Št. 32
V" Gorici, v četrtek dne 18. marca 1909.
; Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek soboto ob i. uri popoldne ter stane  po pošti prejo, ali v Gorici ua doni posiljana:
vso Mo.........15 K
'-'/,............to ..
Tečaj XXXIX.
. -I^isaini^V^'ivilkii:ht!»jit1»j^40iti^.iM      - ^     -„SdČA" ima *nasl(>dn]^ izMlhp prilogi*: Ob novem etu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakral letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Naročnino spivjema upravuistvn  v (iusjiinski ulici tev. 7 I.' nadstr.  v ..Goiiiki  Tiskarni'-   A.  (iabi^uLdif^ naroČila brez doposlam -naročaiae, se ne oziramo. ^ /Oglasi in poslanice s<* j-af-unijo pu ivtit-v^Mr^p- .'} -.skanu 1-ki-sir 10 v. i-krar  It  v. s-krat   l^vN^ča^ ¦ista. Veulcr.tt po pogodbi.   Večje črke po pn^Jirru.. -V;. '¦ »O v testa*, ko fidgoflinij:
»eklaine   in  spisi ibliko in vsebino (
n-diu"kei ' odklan
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan fca^ei^v Gorici.
Uredništvo''
se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v Gorioi V L nadštr. j urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i 91 v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni.
Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica/
Dopisi naj se poSnjajo le uredništvn.
Naročnina, reklamacije in druge i'eči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se nošlieio le npravoištvn.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ah gld. I'60.
„So5a" in „Primorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh^le tohakarnah: J. AfriS^ Gledališka nI.,; V. Baumgartner, Koten 2; Mat Belinger, Irzaska cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hon. .lellersitz Nunska nI. 3. I. Hova^ski. na Gorišdeku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1 ; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi II; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska eesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V. Trata-* tobakarni Lavrendid na trgu della Casorma.
Gor.-Tiskarna" A. GabrŽček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Hranilca Jut" mitom varna?!
- -»iJ?    j^stilpoglejmo, kako so rasli  in  padali  ti zalogi v 10 letih:
V prejšnjem članku smo dokazali, da je „prečastiti kuratorij" pobral iz Montove blagajne v 10 letih nad
600.000 kron,
ne da je podal račun, V kakošne občeko-ristne in dobrodelne namene jih je porabil. Vso pravico imamo, zahtevati čist račun o porabi tega denarja. In zahtevali bomo toliko časa in na vse načine, ki dovedejo do vspeha!
Ne zahtevamo tega le vsled najpri-prostejših zahtev javne morale, marveč zaradi te edine hranilnice same, v njenem interesu in v interesu vseh tistih, ki nalagajo tu svoj'denar v dobri veri, da je ta zavod pupilarno varen, — kar pa ni a bi bil vendar veliko varniši, ako bi imel v svojih reservah še tistih 600.000 K, ki so šle rakom žvižgat brez slehernega vidnega sledu. — Pravimo namreč, da je bil „Mont" krvavo potreben te ogromne svote, da bi ž njo povečal svoje reserve, ki so edina varnost za vložnike, edino opravičilo za privilegij — pupilarne varnosti. DoČim je dal „MontH v 10 letih nad 600.000 K ,,prečastiti kurateli", je sam nazadoval v svojih reservah in padal v letnem dobičku, dasi so se hranilne vloge več nego podvojile.
„Montu je imel hranilnih vlog:
I. 1897.......K   8,665.356-60
„ 1907.......„ 20,522.691-45
Zdaj pa poglejmo, kakošno varnost daje nMontB vsem tem milijonom vlog. — nMont" ima: temeljno glavnico, ki je pa v smislu ustanovnega pisma le za zastavljalnico; ta glavnica torej ni za varnost hranilnih vlog; posebna rezerva služi za kurzne zgube vrednostnih papirjev; splošna rezerva edina je tu v varnost hranilnih vlog. — Zaradi zanimi-
leta 1897. „    1898J
1899.1 1900. 1901. 1902.1
1905. 1906. 1907.
Temeljna glavnica
394.098 17| 394.098:1 394.0981171 394.098:17| 394.1001 394.100',-- S 1903.1 394.J00J 1904. ...........
394.100'— 394.217 75 292.397 j 121 329.32071
Posebna rezerva
327.603:551 295.994I70 240.724!69
Splošna rezerva
340.112J87 327.800,72 293.111'97 276.164J22 298.207J34 344.549J43 347.923:05 341.879!ld 201.1S0J42
155.795 92 178.944 35 181.907 03 203.252J56 194.109|l3 1K7.749J96 195.67892
214.938J22 238.48609 257.155 73
Temelj naglavn i c a zastavljalnice je torej padla od 394.098 K na 329.320. V I. 1906. so odpisali od te glavnice K 101.820*63, katere so izdali za popravo glavne hiše, kjer so uradi. Ker pa hiša zaradi iega nič več ne nese, — oziroma nosi le toliko, da se od vsega čistega dohodka ne obrestuje po 3% niti ta. novo založena glavnica, tedaj lahko smatramo, da je ustanovna glavnica padla za to svoto. In.res so jo tudi postavili I. 1906. v račun v znižanem znesku 292.397 K.
Ali Čujte čudo! V naslednjem letu 1907. pa je temeljna glavnica nakrat narasla na K 329,320, ne da je v računih le sled označena, kako se je to zgodilo. Ne v denarničnem računu in ne v ravnatelj-skem obsežnem poročilu ni niti besedice ne številke o tem narastku. Debelo smo gledali ta knjigovodski monstrum, a pojasnila ni mogoče dobiti! In vendar velja najprimitivnejše pravilo, da morajo računi sami podati možnost vsakomur, da sam izračuni, odkod izvira vsaka prememba bilančnih postavk! — „Goricau in nPrim. List", ki tako rada rešetata bilance, naj lepo pojasnita ta bilančni skok v računu Montove zastavljalnice.
Kakor je padla v zadnjih desetih letih temeljna glavnica, tako in še hujše je
padla   posebno  reserva, K 340.112 na K 240.724, ¦
-  in  sicer od torej  za celih
100.000 K
Ta posebna reserva služi edino za kurznezgube vrednostnih papirjev in torej ne prihaja v poštev za varnost hranilnih vlog. — Vrednostnih papirjev je izkazal Mont konec 1.1907. za K 1,867.030*34, — dočim jih je imel leto prej Še za K 2,522.62005. — Gornji izkaz dokazuje, da je ta zalog jako spremenljiv, kakor vreme, in po 10 letih.se je srečno znižal za celih 100.000 K, — in prav lahko se utegne zgoditi, da se staji popolnoma s pomladanskim snegom. — Mont nima drugih denarnih zalog nego so vrednostni papirji. V slučaju večjih potreb, posebno ob kaki denarni krizi, mora te papirje prodati, da dobi za nje denar, ki ga rabi za izplačilo hranilnih vlog. Ali prav v takih slučajih in potrebah padajo papirjem kurzi, v slučaju kakih vojen pa lahko padajo naravnost katastrofalno. V I,. 1907. so prodali za 655.590 K papirjev, a kurzna zguba je znašala 55.000 K. — Recimo, da mora prodati Mont vse papirje, in kurz je lahko še veliko bolj neugoden, tedaj je zmrznil Čez noč ves ta zalog 240.724 K. — Ali, kakor rečeno, ta zalog ne prihaja v poštev, ko govorimo o pupifarni varnosti na Montu shranjeni h vlog.
