v trnovskem župnišoa 3 gld. 39 nč., skupaj 70 gld. 74 nč. — G. Jos. Vertovec v Vel- Žabljah 1 gld 40 nč. — Podr. v Šempasui 5 gld. — Moška pod.' v Prvačini po Č. g. Bevku 21 gld. — Premska podružnica po č. g. župniku Križaju 5 gld, — Rožeška podr. na Kor. po g. J. Paulu 21 gld. — Moška podr. v Kamniku po g. blagajniku J. N. Sadnikarju 50 gld. — Ženska podr. v Kamniku po g. blagajni-čarici F. Karolnik-ovi 38 gld. 45 nč. — Podr. za Pliberk in okolico v Šmihelu 12 gld. 50 nč. — Slava večnemu Bogu, ki je dal toliko rodoljubja in požrtvovalnosti Slovencem! Bratje in jjseBtre, naprej do zmage!
BlagajniStvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Vlaka trčila skupaj. V noči od 6.-7. ita blizu Heba trčila skupaj dunajski brzovlak in praški osebni vlak. 14 oseb je bilo lahko ranjenih.
Strokovna razstava v Pragi. Drugo leto bode v Pragi velika strokovna razstava, katero priredi „Društvo inženirjev in arhitektov kraljestva Češkega11 v diužbi s praško obrtno in trgovinsko zbornico od časa 15. julija do 15. septembra 1898. — Uprava bode izključno češka.
Sodne razmere v Italiji. Kako malo se imamo čuditi Italijanom v Trstu, kadar jim je do tega, da kažejo svojo strankarsko strast, nam priča izborna slič:ca iz dežele liraonov in pomaranč.
V Potenci na Laškem. Osem posestnikov iz Givia del Calle, med njimi atrije jednega poslanca od vladne stranke, so bili zatoženi umora na političnem nasprotn;ku Vincencu Taranto. Uplivni Horodniki zatožeucev so vse poskusili, da bi osvobodili iste, da, ustanovili so se cel6 posebni časniki ki so skušali pridobiti javno menenje za obtožence. Naposled so še dosegli, da se je premestil državni pravilnik, ki je vodil zatožbo. V dan razprave pa so navalili pristaši obtožencev na porotnike in jim grozni, u a jih pouioro, &ko ubstodijo zaluzeue. Vendar se porotniki niso uklonili. Jeden obtožencev je v zadnjem trenotku začel kričati v dvorani in imenoval še mnogo druzih sokrivcev iz boljSih stanov.
Zagovornik je predlagal naj se porotniki še jedenkrat podajo na posvetovanje; in [ko se je zgodilo to, navalili so razdivjani ljudje na isto sobo, razbijali po vratih, plezali na okna in pretili porotnikom s smrtjo. Ko pa so se ti vrnili v dvorano, razglasil je predsednik razsodbo in vsi obtoženci so bili — oproščeni. Take so sodne razmere v blaženi Italiji. Ali je pričakovati kaj diuzega od — take krvi.
Naše polemike.
n.
(Dalje.)
Gosp. Viktor Bežek je rekel, rad svojega sotrudnika, ko bi ga „vseučiliščnika* kajti prvi dve objavljani v .Edinosti* ste hili »Ljublj. Zvon" ; saj sem rekel v
da bi on žalil ja« imenoval tretjini spisa,
nfliponjeni za
opazki, da se od uplivne strani (od g. Bežka) smatra to razža-jjenjem; to ni zraslo na moji njivi.
Gosp. Vidic misli, da sem ponosen na dok-tarja indologije. Ko sem februvarja 1884. 1. šel z Dunaja po dovršenih študijah, je piaal češki list .Vidensky Vestnik", da sem bil v dunajskih slovanski krogih priljubljen zarad mimi.fadne (izven-redne) skromnosti. Prav nasprotno so sodili ljudje, ki so me poznali bolje iz parletnega osebnega občevanja.
.Zelenec" ni nobena psoka, sicer bi morala biti psovka tudi »Grflndeutschland*, tudi s to be-
čič; za kritikovfcnje pa je treba resnih in obširnih študij ter blagotno uvažanje naših dejanskih in šibkih razmer. Levstik je dijak, Koseskega ocenjeval ali on, dijak, svojih ocen ni objavljal. Sploh je, kolikor je znano meni, v zadnjih 50 letih našega slovstvenega delovanja to prvi slučaj, da znanstveno — poučne spise našega jedinega zavoda kritikuje doktorand
—	da ne rabim več nepriljubljenega izraza: „vseučiliščnik".
Ni istina, da sem hotel zadeti vse mlajše slovstvenike; to je uprav glavni namen moje knjige
—	kar sem omenil tudi v svojem spisu — naše pesnike in propovednike od 1870. 1. sem, s katerimi smo stopili v svetovno slovstvo, postaviti v pravo luč. Ponavljam: namerjaval sem pisati do 1895. 1. torej uprav celih 25 let, a žalibože prišel sem samo do 1890. 1. tega nisem kriv jaz, nego krive so temu razmere. V tej dobi ni iskati ,Ze lencev*. Warum denn in die Ferne sclnveifen, das Gute liegt so nah!
