60 let uspešnega delovanja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Bazen, prostorna telovadnica in sodobni prostori zdravstvenih terapij Lira praznovala 125 let uspešnega delovanja V polni dvorani Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku so v soboto, 10. novembra, v krogu pevskih prijateljev, godbenikov in ljubiteljev petja Liraši slavili 125 let uspešnega prepevanja doma in v tujini, za kar so prejeli številne nagrade in priznanja. Čustva in zanos so zaokrožili slovesnost ob skupnem nastopu jubilantov PSPD Lira z gosti: Mestno godbo Kamnik, Slovenskim oktetom in najstarejšim slovenskim moškim pevskim zborom Lijak 1883 Vogrsko. Več na 5. strani. VERA MEJAČ Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik kot osrednji slovenski strokovni center za vzgojo, izobraževanje in celostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali različnimi dolgotrajnimi obolenji uspešno deluje že 60 let. Najlepši dar ob letošnji 60-letnici so nove prostorske pridobitve: velika in svetla telovadnica, terapevtski bazen in novi prostori zdravstvenih terapij z najsodobnejšo opremo, ki povečujejo nivo kvalitete in strokovnosti ponudbe zavoda, razširjajo možnosti za usposabljanje učencev s posebnimi potrebami na športnem in terapevtskem področju ter ZUIM uvrščajo med evropsko primerljive zdravstveno terapevtske in športnorekreativne invalidske centre. Nove pridobitve so uradno predali namenu na osrednji slavnostni prireditvi ob praznovanju 60-let-nice zavoda v petek, 9- novembra. S spoštovanjem dejavnosti, ki jim je zavod v vseh teh letih zvest in predan, so se nadvse prijetnega dogodka, katerega program so oblikovali otroci in mladostniki zavoda, udeležili nekdanji in sedanji delavci zavoda, učenci, dijaki in starši, ravnatelji šol, sodelujoči partnerji in gostje, med njimi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, ki sta se po prireditvi skupaj z direktorico ZUIM-a Zdravko Slavec zadržala med učenci in dijaki (na fotografiji). SAŠA MEJAČ Vec na 2. strani. Pred vrati je praznični december, ki ga bosta zaznamovali tudi dve številki Kamniškega občana. Naslednja številka bo med vami, dragi bralci, v petek, 7. decembra. Članke in oglase lahko oddate do petka, 30. novembra; zahvale in oglase pa do torka, 4. decembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (med občino in sodiščem), tel; 01/8391311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac@sioLnet Predsedniške volitve Tudi v Kamniku in Komendi največja podpora Danilu Turku na 6. strani. Okolje in človekove pravice 13. novembra je v dvorani Državnega zbora RS potekal posvet z naslovom Okolje in človekove pravice, ki je bil namenjen izboljšanju seznanjenosti civilne družbe na področju varovanja okolja. Več na 3. strani. Trgovinica im čokoladi!ica Pax ponovno valni v pravljični svet raaaiovrsimiL okraskov, sveqk, jaslic in droknili pozornosti ter sladkik presenečenj. V naši ponuditi tudi oglje, kadilo in kadilnice. Delovni čas: poiL-pet, 8.-12.in 14.-18., sobota 8.-12. ure Q\/cr A DM A CTCI C Glavni trg 16, Kamnik korak pred drugimi DVtLAmMA J I lll « 83M6-84 tradicija od leta uoi ti © w \ aei :. j iO ■••*>?. j MKpiiK a , * i Sklepanje naročniških razmerij (Mobitel) I Prodaja mobilnih telefonov mi j Prodaja dodatne opreme Odkup in prodaja rabljenih mobilnikov I Servis mobilnih telefonov ' Montaža avtoinstalacij in navigacij c \'^W, . ' w .. m. ■ v Posioviilnicitt Ljubljana, Vojkova cesta 5:8, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniški cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) SS5 222 AvtoAkustika d,o,o, je