Ostaja nam edino Še — splošna reserva, ki daje Montu kot hranilnici vso finančno podlago. Ta zalog je znašal I. 1897. K 155.795, a do leta 1907. se je ppmnožil na K 257.155, torej je narastel za bornih — 100.000, dočim je v istem času pobasal »prečastiti kuratorij" nad 600.000 K Montovega denarja.
Zdaj pa vprašajmo se: Kaj pa je za edino hranilnico v deželi K 257.155 splošne reserve? Kaj je ta ni čari j a za K 20,522.691 hranilnih vlog? Saj to Mon-tovo imetje krije komaj 17«% vseh hranilnih vlog. — L. 1897. je imel Mont le 8,665.356 K vlog in reservni zalog je kril skoro 2%> po  desetih   letih   pa  je kritje
padlo na bornih 1%% kar je toliko kot - nič!
Vprašamo: Ali je še kje na svetu kaka hranilnica, ki je tako slabo podprta njena privilegovana pupilarna. varnost?
Vprašamo dalje: AH ni najmanjša raj-fajznovka v deželi za svoj delokrog veliko bolje podprta nego ta sloveči goriSki Mont? —Ali niso hranilne vloge bolj varne pri najmanjši kmečki posojilnici?! Odkod torej pupilarna varnost Monta?!
AH še nekaj drugega pada v- oči! Čujte in strmite!
L 1897. je bilo hranilnih vlog K 8,665.356, I. 1907. pa celih K 20,522.691; poskočile so torej za dva in pol krat. AH I. 1897. je bilo čistega dobička K 76.600*32, I. 1907. pa manj, t. j. K 69.519*14, aH po odštetju dobička zastavljalnice K 65.182*17. Na vsak milijon vlog je torej Mont napravil pred 10 leti po 9000 K, I. 1907. pa le po — 3000 K čistega dobička. — Odkod ta razlika?! Ali poberejo med letom toliko tisočakov »darovi", »podpore" itd, iz — tekočega računa? Kam gre ta denar?! Na dan s pojasnili!
Tako, zdaj imata »Gorica" in „Prim. List" dovolj gradiva za odgovore. To, kar smo povedali, je vse kaj drugega nego zlovoljne čenče o naprednih zavodih, ki j-^vno izkazujejo vsako leto natančno razdelitev dobička. — Razkrili smo tudi, na kako šibkih nogah je Montova pupilarnost! Več pride!
„lGleizdajniška" razprava v Zagrebu.
(Dalje.)
Sodnik Čuvaj: Vi vendar smatrate Hrvate in Srbe za jeden narod? Obtož.: Drago mi je, da ste to omenili. Da je že zdaj v vsem provedeno naše narodno je-dinstvo, rad bi povsod stopal pod hrvatsko zastavo, ali dokler še nismo v vsem
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treb mušketirjev". =
Francoski ipiial: =   ALEXANDRB  DUMAS.   =
(Dalje.)
Arainis se je delal, kakor da veruje, da je njeno nasprotovanje resnično in si ni hotel v svojih očeh izbrisati zasluge, da jo je pregovoril.
— Milostljiva gospa; ji je rekel, hoteli ste premagati svojega brata, gospoda Princa, to se pravi največjega vojskovodjo našega Časa, in kadar duhovite ženske »hočejo, tedaj tudi vse dosežejo. Vi ste dosegli uspeh, Princ je potolčen, ker ne more več nadaljevati vojne. Spravite ga sedaj na našo stran. Odtujite ga čisto na tiho od kraljice, katere ne ljubi, in od Mazarina, katerega zaničuje. Fronda je komedija, v kateri smo doigrali šele prvo dejanje. Počakaj mo sadaj, da se razvije, to se pravi do onega dne, ko se obrne Princ proti dvoru.
Gospa Longueville se je dala pregovoriti. Bila je tako trdno prepričana o moči svojih lepih oči j, ta fronderka-vojvodinja, da ni dvomila, da bodo vplivale tudi ' . Conde-ja, in škandolozne kronike onega časa poročajo, da si ni preveč domišljala,
ifo je Athos ostavil Aramisa nfe trgu Royale, je šel h gospe Chevreuse. To je bila še ena froriderka, katero je  bilo treba  pregovoriti, a dala se je težje j
prepričati nego njena mlada tekmovalka: za njo se niso določile v pogodbi nikake ugodnosti. Gospod Chevreuse ni bil imenovan za guvernerja kake province, in ko bi tudi hotela biti kraljica krstna botra, bi mogla biti to k večjemu vnuku ali vnukinji gospe Chevreuse.
Pri prvi besedi o miru je torej gospa Chevreuse zgrbančila čelo, in vkljub vsej logiki, s katero se jej je Athos trudil dokazati, da je nadaljna vojna nemogoča, je vendar "zahtevala, naj se nadaljujejo sovražne demonstracije.
—   Lepa moja prijateljica, jej je rekel Athos, dovolite mi, da vam povem, da se je že vse naveličalo vojne, da Želijo vsi razun vas in morda koadjutorja miru. Pazite, da vas ne pošljejo v prognanstvo, kakor 2 a časa Ludvika XIII. Verujte mi, časi naših uspehov in spletk so minili, in vaše lepe oči niso ustvarjene zato, da bi ugasnile, objokujoč Pariz, kjer bosta toliko časa dve kraljici, dokler boste vi tu.
-- O, pravi vojvodinja, sama se ne morem vojskovati, a maščevati se morem nad to nehvaležno kraljico in njenim Častihlepnim ljubljencem.... in na mojo čast! maščevala se bom!
—  Milostljiva gospa, pravi Athos, prosim vas ne delajte vikomtu Bragelonneskemu težke bodočnosti; povspel se je že, Princ mu želi dobro, mlad je: pustimo ga, naj si ustvari kraljevo bodočnost! Ah, oprostite mojp slabost, milostljiva gospa; pridejo tre-nuti, ko človek oživi in se pomladi v svojih otrokih.
Vojvodinja se nasmehne, pol ginjeno, pol iro-ničnoi rekoč:           ,    j-
-— Grof,  bojim-: še, da vas je pridobila dvowia
stranka. Ali nimate morda že kakega modrega traka v žepu?
—  Da, milostljiva gospa, pravi Athos, imam red podveze, ki mi ga y podaril kralj Earl I. nekaj dnij pred svojo smrtjo.
Grof je govoril resnico: ni vedel, kaj je bil prosil Porthos, in kako mu ni bilo znano, da ima še neki drugi red.
—  Ah, da! Treba se bo postarati, pravi vojvodinja sanjavo.                                          -             <   ;
Athos jo prime za roko ter jo poljubi. Vzdihaila je ter ga pogledala, rekoč:
—  Grof, Bragelonne mora biti prijel j bivališče. Vi imate okua; gotovo imate dovolj vode, gozdov, cvetja.   \
Vzdihntla je vnovič ter naslonila aveju ljubko glavo na svojo koketno pod vito roko, ki je bila še vedno lepa po obliki in beli barvi.
—  Milostljiva gospa, ponovi grof, kaj ste rekli ravnokar? Nikdar vas še nisem videl tako mlade, nikdar vas še nisem videl lepše.
Vojvodinja zmaja z glavo; nato pravi:
—  Ali ostane Bragelonne v Parizu ?
—  Zakaj mislite na to ? vpraša Athos.
—  Pustite ga meni, nadaljuje vojvodinja.
—  Ne milostljiva gospa; če ste vi pozabili na Vedipovo zgodbo, pa se je jaz dobro spominjam.
—  Zares, grof, vi ste preljubeznivi, in hotela bi živeti en mesec v Bragelonne-ju.
* — Ali se ne bojite, da bi imel potem mnogo za-vidljivcev, vojvodinja? odvrne Athos galantno.