Glavni .argument" Glaserjev pravi g. Vidic, je moja mladost, ker mi ni mogel stvarno preko-sloviti. O saneta simplicitas! Dokazal sem mu, da on niti razločevati ne zna kompilacij od prvih samostalnih del; njemn je literatura .psihološki roman*. Če kdo producira taka monstra, in se trdi, da mn stvarno nisem mogel do kože, potem seveda ni več govoriti. Sklicnje se na svoja Štiri leta sredi duševnega gibanja živahnega mesta, da prijateljski občuje s priznanimi učenjaki, da se je bavil z literarno historijo in da je zdaj gotovo tako zmožen soditi, kakor bo čez par mesecev, kedar bo namreč soplent v kakem malem mestecn. Odkar sem jaz dovršil gimnazijo, niso minola 4 leta-nego minolo je 32 let in sem jih gotovo porabil tako temeljito kakor gospod Vidic. In za pet ran božjih ali on ne more živeti, da bi ne sodil drugih ljudij I On sodi tudi zavod, namreč „Slov. Matico' ne samo oaebo.
Gospod Vidic pravi, da mora biti kritika stroga; priznavam rad, da bodi kritika stroga v velikih kulturnih narodih z mnogimi pripomočki, n. pr. o Ruskih in Nemcih v katerih je jezik zagotovljen na vse strani. Kaj pa hočete s strogo kritiki' v Slovencih, ki bijemo boj za živenje iu smrt!
(Pride še.)
Najnovejše veatl.
Budimpeita 8. Seje srbskega narodno-cerkve-nega kongresa so preložene na nedoločen čas.
Madrid 8. Nek anarhist je umoril minister«
skegs. tučdsednika Canovas-a a tremi hitciiz samokresa.
Madrid 9. O umoru ministerskega predsednika se čujeio naslednje podrobnosti: Canovas je sedel na neki klopi in čital časnike, ko se mu je napadalec približal in zavratno trikrat ustrelil nanj. Odvetnik Sorenc je morilca zajel in ga izročil orožnikom. Canovas, zadet v glavo in prsi, zgrudil se je pred očmi svoje soproge in umrl čez euo uro in 35 minut, previden se svetotajstvi. Morilec Michele Golli je iz okraja Neapeljskega. Zaradi revolucijonarskih spisov je bil v Italiji obsojen v zapor, a posrečilo se mu je nbežati iz ječe. Za tem je prebil nekaj časa v Barceloni, kjer je za hajal v uredništvo lista .Sciencia Sociale". Na to je potoval po Francoskej, Belgiji in Angliji in se je mudil početkom meseca julija v Madridu.
Madrid 9. Sagasta je izrazil svoje ogorčenje na napadu na ministerskega predsednika in se stavil kraljici o tej zadevi na razpolago; tudi večina liberalne vladne stranke je ponudila svojo uslugo.
Madrid 9. Sklepa se, da je prišel morilec isti dan kakor Canovas v Santa Agosda. Napadalec se je priznal anarhistom in izpovedal, da je napad vspeh anarhistične spletke.
Madrid 9 Minister«ki svet je sklenil provi-zoriču m ministerskim predsednikom razglasiti vojnega ministra Azcanaero.
Trgovinska brzojavko ln vntl.
Bn	Pšonio« '.a jesen 11.06 ll 07 Pšenica »a
Bpomlad 1M>8 ll'02 4o 11.16 Oves za jesen 6.10 6.12. — lis aa josen 8.56 8 58 Koruza soptember I8H7. 4.92' 4 93
Panira nova od 78 kil. f. 12 05—12,10 o<\ 79 Hlo 12 la 12 20 o.I 80 kil f. 12.20—12'25 , od 81. trii f. 12 26 12 30 o(i 8H kil. for. —.— —.—. JcAmet 6'80 10.-proso 6 20' 6 40
Pšenica: Dobro ponudbe, mlini jako rezervirani, trg mlačen. Prodaja 15000 mt. st. 10 nvč. ceneje. Rž 10 nvč. ceneje. Koruza mirno. Vreme: oblačno.
■ Tba*. Normiiiir-iiii -Omlki-tr for. 11.80 do —'—. Noll po f. 11.55. Za notranji trgovini : Centrifuga! f. 341/« Concasse f. 36'/*, Četvorni f. 37'/,, t glavah f. 367,-37'-.
Bavrs. Knvh ^nntoi good averuge za avgust 44.60 tu decerabor 45.25 bolje.
Lastnik kensorcij lista .Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik
Hamburg. Santo* good average at september 36.75, ta december 37.76 »a mare 80.50. za maj 39.—._
bona O. Avffaata
predvčenj	d*nes
Driavai dolg t papirju .... 10815	108.16
• , v irebra .... 102 25	102.25
▲▼atrijska renta v alatu . . . 123.30	123.25
„ , v kronah . . . 101.95	101.50
Kreditne akcije....... 369 —	369.50
London 10 Lat........119.45	119.46
Napoleoni.........{».62	9.51'/,
20 mark ...... 11.73	11.73
100 ital.i. lir...... 45.25	45.25
V0T Za slabotne •"^F®
boleha ve v>ded pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preiskušonoga učinka je
Zeleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunaj nka centa) priporočeno od mnogih zdravnikov,— Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterekih steklenic 4 gld. 50 kr.