pooblaščeni zastopnik družbe Mobitel d.d. IZ VSEBINE KULTURA IN KOLEDAR PRIREDITEV na strani 4 HUMANITARNOST na strani 6 Gasilstvo in dva večja požara v mesecu požarne varnosti, o Karitasu in dobrodelnosti SKRB ZA ZDRAVJE O sladkorni bolezni na strani 7 KAMNIK-MESTO PRIJAZNO OTROKOM IN DRUŽINAM na str. 8 Veronikin Živžav, spored Miklavževanj, Žarek sonca za Anžeta ŠPORT na straneh 9,13,14 Tudi tokrat mnogo športnih dogodkov in dosežkov: zaključek odlične kolesarske sezone, pred sezono teka na smučeh, odbojka, gorski tekači, vzdržljivostni Ironman in duatlon, karate, rolkarji Humar spet segel v svetovni alpinistični vrh V torek, 6. novembra, se je iz Himalaje vrnil domov Tomaž Humar. Tam je čez okoli 3 kilometre visoko južno steno Anapurne sam plezal med Poljsko smerjo in Roc noirom in nato po grebenu na srednji vrh (8051 m), kamor je stopil 28. oktobra. Sestopil je po isti smeri. Vzpon in sestop je opravil v petih dneh in pol. S tem vzponom je dokazal, da še vedno sodi v svetovni alpinistični vrh. Nevarna Južna stena Anapurne je bila preplezana že večkrat po različnih smereh (prvič 1980 Britanci), vendar je Humar prvi človek, ki jo je sam preplezal in se z nje tudi vrnil. Več na 6. strani. g0jč Odvetnica Mellanie Grudniik obveščam stranke, da sem dne 19. II. 2007 začela z odvetniško prakso v okviru civilne odvetniške družbe Ličen & Grudniik, o.p., na naslovu Kolodvorska I, v mestnem jedru Kamnika, na področju delovnega, gospodarskega, nepremičninskega in civilnega prava. GSM: 041/442-975 TEL: 01 831-94-94 Uradne ure: pon., sre.: 9h -12h, tor., čet.: 15h-18h Trgovina OBUTI MACEKzOTBCMO OBUMJO Kamnik, Kolodvorska 1, tol.: 01/83 92 793 Wi AKCIJA OBUTVE PRETEKLIH SEZON -20% do -40% ■I VO D0TERH Varčujmo z energijo! Jiotne De Dietlich A ogrevalna )alke t h s * * t kako mora potekati izvaja- Čebašek - Travnik povze a namen sodelovanju na posvetu je bil po- informacij bistveno večje, kot jih n)e obratovalnega monitoringa, in pomembnost tega srečanja vabljen tudi g. Anton Tone Smol- v Sloveniji dejansko v praksi iz- kakšne so dolžnosti pooblaščenih predstavnikov različnih organi- nikar, župan Občine Kamnik, ki koriscamo. je v svojem prispevku predstavil aktualno okoljsko problematiko s strani miormaciisKc pooniase- --------- —v--------------r; ; , . u vv , v občini Kamnik. enke je omenil tudi predstavnik rov onesnaževanja. Le-ta določa namenom, da bi se izboljšal način Po uvodnih nagovorih pred- nevladne organizacije Eko krog, nove nižje mejne vrednosti za reševanja okoljskih prob emov m sednika Državnega zbora, varuhi- ki se je v svojem predavanju določene snovi, interval obvez- da pravica do zdravega ziv jenj- nje človekovih pravic, direktorja osredotočil na težave pri prido- nih občasnih meritev pa se za skega okolja ne bi bila e vusavi , . i. i . • tt___ . . . . . . . uprinn nnpcnd7PVdlrpv nnvpr;i človekova DraVlCR. mscaiiiu izvajalcev in kakšne spremembe zacij in institucij ter obljubila, da Dobro sodelovanje in pomoč Prinaša nova Uredba o emisiji bodo podobne posvete organizi- strani informacijske pooblašč- snovi v zrak iz nepremičnih vi- rali tudi v bodoče. Vse seveda z V zaključnem prispevku pa je župan Občine Kamnik g. MIHELA VETERNIK Občina Kamnik 11 C VlUVCJvUV lil UltlVlV, uuviviuilzl UbFCUULULll 114 LCZdV C Ull Uliuu- ■ , , A ^ .