.*afriWaWPk:*.«'*&n smatrati za sla-, bičain kukavico, ki se pj#agoMe večini. Ko se pregleduje nato .neka/slika srbskega-.kralja Petra, ki se je našla pri enem. soobtoženih, se med občnim smehom konštatira, da se ie ta slika izdelala na — Dunaju. Na vprašanje glede »Slavenskog Juga« pravi, da zna o njem toliko, da prireja jugoslovanske izložbe, sestanke, in da dela na kulturno zjedinjenje Jugoslovanov. Nato slede vprašanja zagovornikov. Dr. Hinkbvič konštatira, da> Nastič sam pravi v broŠurbFinales da Oreščanin ni bil udeležen pri revolucijonarni propa-gandi. Na vprašanje 61'. PopoviČa, ali je našel v pisanju »Srbobrana« in »Srpskega. kola« kako tendenco, pravi, da je pozorno čital, a ni našel nič proti Hrvatski. Dalje pravi, da je nacijbnalni program srbske samostalne stranke isti, kakor ga je imel »Srbski-klub«, ki je bil del vladne večine pod Khuenom. Šele po osnutku srb. sam. stranke-so: SrbizačelL čutiti, da. so Interesi Hrvatske.identični z interesi srbskega naroda. Naša stranka je delala na ojačen-je Hrvatske skupno š Hrvati in je suspendirala svoj hacijonalni program, dokler niša uvedene ustavne svoboščine na Hrr vatskem. Na neko daljno vprašanje razlaga, da se v šolskih knjigah, izdanih pod sedajnim Frankovcem Kršnjavijem, imenuje pravoslavna vera povsod »srbsko-pravoslavna«, patrijarh pa »srbski patri-jarh«.
Nato se pokliče četrti obtoženec Vašo Lukač, trgovec in krčmar v Vrgin-mostu. Prizna se članom srbske samostalne stranke. Za kake »tajne« sestanke pri njem ne ve, ampak so bili vsi sestanki javni. Pri nadaljni razpravi se konštatira, da se je »prifurtimašilo« v sodne akte številko časopisa »Privrednik«. Lukač je bil namreč po dovršeni hišni preiskavi aretiran .11. novembra 1908. V sodnih aktih pa se nahaja naenkrat časopis, ki je izšel 19. novembra 1908, češ da se ga,je našlo pri.hišni preiskavi. Obtoženec odločno zanika, da bi bil imel v izložbi sliko kralja Petra. V jijegovi izložbi se nahajajo slike raznih svetnikov. Predsednik: •Pustimo svetnike* Morda postane tudi kralj Peter svetnik, ko umre. Vi ste bili član »Slav. Juga«,hki je hotel te dežele odtrgati od monarhije in jih priklopiti Srbiji? Dr: Hin-kovič: Kje to stoji? Predsednik: To ni v »Finale«, a je v Nastičevi izpovedi. Dr. Hinkovič: Tega niti v tej izpovedi ni.
Zaslišan je bil potem pop Nikola Milic, potem Živskovič in Petrovič. Ponavljala so se prejšnja jednaka vprašanja in odgovori.
DOPIS i. iz ajdooskega okraja.
Obeliske vsilite t Graičik ali kake neaostavnesil treležlra vladi klarikalcsn i prilog. — (Konec)
8.) Drug slučaj je ta le: Vladni poverjenik ni pustil voliti Mermoljo iz Sela s pravilnim pooblastilom za Marijo K. iz Sela, katera ima volilno pravico., v III. razredu in -tudi ni pustil drugi dan voliti v H. razredu s pravilnim pooblastilom za dediče pok. E. iz Sela, Id so mladoletni. V več slučajih pa je nasprotno veljalo, da, Se celo se j«* kršil § 8. obč. vol. reaa, ker je volil Cigoj iz Čr-nič z dvema pooblastiloma, enkrat v III. razredu in enkrat v II. razrertu.~Dokaz za to so pooblastila, ki so pridejana vol, aktom.' §i8. onč. vol. reda pravi, da pooblaščenec sme le enkrat s pooblastilom voliti.
9.) Župan iz Kamenj, hud klerikalec, je volil s pooblastilom, ki mu ga je dala P. M. z a se, — za dediče pok. P. Dokaz pooblastilo, ki se je priložilo vol. aktom. Ta župan bi bil moral imeti pooblastilo dedičev pok. P., da bi bil smel voliti za dediče pok. P., a tega ni imel. Z omenjenim pooblastilom, ki mu ga je dala P. M. za se, bi bil smel voliti samo za njo.
10.) Batujski župnik je agitiral v /vol. dvorani, kar je tudi v vol. zapisniku konšta-tlrano. Po § 22. obč. vol. reda je tako agi-tiranje nedopuatno. Naprednjaki so se brzojavno pritožili, in tudi na brzojaven poziv, da se mora odstraniti iz vol. dvorane, ni ubogal. Vladni poverjenik ga pa tudi ni pognal iz dvorane.
Tako so se vrSile volitve v Črničah, kjer je zmagal klerikalni terorizem in nepo-Btavnost. Vlada je vse to potrdila.  Zaupnost
ljudstva v pravičnost vlade.je Sla in to.  tudi.I nekaj velja. Ena skušnja več s?a nas.      ..
Kar je največjega ppmena, pa je to, da je vlada rekurz za to zavrnila, ker Je bil vložen tja, kamor seje zahtev.ajo.  ..
Neki mož je rekel drugemu pri nekem pogovoru to-le: »Ko bi.bili Tivlo-žili 2reknrza, eneg* na c. k*. If.U-J varstvo, kakor se je zahtevalo, a> enega da bi yl o ž i 1 i po § 32,.,opč. vol. reda na županstvo".
„Potem bi bili yrnili »jnega za to, ker je vložen na županstvo, a drugega zato, ker je vložen na c. kr. okr. glavarstvo", pravi drugi.
In mi moramo pritrditi, da je res tako. Pojdimo k volitvam županstva. .......
Kakor ;"e bilo postopanje pri volitvi; starešinstva proti izrecnim določbam obč, vol,; reda, kar dokazuje ugovor proti volitvam;" kakor je bilo postopanje pri zavrnitvi, ome-njenega ugovora proti določbam, c. kr.^pkr.. glavarstva v Gorici, ozirom vladnega poverjenika; ravno tako se je že tretjič bilo v obraz določbam obč. vol. reda, tudi pri yo-^ litvi županstva dne 11. febr. 1909.          ..;,
§ 36..obč. vol. reda se glasi: »Izvzeti* so in ne morejo biti izvoljeni: 1. taki, ki ne stanujejo v občini". Izmed 21. starešin se je izvolil .županom g. L. Boiko, edini, ki ne biva v občini, menda"''za *t6f'*da se je dalo postavni določbi udarec v obrazr čemu so dolofte o*>č. vol. reda? — Ali ne veljajo, p' občino '.Črnite ? Povejte vi na c. kr. okr., glavarstvu v Gorici! Novoizvoljeni župan Bolko nima menda niti koSčeka svojega posestva v Črničah, ker je menda na vse Črniško, Bol- | kovo posestvo pisana lastnica njegova soproga.
Vlada gre klerikalcem povsod na roko, ker. ve, da vlada ima največje zagovornike v duhovščini, ki uči, da Bog hoče, da eni trpe — a drugi, da se maste. No pride tudi obračun, in takrat bode tudi Bog hotel, da ljudstvo zapodi od sebe največje izkoriščevalce nevednosti.   .                                   < ,
BrjS. — Dne 14.  t. m.  je   popoluuoči med dežjem in vetrom strašno grmelo ioy treskalo. Strela je vdarila v zvonik: podružnične ;| cerkve sv. Martina;   pokvarila uro;   potrgala j| vrvi zvonovom  in razdjala tlak   v., zvoniki], i švignila je potem v  bližnji, hlev .posestnika Franca Lično,* kjer je  ubila izme,d  njegove živali vo^ predrla zid v sosednji,; hlevV) drugega, kmeta in tam ubila edino kravo, ki je bila notri. Pripomniti moramo, da zvonik ima strelovod, ki pa najbrže mora biti pokvarjen.
