Žnpiiik Matija PanšaPopoldne 19. proainca je nam naš veliki zvon britko žalost uaznanil. Nemila smrt vzela nam je našega dubovnega pastirja č. g. Matijo Pauša, kateri so v 68 letu svoje staroeti zapustili svojo eredo Ko ao po aosečkah zaališali zvon. kateri nam je naznanil njihovo smrt, kdor le ima srce, v tisti uri se je na glas zjokal, ker v tistem trenotku nismo zgubili župljani samo preblagega dušnega pastirja, ampak tudi dobrega oieta, in za alovensko domovino vuetega narodnjaka. Njib starši nieo bili ravno bogati pa bili so verni, polni božjega duba. Taki so bili tudi naš rajni g. župnik. Vbogi so umrli, pa bogati so bili na dobrih delib. Vse, kar koli so po svoji varčnosti priliranili, to so vse na čast naše milostne Matere božje in za olepšavo eerkve obrnili. Bili so pri sv. Martinu 20 let priden delavec v vinogradu Goapodovem. Ko 80 faro naslopili. je bila cerkva zunaj in znotraj vsa zapuščena; zdaj pa. ko se naa zapustili, je naša božja hiša veseli tempeij, čeduo pomalana in vsa nakinčana: mala je sicer a lepa. Od velikih vrat do velikega altarja je vsa prenovljena. Naš zvonik je bil poprej skoraj brez strehe, in zdaj je z bakrom pokrit. Ograja okoli cerkve je bila vsa razrušena, zdaj pa je novo zidana, z malimi slikanimi kapeljicami ozaljšana. Sadunoanik je bil poprej s trnjem obrašeen, zdaj pa je vea zasajen. poln različnib sadnib dreves tn to se je vse večidel le na njihove stroške zgodilo. Večkrat 80 izgovorili beaede *. Ali ima Matija kaj v žepu ali ne. da bo le sv. Martin imel lepo anknjo. Bili so toraj farne cerkve zveati služabnik, bili so pa tudi gorečri oznanjevalec božje besede. Najrajši so nam govorili o sv. veri, o miru in ljubezni. Spoznavši pa, da mira in ljubezui tam in tam med ovčicami še menjka, bili so jako žalostni. Ni njim bilo pretežko, da so vsak den že od ranega jutra svoje ovčice v spovednici čakali, katere so prišle k njim tolažbe iakat. Siromakom so bili pravi krušni oče; ubogaime so obilno delili, in so ubogim celo aami na dom milošnjo noaili. Tudi za navadne teleane bolezni so imeli zmiraj zdravila pripravljena, katera so siromakom, ki nimajo ob čem po zdravnika poslati, brezplačno delili. Domacib zdravil ao vedeji celo vrsto naavetovati. Kar še je pa posebno veaelo, bili so zvesti sin slovenske matere. Radi so obiakovali poštene veselice in ao ae z veselimi veaelili, posebno tam ao radi bili, kjer so ae slovenske poštene narodne pesmi prepevale in tudi sami so radi katero zapeli. Zavrgli niao nikogar, za vsakega so imeli prijazno besedo. Kot pridni delavec so si zdaj šli v nebesa po plačilo. V božjo voljo zelo vdanim je britka smrt zaprla sladka usta in mile oči. Stari ljudje ne pomnijo, da bi na našem pokopališci kedaj toliko ljudi bilo, kakor na njibovem pogrebu. Tudi toliko joka in žalovanja še nismo imeli Martinski žapljani, kakoi'o pogrebu blagega gospoda. Tote britke ure smo se že veliko let bali, in nismo se je mogli ogniti. 0 milostna mati Marija! izprosi njim večno veselje, da tudi oui to dosežejo, kar so zmirom nam ovčicam žeieli: veeni mir in veeno veselje. <0 ruati zemljica, ne teži nam našega dobrega očeta! J. B.