-11 ARSO in direktorice Umanotere, bivanju podatkov monitoringa večino onesnaževalcev poveča napisana človekova pravica, je sledil prvi sklop predavanj, emisij tovarne Lafarge Cement na tri oziroma pet let. Predstavniki institucije Varuh Cementarna Trbovlje, človekovih pravic RS so predstavili svoje pristojnosti na področju varovanja okolja, ki je ena izmed prioritet. K temu zavezuje tudi 14. člen Zakona o varstvu okolja, ki določa, da je zavarovanje pravice do zdravega življenjskega okolja pristojen tudi Varuh človekovih Uspešen zaključek delavnic - vodni in obvodni svet Kamniške Bistrice v KS Perovo pristojen iuui varun ciuveis-uvin 8. in 15. novembra sta v pros- steze za konje, mostovi čez reko, J_e oblikoval in računalniško ob- pravic. Ta tako ukrepa ob nepra- torih PGD Kamnik potekali ur- parkirne površine. Prisotni so bili delal Branko Novak, o zgodovini vilnem ali nekorektnem delovanju banistični delavnici vodni in ob- zadovoljni, da je občina ponudila Perovega sta spregovorila Hele- javnih organov na državni in lokal- vodni svet Kamniške Bistrice, ki vsem občanom možnost sodelo- na Stele in Albin Potokar, gradivo ni ravni ter nosilcev javnih poob- ju je pripravila Občina Kamnik v vanja pri pripravi prostorskih so prispevali profesor zgodovine lastil. Deluje na podlagi prijave in sodelovanju s podjetjem Populus, dokumentov in načrtovanju po- Andrej Homar, Jože Janežič, uam- potem ko so izkoriščena druga Prostorski inženiring d.o.o. Sled- segov v območju vodnega in ob- jel Hamp, Ivica Kopriva, Helena pravna sredstva in pritožbe, med nje je na 1. delavnici predstavilo vodnega sveta K. Bistrice, želeli in Dušan Sterle. Pomebne infor- drugim pa ima pravico do obiska prostorsko analizo območja, za- pa bi si, da bi jih občina k sodelo- matije, gradivo in usmeritve pri 5 r r . nctvci Hanin snletne strani ie nn- in vpogleda v vse zadevne spise, tudi če je obisk nenapovedan. Po predavanjih predstavnic MOP in ARSO o zakonskih določilih glede sodelovanja javnosti v postopkih izdelave celovite presoje vplivov na okolje, izdaje okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj ter izdaje gradbenih dovoljenj, je predstavnik Koalicije za Volovjo reber v svojem prispevku opozoril na konkretne težave, ki so jih imeli pri sodelovanju pri postopkih in predstavil njihovo »trnovo pot« do priznanja koalicije kot stranke v postopku. ustvarjanju spletne strani je podal profesor Janez Majcenovič, sodelovali smo z dr. Aleksandom Dopliharjem in Božom Janežičem ter s podjetji in organizacijami na področju naše KS. Kam z zdravili, ki jih ne potrebujete več? Dr. Aleksander Doplihar, pomemben prebivalec KS Perovo, vodi ambulanto na Mislejevi v Ljubljani za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Vsi zaposleni zdravniki delajo prostovoljno. mu« v pusiupnu. Ambulanto redno obiskuje okoli Dostop do informacij in pra- tem pa so udeleženci v vodenih vanju povabila že prej. Poleg tega 850 oseb. V petih letih je 39 zdrav- vno varstvo v okoljskih zadevah skupinah s pomočjo vprašalni- so rezultati vprašalnikov jasno nikov prostovoljcev opravilo pri- zagotavlja tudi Aarhuška konven- kov z grafičnimi prilogami opo- pokazali, da je potrebno najprej bližno 40 tisoč storitev, pregledov cija, ki jo je Slovenija podpisala zorili na problematiko prostora sanirati strugo reke (posledice in posegov. Stroške za delovanje leta 1998, ratificirala pa leta 2004. in nakazali predloge rešitev. Na poplave 1.1990 so še vidne) in krijejo lokalne in nekatere druge Po treh in pol letih veljavnosti v 2. delavnici so bili predstavljeni šele nato izpeljati sicer dobro za- organizacije, donacije, zdravila in našem pravnem sistemu se je iz- rezultati prve delavnice, na veliki mišljen projekt. oblačila pa darujejo farmacevtska kazalo, da je največ doprinesla na karti s sliko celotnega področja podjetja in posamezniki. V pros- področju dostopa do informacij urejanja