Iz komenskega okraja.
Pliskovica. — (V odgovor »P. Listu« z dne 11./3. t. 1. št. 10.) Pravite, da Vas je doletela redka čast iz Gabrščekove tiskarne z nekaj iztisi »Soče«; zahvaljujete se g. dopisnik. Vsaj da imamo »Sočo«:, ki povš, kar je važno za vsakega, če količkaj pameti ima. O novem županstvu, kar^ sem pisal, ostane enako kakor zadnjič. G.( .dopisnik, ako imate kaj o bivši učiteljici,,pomagajte si naprej proti »jugu«. Razumete, da ne bom pisaldalje. — O rekurzu ,ob,č. volitve da sem jaz lovil podpise istega, ni res.
Skoraj lahko rečem, da g. dopisnik je tako pameten, kakor nekdo, ki je konja lovil in' Osla vjel, pa kakšnega. G. dopisnik, saj sem že zadnjič javno objavil y listu »Soča«, da ako se ne podpišete, /Vas smatram za nepoštenega, kakor reče^tu-ti danes. Ako imate še kaj gradiva zgjjje/ ne, le naprej, imam tudi jaz Še nelka^^ak/j, bo potreba.                                Kj^g,\,.;
Iz bouškega okraja.
Iz Bovca. — (Zameti. Plazovi." Ustavljen cestni promet.) bovški cestni odbor je z ozirom na velike žamete na cesti Bovec-SoČa*Trenta prosil brzojavno pri nameStništvu v Trstu in de^ želnem odboru v Gorici nujne in izdatne podpore, da se zamore ta cesta za promet zopet odpreti.                                  r
Da se ta prošnja tem bolj ukrepi iti od strani imenovanih oblasti ugbdhdfeši, podajemo tu javnosti nekoliko poročila.
Sneg je zapadel nad 1 m visok. Ko so ga na gori imenovani cesti orali, je prišel plaz, ugrabil je plug, konje ih tamkaj, se nahajajoče ljudi. Le z veliko silo so se. rešili ljudje in konji, ko je plug in nekaj sani v plazu ostalo. Pričeto delo še Je moralo popolnoma ustaviti. Ker pa sneži in dežuje skozi 14 dnji neprenehoma, je ta
.ii
cesta ne ie samb popolnoma zamedei temveč popolnoma s plazovi zasuta. P$$ samezni plazovi so od 15 do 20 m široki in po 5 m globoki. Promet na tej cesti je popolnoma ustavljen, odpreti je ne bo mogoče najmanj 2 meseca, če ne dobimo izdatne podpore. Trentarjem in Sočanom primanjkuje .že sedaj živil,? kaj pa Še bo, Če-se promet kmalu ne Odpre.
Pod to hudo zimo trpijo tudi Bovčani, ker jim primanjkuje kurjave, drv imajo sicer dovolj nasekanih na Plužnah, pa ne morejo do njih, ker je vsled ogromnega snegu in plazov tudi ta cesta zaprta. ,ri-P^ptrebna je hitra pomoč.
Iz kanalskega okraj«
ABflOVO. — 5 let bo kmalu, Odi bile pri nas volitve sta: Jinstva, 4 leta, odkar je bil izvoljen župan. Za nove volitve so bili razpoloženi imeniki lani v decembru, razpisane pa volitve Se vedno,niso, Uiv1aJ*nfe" jih župan. Kaj pa pravi k temu c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici?.
Iz tolminskega okraja.
Na Tolminskem. -1 C. kr. okrajni šolski svet je sklenil zidati novo šolsko poslopje v Plužnjah, v Srnasti in v Novakih. Enorazredna ljudska šola se ustanovi v Sužidu in Podbeli.
Domače vesti.
Star denar ]e poslal družbi sv. Cirili In Matoda |. Oraptln PfttKl, trgovec, Gorjansko. Vrlemu rodoljubu se tem potom uljadno zahvaljujemo, z željo, da najde mnogo posnemovalcev. (Družba sv. C. in M.)
PfedaMDJe. — Sinoči je predaval dr„ Al. Gradnik o modernem impresionizmu. Zanimiva tvarina je privabila v dvorano k „Jelenu" jako mnogo občinstva, ki je hvaložno predavatelju za znamenito razlaganje.
Poveljnik 56. brigade, gen. m. Seibt, je povišan za feldmaršallajtnanta ter postane tako poveljnik divizije; ostane najbrže v Gorici, ker bo skoro gotovo tu poveljstvo divizije.
Ljubljanski igralci prirede' začetkom apriia v »Trg. Domii« v Gorici več predstav, najbrže 10.                       .".
»Zavijanje resnice«. — »Gorico« boli dejstvo, da je goriški deželni odbor ,izpo-sloval lani proti našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sine točiti novo vino do konca leta 1908. Zato bi se rada otresla te bolečine pa kriči, da »Soča« zavija resnico. Slabo zdravilo, čisto napačno za tisto bolečino. »Gorica« hoče podkrepiti svojo trditev s citatom iz izjave g. odbornika in poslanca Klančiča lani v »Gorici« in »Soči« ter hoče ž njim dokazatiT da je dežeJni odbor čisto nedolžen radi omenjene prepovedi. »Pozabila« pa je citirati te-le besede Klančiča iz njegove izjave: »Vuvodnem članku »Soče z dne 19. novembra t. 1. št. 135.1 e b i 1 a objavljena in komentirana vest, da je deželni o d-b o f i z p o s 1 o v a l proti našim revnim vinogradnikom naper-j e n o prepoved, da se ne sme to-čiti novo' vino do konca tekočega leta. Ta vest, katero sta objavila tudi »Slov. Narod« in »E d i n o s t«, ni izmišljena, ampak, kakor sem se osebno prepričal, zajeta iz zaneslji-j vlh, verodostojnih virov.« — S tem je pač |; dovolj potrjeno, da je izposloval znano prepoved goriški deželni odbor in dogna-no je, da »Soča« ne zavija resnice, pač pa Gregorčičeva' »Gorica«, ki ni hotela citirati teh stavkov. -
Slovenskemu ženstvu! — Odbor »Splošnega slovenskega ženskega društva" je sklenil. v svoji zadnji seji, da bo izdajal od Časa do časa publikacije, kakoršne izdaja n. pr. tudi »Ženski klub Češki". V teh brošurah bi se razpravljala vsa, v žensko področje spadajoča vprašanja. Zlasti bi se priobčevali Članki o stališču žene v javnosti, v raznih njenih poklicih, o njenem pomenu v umetnosti in literaturi, o njenem položaju doma,, dalje o vzgoji otrok, o gospodinjstvu i. t. d. Sprejemale se bodo tudi leposlovne črtice in pesmi iz ženskega peresa.. Splošno, slovensko žensko društvo hoče na ta način dati slovenskemu ženstvu priliko, da začne pismeno • izražati svoje misli in nazore, da se poiskusi in uri v pisateljevanju. Pripraviti hoče tla  za izda-
janje slovenskega ženskega lista. Prtepavke za prvo ,tako, brošuro., naj blagovolijo poslati Slovenke čim preje na naslov „Splošnega slovenskega ženskega društva" v Ljubljani
» S kako pravico!« — »Gorica« iz-prašuje, s kako pravico je vprašala »Soča« »Gorico« in »Prim. List«, koliko denarja so dobili od »Monta« duhovniki po deželi in kam je šel ta denar. — »Gorica« utika svoj nos celo v reči, ki jo prav nič ne brigajo. S skrajno hudobijo in nekr-ščanskim namenom se zaganja v napredne denarne zavode, ki polagajo javno račune o vsakem novcu. »Gorica« ve, da. je pri teh zavodih vse v redu, vendar nh.objeda, ker bi v svoji ljubezni do bližnjega strašno rada škodovala. To nepre-ta,no nesramno drezanje »Gorice« je rodilo vprašanje glede# »Monta«. Tu pa je vsa reč čisto drugačna, kakor je razloženo v uvodnih člankih. In prav »Gorica« in »Primorski list« sta-dolžna dati odgovor,' k er ona dva pa č s e de 1 "at a za čuvarja nad ljudskimi deli ar j e m. Torej naj povesta, pa resni co seveda, kam je šlo tistih 600.000 K, katere je sprejel tekom zadnjih 10 let »prečastiti kuratorij«. — Če taka vprašanja na ordi-narijatu morda niso baš ljuba, naj stresejo svojo, jezico radi njih nad Gregorčičevima listoma.