Pra trgovina i oljem v Trstu I
Velika korist! Pošiljatve olja od 5 I. naprej.
Usojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskom, osobito pa gg. trgovcem, kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da zaradi močne in razširjene moje trgovine, odtlej dobijo na* ročono blago na dom vozni ne prosto. Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno točna, solidarna in poštena. Blago zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trat in okolico prosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo M domu, brez are!
Ceniki jedilno olje 1. 28; fino 1 32; finejšo 1. 34; naj finoj So 1. 40; namisno polfino 1. 44; nam. fino 1. 48; nam. finejfte 1 52; nam. najfinejše 1 56; ekBtrafino 1. 60« 64; specijalitetno olje 1. 72*80.
„Svoji k svojim !" PriCakovaje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej s& spoštovanjem
Anton Alroa, Acquedotto 9.
Spodaj ^pod^^^rhmašal^^ta „Edinost" ki je zajedno URAR, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani Friderik Colja, vratar hiše št. 8 via Solitario
Tvftne oene (Cene se razumeje na debelo In s earlno vred.) DomaČi pridelki.
Cena	od for.	do for.
Fiiol: Koks...........100 K.	—.-	—.-
Mandoloni......... „	——
sveti orndeči........ .	—.—	—.—
temnoradeči........ „	—.—	—.—
kanarček......... „	—.—	—.—
bohinjski ......... „	—.—	—'—
beli veliki ......... .	- .—	—.—
„ mali......... „	—.—	—. —
zeleni, dolgi........ „	——	—.—
„ okrogli........ „	—.—
mešani hrvatski...... „	5.25	—.—
„ štajerski...... „	—.—	—
Maslo fino štajersko................65.-	70*—
Ječmen št. 10.......... „	10.50	11.—
„ 9................12.25	12.75
P 8.......... „	13.-	13.50
Zelje kranjsko.......... „ —— .—
............... *
Krompir, .......	„	3.20 3.30
Proto kranjsko......• . . .	„	-.— —
Leda, kranjska......• . . .	„	———
ttpeh ogerski ......... »	„	67.— 58.—
malt ..............„	52.- 54.-
ZaTft Moooa......................„	150. - 152,—
Cejlon Plant. fina............„	170- 171.-
„ Perl..................„	180, - 189.—
Portorlooo..................„	154.— 166.—
Java Malang.....„	130.- 132.-
Onatemala..................n	127,— 128.—
San Domingo ...............„	130'— 182—
Malabar Plant ....... , »	„	—— —.—
„ naU™........ .	„	——
Laguayra Plant..............„	—.— —.—
n native .......	„	—.— —v—
Santos fini..................„	108.- 109—
„ Brednje fini............„	103.— 105—
„ srednji.................	95.- 96.—
„ ordinar........ .	„	88.— 89.—
Rio oprani..................„	—.— —.—
„ najfiniji..................w	106.— 1 08-
„ srednji..................„	97.— 98,—
Slrdkor Gentrifugal I. vrste ....	.	35 — 35.25
Concass6..................„	35.50 36.50
v glavah..................„	37 25 37.75
razkosani................„	36.76 37.25
Bil Italijanski fini.........„	24.50 25.—
„ srednji........„	24. - —.—
Japan fini ...........	17.— — .—
„ srednji ........	„	16.50 —.—
Raugoon oxtra..................„	13.50 13.75
I....................„	19.50 12.75
II. ... •........10.25 10.05
Petrolej luski v sodih........„ 16.50---
v zabojih od 29 kil. . . .	,	5.50 5.60
Olje italijansko najfineji............„	t>2.— 03 —
m srednjefino..........„	56.— 57—
bombažno, amerik............„	2« 50 27 50
dalmatinsko..................„	31.— 32—
Limoni Mosinski ................„	3.— 5.—
Pomaranče „ ........aaboj	4.— 6.—
Mandtljni Dalmatinski^	100 K. —---
„ Bari . . (	„	----
Pinjoli............................=.—
BoŽiĆi Dalmatinski novi............„	—. - —.—
„ Pulješki......................7.75 8.—
Snokve PuljeŠke ................„	—.— — .—
„ Grško v venoih,	...	„ —. —--
Sultanine .............„	—.— —•—
Vamperli novi....................„	29.— —.—
011} "bo ......................„	- —
Modra galica . . . . •............„	24.— —.—
Polenovke srednje velikosti ....	s	43.— 44.—
„ veliko ........	—•— —•—
. malo ..................n	— •— —
Slanlki v velikih sodih............*	—•— —
n * V. . -.......
Žveplo . • . . ..........—— •—
, — Tiskarna Dolenc v Trstu.