pa so udeleženci predla- S prebivalci KS tor>h KS Perovo v času uradnih o okolju, zlasti zaradi Zakona o - gali konkretno ureditev področja smo Orioravili ur, ob četrtkih od 17. do 18. ure, dostopu do informacij javnega ob reki: kje naj se uredijo pešpoti, 6niPt„n stran za, ambulanto zbiramo vse vrste značaja in razvoja informacijskih kolesarske poti, prostori za pik- Spletno Stran zdravil (ne s pretečenim rokom tehnologij ie med drugim pove- nik, klopi, ribolovno področje, KS ima spletno stran z na- oz. z uničeno embalažo), oblačila 8 ’ slovom www.kamnik-perovo. in toaletne potrebščine. si. Pri pripravi je sodelovalo več KATJA TROTOŠEK, prebivalcev KS - spletno stran KS Perovo HVALA vsem in vsakemu posebej: domačinom sosedom iz Sel pri Kamniku in okoliških vasi, prostovoljnim gasilcem iz Sel, Srednje vasi in Kamnika, lovcem LD Sela, policistom iz PP Kamnik, PU Ljubljana in ostalih policijskih enot, vodnikom reševalnih psov, radijskim postajam in TV hišam za iskanje in pomoč pri iskanju našega sina Gašperja v četrtek, 15. 11. 2007 zvečer na Selih, ki se je končalo uspešno prav zaradi takojšnje pripravljenosti, prisebnosti, strokovnosti in požrtvovalnosti vseh vas. Še enkrat hvala! Družina Pavlič - Žebaljec Kamniški uBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa. niejac@siol.net Uradne ure uredništva: sredi od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, Ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 12. ure, Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Setd.d, 22.11. 2007. Varna pot Prišel je jesenski čas, krajši dnevi in tudi vremenske okoliščine niso najbolj ugodne za varno vožnjo. S tem povezane poslabšane vozne razmere, slabša vidljivost, spolzko vozišče, led, sneg in slaba preglednost, ki je posledica zarosenosti stekel v vozilu, zmanjšujejo našo varnost. Zato lahko posvarimo vse voznike in pešce, še zlasti šolarje, na večjo previdnost, uporabo kresničke, dosledno upoštevanje prometnih predpisov. Naprošamo tudi starše, naj bodo otrokom zgled, kako se pravilno obnašati v prometu, naj ne bo težko otroku povedati, kje je najbolj varna šolska pot. Bodite strpni in kulturni vozniki- naša varnost je vaša varnost. Za večjo varnost moramo kaj storiti tudi sami. Šolske poti so že utečene in prometno poročilo pravi, da je bilo dobro poskrbljeno za naše šolarje v akciji »Varna pot v šolo«. Vsa zahvala Občini Kamnik, Policijski postaji Kamnik, Komunalnemu podjetju Kamnik, šestim sponzorjem in 34-im občanom, ki so se akcije prostovoljno udeležili. Skupaj smo ponudili roko šolarjem za varno prečkanje cest. Vaš trud se nam bo bogato obrestoval, če bomo lahko poročali o tem, da ni žrtve na naših cestah. Srečno vam želimo na vseh poteh. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik predsednica ANČKA PODBEVŠEK Vi sprašujete, župan odgovarja Ob Miklavžu nova pridobitev: drsališče na Glavnem trgu Številni Kamničani želijo vedeti kaj več o letošnji novosti - drsališču na Glavnem trgu. Z.M. sprašuje, ali bodo Kamničani lahko drsali tudi v času zimskih počitnic? Občina Kamnik tudi v letošnjem letu pripravlja bogat in pester program, ki nas bo preko veselega decembra popeljal v novoletni čas. Prireditvam, ki že tradicionalno bogatijo naše mesto v tem času, v letošnjem letu dodajamo pridobitev, katere se še posebej veselimo: drsališče na prostem. Na Občini Kamnik si že več let prizadevamo, da bi projekt drsališča na prostem izpeljali tudi pri nas. Za velik korak smo se odločili predvsem v prepričanju, da bomo z drsališčem na prostem, ki bo na Glavnem trgu stal od Miklavža pa vse do februarja prihodnje