V uredništvu »Gorice« so »novo-strujarji« vedno bolj sovraženi. Navadno jih kolnejo tam tako-le dan za dnevom, sedaj pa so našii priliko, da so jim dali pod nos zopet javno rnalce hudega tobaka. Jezica nad »Kranjci« jih je zlomila, navidezno so jo naslovili na g. tajnika »Z. N. D.«, v resnici pa ne leti nič manj na naslov »novostrujarjev«, ki hočejo ugonobiti klerikalno stranko stare struje. Gregorčičeva »Gorica« piše:
» S trebuhom za kruhom so prišli čez Hubelj že razni tiči raznih barv. Mi bi pustili te priseljence popolnoma pri miru, ko bi se oni zadovoljevali z ljubkim kruhom, ki. ga dobijo pri nas na Goriškem. A ko-niaj se tak prišlec nekoliko ogreje v soln-čni Gorici pri naših loncih, že si domiš-ljuje, da je neko višje bitje, kateremu tiče glavno poveljništvo v deželi. Samo ob sebi se umeje, da domačinom preseda ^ta importirana ošabnost; še bolj pa se nam upira počenjanje onih prišlecev, ki skušajo na Goriškem ustvariti pogubn e. r az-jnere...«
. No, no, prav tako je pisal dr. Gregorčič lani, ko je sekal na drobno »novostru-jarje« po svojem listu. Ali so močno kih-nili dr. Dermastija, dr. Brecelj, Kremžar itd., ko so povohali tak hud tobak iz Gregorčičevega lista!
Domača čipkarska obrt.— Varuštvo zavoda za pospeševanje obrti se je obrnilo na ministerstvo za javna dela, naj bi se mu dala na razpolago učna moč, ki bi vežbala čipkarice, da bi se tako dvignila ta obrt v naši deželi. — To se sliši jako lepo, ali če presodimo, da se čipka sedsj le med Slovenci ter da čuti omenjeni zavoc! pred vsem potrebo, pomagati Lahom v mali obrti, bi mogli sklepati, da se utegne storiti kaj takega, kar bi ne bilo baš v korist čipkarstvu med Slovenci. — Seveda je čisto v redu, če se hoče dvigniti domačo obrt. Zato pa poklicani faktorji naj bodo pozorni, da ne bomo trpeli škode. Mestni rauztj i Gorici. — Goriški mestni svet je sklenil, da se napravi v Gorici mestni
Avstrijski rekord v sankanju. — Doslej je veljal za najhitrejšo vožnjo na enosedežnih sankah čas 1 minute 12 sekund za kilometer in sicer sta to hitrost dosegla lansko leto dr. Rziha in letos v Vrbi na Koroškem Karel Marki iz Gradca. 14. febr. t. 1. pa je dosegel isti Karel Marki iz Gradca v MŠdlingu pri Dunaju pri dirki hitrost 1 minuto 10 V„ sekund za kilometer in a tem tudi rekord, dočim sta dosegla isti dan na istem sanka-lišču dr. Zaak in Marki pri dvosedežni vožnji hitrost 1 minuto 123/s sekund za kilometer. Tudi ta hitrost pomeni rekord za dvo-sedežno vožnjo. Radovedni smo pa, ali bo držal še ta rekord, ko se priredi dirka v Bo hinjski Bistrici.
S strajt o**hae.a vlaka pri Prvačlnl je padel
danes dopoldnv -eki kurjač ter prišel pod vlak, ki ga je razmeaaril. Na kolesih vlaka, ko je prišel v Gorico, se je poznalo Še sledove krvi, kože in mesa. Orožen pogledi — Piše se Martin Hangerer, 9,2 let star.
Iz Št. Andreža, 16... marca. — Danes 1 je umrl previden s svetotajstvi; po jakd I dolgem bolehanju 24 let stari Alojzij Za- j vadlav, sin g. veleposestnika Franca Za- I vadiava. Naj počiva v miru dobri mlade- I nič, čislani družini pa naše sožalje!           .!
nSirlGI" je klicala na pomoč drž. prav- j dnika, ki na^ bi utaknil v luknjo onega biv- j Sega" kleri^^tttorj^kt^^ pdsi^ii^i^BftaipJ. klerikalne kote. — Če bi že imel" drž. prav-1 dnik koga prijeti, bi prijel paft tisto gospodo, J ki je agitatorja tako lepo učila ter pisala j na vizitke o slepars t yib, katera ^e ho J lela dognati, dasi je xadala, da^jih ni nikjer, j — Ti so potrebni poštene kazni. — In pa I plačajo noj mu, kar so mu še dolžni!            I
„D[uitvo slll8BSklb kolono*" so ustanovili I klerikalci, kakor smo že povedali pred časom, i Pravila so sedaj potrjena. — Kdor misli, da j so ustanovili klerikalci društvo v namen, da I se pomoga kolonom, se jako vara; kdor pa I misli, da je društvo ustanovljeno v ta namen, J da bi klerikalci vlpvili glasove kolonov pri j prihodnjih deželnozborskih volitvah, ta sodi I pa prav.                                                        j
Zopet samomor vojaka. — V Gradiš- I čti ob Soči se je ustrelil 24 letni korporal 13. Farkaš tamkajšnjega lovskega batali-jona. Dorna je z Ogrskega.                        J
Goriški tramvaj. — Več uslužbencev je že izstopilo iz službe, ker je služba predolga pa premalo plače. Govorilo se je celo že o štrajku. — Tramvaj se preveč vstavlja in čaka na izogjbališčih, tako če gre kdo peš z drž. kolodvora, pride ob istem času s tramvajem na Travnik. Ne-umevno je tudi, čemu odhaja izpred kolodvora par minut pred dohodom vlakov.
Radi flftfliiiegi pretenjl je bil obsojen na '2 meseca težke ječe s postom vsak mesec Andrej Rozman s Koroškega, uslužbenec državne železnice. Pretil je nekemu Maražu in U. Barnabi. Ko so ga prijeli, je povedal drugo imo.                                                    !
Vreme. — Počasi prihaja v deželo spomlad. V naših gorah je polno snega in tudi iz Gorice ga videvamo na bližnjih hribih. Vreme je nestalno. Včeraj zjutraj je bilo jasno pa malce oremrzlo, popolud-ne ob 2. je deževalo, po 3. uri celo snežilo, ob 4. je bilo zopet solnce. Danes je lep pomladanski dan. Upajmo, da nam je pripeljal spomlad.
V Majajo bololšnico so prepeljali neko 19 letno Angelo Beltram s krogljo v levi nogi na zadnji strani. Dekle je čotalo t>a reklo, da ima revmatizem, v resnici pa še je bil na pustni torek razjezil nad njo ljub-cek ter jej pognal krogljo v nogo. V bolnišnici so jej potegnili krogljo iz noge. Ponehale so telesne bolečine, najbrže jej odle-žejo tudi duševne, kajti ljubčka z revolverjem pnfi ni dobro imeti.
Grmelo je, kakor smo poročali, v noči na nedeljo po Vipavski dolini. Močno grmenje pa je bilo tudi v gorah ob istem času. Pač nenavadno v mesecu marcu.
Fllhl Je ponoči čez kamen po cesti 19
letni Anton Gleščič iz Oseka  ter se močno
pobil po glavi. Zdravi se v goriški bolnišnici.
OdpHi llkinl. —• Jutri popoludie bosta
odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner.
Zveza narodnih društev.
Iz BrsstOflCI. — Da6 7. marca t. 1. se je vršil v Brestovici ustanovni občni zbor „Kmečko izobraževalnega društva „Rebrina". Navzočih je bilo 54 udov pod vodstvom g. deželnega poslanca Josipa Štrekelja. Euoglas-no so bili izvoljeni: preds. Mihael AntoniČ 93, podpredsednikom: Anton Peric 75, odbornikom : Jožef Antonič 71, Anton Blažič 5, Valentin Peric 96, blagajnikom: Jernej Pe ric> tajnikom : Jožef Rebula, preglednikom: Alojz Terčon ins Alojz Antonič 56.
. 'Vsled sklepa zbora naroči društvo sledeče časopise: 1. Sočo, 2. Edinost, 3. Slov. Narod, 4. Kmečki glas, 5. Primorski Gospodar,. 6. Kmetovalec, 7. Gorico.
Trgsviko-obrtae in ppsdarske vesti.
Okrajni posojilnici r Kobaridu je imela v i.
*908. K 11.684 čistega dobička. Na občnem *om je dala te-le prispevke: Olepševalnemu društvu K 400. — Ognjegascem v Kobaridu 400, na Idrskem 100 K. — Za občinsko «ujlžn!co 200 K. — Za kip Hrabroslava V o-lafič«, ki se letos postavi, K 400. - Za članov spomenik prispevek za letos K 100.
— Družbi bv, O.in M,  50  K.  — DijaSki r kuhinji v Gorici 100 K. — Sholišču  v Go- I rici 50 K. — Bolnišnici v  Kandiji,  kjer je ljudij tudi iz naših hribov,  100 K.  —  Planinskemu društvu 50 K. — 9 občinam okraja za vbožce 560 K. — Dvema učiteljiščnikoma 100 K. — Vsa čast. takemu  zavodu  na de- J Želi 1 Evo zgled, ..kako mogočne podpornice I
postanejo po^ggijahko   vse   naše  posojilnice I
na deželi 1 Naprej K             •                           I
SfllorejCSRI   naznanja   c.   kr.  kmetijsko j
I društvo v Gorici, da se bodo brezplačno raz- I kuževali prostori, kjer se rede sviloprejke. I Svilorejči naj se javijo direktno ali potom I županstva z navedbo kraja, imena, h. štev. j in števila prostorov namenjenih za svilorejo j do 31. marca  1909. pri  c   kr.   kmetijskem i
I društvu v Gorici.                                            j
j          Na Balkanu.          I
^Včerajšnja poročila:   Z Dunaja:   V. najmerodajniših krogih se sodi, da je položaj naravnost obupen. Vse kaže na to, * da je vojna neizogibna ter da utegne izbruhniti že v par dneh.— Več parnikov | je priplulo v Solun, na katerih je naložen vojni materijal za Srbijo.   Parniki so izkrcali materijal, kateri sedaj peljejo v Srbijo'. — Ruska vojna uprava je poslala v Srbijo 25 vagonov konj. — Vojni minister je poklical poveljnike vseh divizij v Beli-grad na vojno ppsvetovanje. Razgovor se je sukal pred vsem okoli priprav za vojno. j — Koncentracija srbske armade ob Drini je končana. Vojne priprave ob Drini na I bosanski meji je šel inšpicirat sam kralj. I — V Berolinu smatrajo položaj za vele-I kritičen. Poročajo, da je nemški cesar ra-I di tega odgodil svoje že določeno  poto-I vanje v Krf. — Tudi iz Pariza prihajajo I vesti, ki sodijo, da je vojna neizogibna, -r
Črnogorska armada je.na potu na herceT j I govinsko mejo. Vojni svet čnogorski  je ! imel sejo, v kateri je povedal knez, da je vojska   pripravljena.    Najbrže   ppmilosti knez v kratkem politične zločince. — Avstrijski diplomatje z zadnjo rusko noto ni- ; so zadovoljni. Dolžijo rusko, angleško ni : francosko časopisje,  da  neti  prepir  ter hujska Srbijo.   Glavna  zahteva ,aystro- ' j ogrske vlade je ta, da se Srbija točno in jasno izjavi, ali hoče prenehati z nadalj-I nim oboroževanjem ali ne. — V Nišu je J neki srbski častnik   oklofutal  avstroogr-skega podkonzula, ki je baje izustil nekaj besed, razžaljivih za Srbijo. — J        Pred par dnevi se je že sodilo, da se utegne konflikt s Srbijo poravnati mirnim J potom. Srbija se je bila uklonila nasvetu J Rusije ter je izjavila, da se sk.-e^ odreka I zahtevam glede teritorialne   odškodnine, I ali od velevlasti pričakuje, da bodo čuvale njene interese^ v čemur je pač obsežena j zahteva po mednarodni konferenci.   Avstrija je rekla, da bi bila pripravljena v trgovinski pogodbi nekako  zadostiti   nekaterim  gospodarskim  zahtevam  Srbije, [s-čemur pa se odklanja konferenca. Na to l govori nova srbska nota o trgovinski pogodbi le kakor z gospodarskim vprašan-I jem brez ozira na politični in državno-I pravni konflikt.   Avstrija pa je priČako-I vala note, v kateri bi bilo povedano, da J se Srbija razoroži. Sedaj se pošlje Srbiji J še eno noto, kateri utegne slediti ultima-I tum. —                             -
I V Bruslju je naročila Srbija 15 tonelat I smodnika. Srbski listi pravijo, da ostaneta J Avstriji še dve poti: privoljenje v konferenco ali da nadaljuje poskuse z nadaljnim J žuganjem ultimata, da bi prisilila Srbijo k direktnemu pogajanju z Avstrijo. — Srbska skupščina je sprejela naknadni kredit I za oboroženje vojske v znesku 5.350.000 dinarjev. — Srbija je vsa pripravljena na J vojno. Prostovoljcev v vojski bo največ I domačih in iz Stare Srbije. Teh bo okoli j 15000 mož. —- »Reichspost« pravi, da je še I vedno nada, da se ohrani mir. Avstrija I noče pograbiti še za orožje, ampak pojde j do skrajne meje. Misli, da Evropa ne mo-I re odobravati načina, kako se vede Srbija I proti Avstriji. Opomini Evrope morda še j odvrnejo Srbijo od usodnega koraka. Že-I li direktnih pogajanj med Avstrijo in Sr-I bijo; ako se doseže to, bi bilo lahko priti I do sporazuma.
j Današnja poročila govore zopet od-I ločno za vojno. Poročila z Dunaja, iz Pa-I riza, iz Londona, iz Berolina vsa se uje-I majo v tem, da je položaj tak, da d& skle^ ' pati le za neizogibnost vojne. — Z Dunaja
;:$h poroča, da fflGgoČe že te dni izroči. Av- I strija Srbiji ultimat um. Od vseh sira-, J
, riij se zatrjuje, da izhoda iz sedanjega po-.I Iožaja ni drugega nego vojna.   Vojna je I
j vprašanje par tednov ali dnij, angleški viri 1 pravijo, da najkasneje začetkom prihod- ) njega meseca izbruhne vojna. Iz Srbije se j čuje glas, ua je vsa Srbija navdušena ter I pripravljena* rra-boj do- zadnjega moža. Is- I tbtako Črnagora. — Srbi sodijo, da bi Av- I strija imela na razpolago 500,000 mož;
I 100.000 za Bosno, 100.000 za  Črnogoro,
I 300.000 z Srbijo. — Srbske ustaške Čete so ponekod baje že prekoračile Drino. — V Belemgradu tiskajo baje že vojne pnHl klamacije. — Rusija vstraja glede anek- I sije Bosne pri svoji zahtevi po konferenci, taka je odgovorila na avstrijsko noto o sporazumu s Turčijo. — Bolgarska je odprta poti za prevažanje vojnega materija-
I ia v Srbijo. — Avstrija namerava vojaško demonstracijo. —- Velevlasti baje ne bodo; več] vplivale na Belgrad. —
>! Zadnji korak Avstrije v Belemgradu ne bo imel ne značaja ultimatuma ne videza kakega pritiska. Vsled tega je mogoče, da se vsa reč reši vendarle mir-
I nim potoni.                                                I
J     Politični pregled.     I
V   poslanski   zbornici je   imel   posl. I H riba r obširen govor. Najprvo je go- I voril o rekrutni predlogi, potem o Balka- j nui kako je izrabljala Avstrija geografski j položaj Srbije; naj se sodi sedanje pošto- I panje Srbije kakor se hoče,   zameriti pa j se jej ne more, ako se hoče osvoboditi iz J pogubnega objetja.   Obžalovati  bi  bilo, J ako bi Avstrija ne našla potij, da se iz- I ogne vojni. Srbski narod si je v junaških J bojih s svojo krvjo kupil svobodo in ne- I odvisnost, zato zasluži možnost svobod- I j. nega razvoja. Avstrija mu to lahko da, j ne da bi kaj izgubila na svoji veljavi. Nato I I je govoril posl. Hribar o znanih septembrskih dogodkih. Bienerth je rekel, da sta- I lišfce Srbije ni jasno, dokler ni tega, se ne j j more  vršiti' pogajanje   o   gospodarskih J vprašanjih. — Dr. K r a m a r je povdarjal J včeraj, da bi ne bilo prišlo nikdar do spo- j I rft s Srbijo, ako bi se ne bilo v Avstro- J j Ogrski vedno germaniziralo in madjari-I ziralo. Slovani hočemo ohranitev miru. I Posl. Dzieduszvcki je izrekel upanje, da j se ohrani mir. Odrekal je Rusiji pravico I protektorstva nad Bosno, glede Avstrije J pa je rekel, da je dovolj dosedanje veden-I je, ker vojna bi utegnila privesti do kata-I strofe. —   Posl. Kalina je povedal željo j vseh poslancev in narodov, da se ohrani j mir.   Predsednik  Patu    je  izrekel tudi I željo za mir, da bo slavi! skiep o vojni in J miru, ki je v cesarjevih rokah, na najmo-I drejši način, kakor zahteva blagor naro-I do v in države,
I        Za podržavljenje notarijata je vložen j v poslanski zbornici predlog od strani dr.
Šusteršiča. I"      Hišne preiskave na Češkem se nada-I ljujejo. Baje dobivajo pri teh preiskavah j pisma, ki pričajo o protivojaški propagan-j di svobodnih socialistov.                            I
.  Radi IlitlMZlOrsklll lOlItSI na Štajerskem j I se vršijo sedaj  kompromisna pogajanja med i I klerikalno in narodno stranko, h katerima se j pridruži še konservativna stranka.
Klirikalizii li zid«H »lihe v Itilljl.- Pred J kratkim so skončale volitve v italijansko po-| slansko   zbornico.   VeČino  bo imela  vlada. |i Klerikalcev je prišlo v zbornico 21, dasi je j še vedno v veljavi „Non  expedifc°, ukaz   iz I j Vatikana, da se katoličani ,ue smejo udeležiti | I volitev v Italiji, katera je  ugrabila papežu j I večni Rim. Po eni strani se je naglašalo, da I je „non expedit" v veljavi, po drugi pa  so ; I duhovniki strašno agitirali za volitve. Da so j se deležili   volitev,  to  pomeni  kapitulacijo I kierikalizma pred močjo narodne ideje.  Kle- , I rikalci so hoteli  ubiti narodno jedinstvo v I Italiji, pa ni šlo. Zato pa so se naveličali do- j I sedanjega postopanja, ter se vrgli v  volilno i borbo. Glede na „non expedittt so v Vatikanu j zatisnili vse oči.                                            !
Razne vesti.
»Podporno druifrt zt slovanske vlsokošoloa m
Dunaju" je razdelilo med uboge slovenske dijake meseca januarja 805 K, februarja 1005 K in marca 1000 K. Da bode društvu tudi v bodoče možno, veliko bedo med našimi dijaki izdatno olajšati, prosi isto slov*- občinstvo daljnih prispevkov, katere sprejema bla-
gajnik Ivan Luzar, nadravident y p.; Dunaj, 1II:/B Heinerstrasso 27.          : V      ;
V  florjl Je ikeSil v Trstu 40 ietni mehanik L. Drekonja. Za.njim je hotela skoCiti žena. Njega so potegnili j živega iz morja, njej zabranili "skok v morje. Imata 5 dtrok. Nista hotela povedati vzroka, zakaj 8ta>kala sLupno smrt
Zmroillne SOdnlJS. — Z ozirom na predloženi zakon o socialnem zavarovanju se misli na to, da se ustanovijo takozvane zavarovalne sodnije, in sicer za vsako deželo jedno.
V  Clljil sta umrla dva vojaka na otrpnje-nju tilnika. Baje je bolnih še več vojakov. — V Gabrju pri Celju je umrl neki otrok za to boleznijo.
Poštni in brzojavni uradniki v Parizu, so sklenili 16. t. m. splošen štrajk.
Nov slovenski list. — V Celju začne izhajati mesečnik »Agrarni vestnik« v obrambo političnih koristi slov. agrarcev,
¦ Mrtvaški banket, — Neki F. Ravanez v. Montecarlu je povabil odlično družbo v svojo vilo na banket. Na vabilu je bilo pisano, da čaka udeležnike na koncu veliko presenečenje. Proti jutru je končal banket. Ravanez je vstal, govoril gostom, nato pa potegnil revolver iz žepa ter se vstrelil v sence. Ostal je takoj mrtev. Bil je še mlad pa bolan na živcih.               ¦> •
| Zveza slov. pevskih društev je imela | v Ljubljani 14. t. m. občni zbor. Zastopano i je bilo tudi goriško »Pevsko in glasbeno I društvo«.
i Strašni plazovi so tudi v Italiji, zlasti I v provinciji l3elluno. V. gorskem kraju Erto je poino snega po vasi in hribih. Prebivalci so uvideli, da jim preti nevarnost, da priderejo plazovi nad vas, zato so zapustili vas ter odšli s starci in otroci in z živino v sosedne, varnejše vasi. Čez par dnij sta se vsula s hribov dva velikanska plazoma, ki sta porušila v Ertu več hiš ter naprav" \ veliko Škodo in vas je skoro zasuta pod snegom. — En plaz je porušil poti nad 1 km.
»Oče naš« in ogrska država. — Ogrski škof Parvv je konfisciral nek slovaški molitvenik, ker je smatral molitvico  »k Mariji, zaščitnici  Slovakov«  državi nevarno. List »Nepszava« je priobčil na to satirično "notico, v kateri se preiskujejo po izgledu škofa Parvy-ja Še druge molitve s stališča ogrskega kazenskega zakona in je zahteval, naj se takoj konfiscira J »Oče naš«, kateri je v hudem protislovju Iz ogrskim kazenskim zakonom. Tako vse-I buje prošnja »Pridi k nam Tvoje kraljestvo« hudodelstvo po § 127, po katerem je veleizdaja   ono dejanje,   ki ima   namen spraviti ogrsko državo  pod  tujo  vlado. »Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji«. § 273. Z ječo do 5 let se kaznuje oni, kateri se upre ukazujoči volji postave. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh«. Prestopek po § 66. (Beračenje brez oblastvenega dovoljenja) kakor tudi proti naredbi ministra za notranje zadeve, št. 18613 z dne 22. IV. 1882 o nabiranju da-I rov. »»Ne vpelji nas v skušnjavo, tetruč reši nas vsega zlega«. V tem stavku se pa j direktno nazivija Ogre kot zlo, od katere-' ga hočejo biti Slovaki rešeni s tujo pomočjo. Radi te satire, ki ie bila naperjena proti ogrskemu škofu Parvy-ju, je prišel j urednik lista »Nepszava« pred porotnike, I pred katerimi pa ni bil 2*plenjen, pač pa oproščen.   ...                                 '   • '¦
I Sprejme se takoj učenca
od dobrih starišev, ki ima veselje do sedlarske obrti.
I Natančneje se izve pri Ivanu I Kravosu v  Gorici na KorniL
V najem
se odda s 15. aprilom meblo-vana soba s prostim vhodom in razgledom na ulico, 3 okna ¦ solnčnata lega. -¦¦ ' ¦'¦'" Natančneje se lavo na KoranSt.ll!.nadsir.
Boljša gostilna in kavarna
se odda u najem.
HataDCneja pojassila daje upravnico.
Rajizfrstnejše in najbolje tamtmre izdeluje
in razpošilja Prva sisaeka tvornfca t.imbuni
1 Stjepušin,
Sisak (Hrvatska).
Odlikovan na pariški razstavi 1.1000.
ter na milenijski izložbi 1896, Razen  iambnric  in  skladb  za tambmice  ima  razna  jtla/.bila kakor:   gosli,   citare,  gitare, mandoline, harmonike, okarine itd. Za zahtevo se  pošilja poseben ih.istrovan qenik. Velik ilustrovani cenik se pošlje vsakemu brezplačno in poštnine prosto.
V isti tvornici izhaja tamburaški mesečnik pod naslovom bTAMBUEICA* koji prinaša ponk in krasne
tamburaške skladbe. Cena za telo leto K 8-—. Tamburaška šola ji»  tiskana z latinico  in  cirilico.
Odlikovana pekarija in tladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
avršnje naroČila vsakovrstnega tudi najti
ttejega peciva, torte, kolače za birmance
n poroke, odlikovane velikonočna
pince itd.
Prodaja različna fina vina In likarjo
na drobno ali v originalnih   butelkah
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po jako zmernih eenah. ~*e
Tr^oVsko--obrtna zadruga V Gorici
reglstrovana zadruga a neomejenim jamstvom
NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozlrom na premenjena In dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni ¦eji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vaakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju.
Doba za odplačilo pri posojilih tna obroke se po želji izposojevnlc«* določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izpoBojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, metito uradnlne '/«* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje (po 4*/a*. večje, Btalno naložene pa po dogovoru.
Deleži 10 dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
WW?M%M&S&Sj&
Iz Ljubljane u lleu>3ork
se  vozi najcenejše s  prekrasno   opremljenimi   ekspresnimi   parobrodi,
takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin   Cecilie, Kaiser Wilhelm II. — Kroiipriuz Wilhelni,
Kaiser Willielm der Grosse
dalje z najnovejšimi .modernimi parobrodi:  Prinz  Friedricli  Wil1ielm,
Kdnig Albert, Prinzess Alice, Friedricli der Grosse, Bremen i. t. d.
kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe.
Vožnja po morju traja samo 6 do ? dni.
Zdatne ugodnosti dovoljujejo se  večjim družbam. —Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur
Fffvarrl   TflVPflF   Kolodvorske ulice št. 35. v Ljubljani
DU V Ul U     1 U V UUl,   .,    Bagproti stari Tišlerjevi gostilni;
Proda se
enonadstropna hiša
z dobro vpeljano gostilno, koncesijo in opravo v trgu Ajdovščina.
Deč poue H. Stibil — Trst ulica dello Scoglio št. 3.
Poprava in komisijska    zaloga dvokoles In   Šivalnih strojev, gramofonov za koncerte   in  gostilne ter vsako-vrste  plošče, zastopnik antomatov za gostilne   in  vsakovrstnih kmetijskih strojev. Slara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem pri
Batjel-D
Gorica
Stolna ulica 3-4.
Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki Mo.
Hadinženlr F« IjMig
zapriseženi kulkurni inženir in geometer v SoriGi, fia lonte Isonzo 33,
sprejema vsakovrstna dela n. pr.načr-tovanje in izdelovanje cest in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, postavljanje mejnikov, uravnavo pritokov in odtokov, napravljanje vodovodov itd. — Njegovi načrti se rabijo kot podlaga prošnjam za vladno podporo.
Zgoraj imenovan i  s p ve j in e   takoj
tehničnega risarja
zmotnega obeli deželnih jezikov.
H k wi™«iinr« wwrw»rM m i
Anton Potatzky v Corioi.
Na sredi BaSteiJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovatide nlrnberikega In drenaega bliga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojni o in fevffmf*.
gvetlnjice. — Božnl venci. — Masne knjižice.
tišna obuvala za rse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    *    35—8
Pijanosti ni ueč
Uzorec toga čudežnega izdelka „C0ZA" se poSlje brezplačno.
Moro se dati v kavi, v mleku,, v piv«, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito tako, da se pivcu pristna! alkohol in vse alkoholne in močne pijače. Ta prstek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali bči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzrečilo njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0ZA" jo prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, modne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek jo že marsikatorega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki posednje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje so v nemšk«,ni jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv
COZil    ISlILuCl   London255(Anglija) Na pisma je djati znamko 25,  na dopieniee za lOsto
Pozor
• pri nakupovanju šivalnih strojev! •
Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabšo vrste je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. — Najboljše stroje izdeluje I tovarna" Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupi to stroj s to znamsko ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega Je-narja, marveč plodonosno naložili. — . V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo.
los. Dekba,
trgovec, Gorica nI. fflnniciplo št. 1. edino zastopstvo.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajrno domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  borno SloVenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem,
SMA miljo! Fosttjte ilo iz te -inrie tovarne! Metek je izvrsten. Cene običajne!
Naša špecijafiteta je:
Šaprasote - Koza s solncem. Pos^^ite
Zotiuala.
V težkih urah ob smrti mojega preljubega soproga
Franca Kokole
dobila sem od mnogo strani izraženo sožalje; vsem tem, kakor tudi vsem onim, ki so pokojniku skazali zadnjo čast izrekam srčno zahvalo. Bog plati!