leto, razveselili številne Kamničane kot tudi okoličane, od najmlajših do najstarejših. Pripravili bomo primeren program, zasnovan na interesih različnih ciljnih skupin. V dopoldanskem času bo drsališče namenjeno predvsem vrtcem in šolam, v popoldanskem in večernem času pa prosti drsalni rekreaciji. Pripravljamo različne tematske prireditve, glasbene nastope in animacijo za najmlajše. Tudi tisti, ki veščin drsanja še ne obvladate, boste našli nekaj zase. Organizirali bomo namreč tudi šolo drsanja, Drsališče bo čarobno osvetljeno, pospremljeno s primernim glasbenim ozadjem. Ob drsališču na Glavnem trgu bo možna tudi izposoja drsalk, gostinci pa bodo poskrbeli, da se boste okrepčali s toplim čajem in drugimi za ta čas značilnimi dobrotami. Predvidoma bo drsalna sezona na prostem zaključena v sredini februarja 2008, odvisno predvsem od Vremenskih razmer. Fi- nančno precej velik zalogaj bom o izpeljali predvsem s pomočjo številnih sponzorjev, pri katerih smo naleteli na pozitiven odziv. V pripravi spremljajočega programa sodelujejo številne organizacije: Agencija za razvoj turizma in podjetništva, v okviru katere se tudi vodi celotni projekt drsališča na prostem, Mladinski center Kamnik, Mladinski svet Kamnik, Kulturno društvo Priden možic ter kamniška Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Drsališče na Glavnem trgu bo sicer osnova dogajanja, ob njem pa se bodo odvijale tudi ostale tradicionalne prireditve, ki so decembrski čas popestrile že v preteklih letih: začenjamo seveda z miklavževanjem, ki ga tudi letos pripravlja Kulturno društvo dr. Franceta Steleta iz Tunjic. Sledilo bo mestovanje na Trgu svobode, obogateno s pojočimi jaslicami v rovu pod Malim gradom, decembrske prireditve pa se bodo zaključile s tradicionalnim silvestrovanjem na prostem na Glavnem trgu. Silvestrski program bo letos malce drugače obarvan, vezan predvsem na bogate možnosti, kijih bo nudilo drsališče. Naj nekaj od tega ostane še skrivnost... Številne prireditve v decembrskem času pa pripravljajo tudi druga društva, združenja in organizacije po vsej kamniški občini. Tega dejstva smo izjemno veseli, saj tako vsak po svojih najboljših močeh prispeva k zanimivi in bogati vsebini prednovoletnega časa v naši občini. župan ANTON TONE SMOLNIKAR Neurje ni prizaneslo kamniškim in komendskim podjetjem Septembrsko neurje je povzročilo škodo tudi mnogim podjetjem in obrtnikom v kamniški in komendski občini. Obilne količine vode so zajele obratovalnice, ponekod tudi stanovanjske dele objektov. Potrebno je bilo takojšnje ukrepanje. Obrtna zbornica Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo dosegla dogovor o pomoči. Slovenski podjetniški sklad je konec meseca septembra objavil razpis v obliki pomoči podjetjem, ki so v tej naravni nesreči utrpeli škodo. Okvirna višina sredstev pomoči znaša 20.000.000 EUR. Iz Območne obrtne zbornice Kamnik so nam sporočili, da je največ škode nastalo na opremi, objektih, strojih, napravah, zalogah materiala ter izpadu prihodka. Nekateri obrtniki so v obupu razmišljali celo o zaključku poslovanja, saj so presenečeni ugotavljali, da sklenjena zavarovanja ne pokrivajo škode zaradi naravne nesreče - poplave, temveč le za izliv vode iz cevi. Izgubljeni so bili pomembni podatki, računi, bilance in druga dokumentacija. Člani komisije OOZ Kamnik so obiskali nekatere podjetnike, ki so imeli največ škode, in se prepričali, kakšno moč ima narava, še posebno voda. Na nekaterih mestih se je blato v toku vode valilo v obratovalnice, kar je bilo možno očistiti le s strojno opremo. Območna obrtna zbornica Kamnik je odprla poseben račun pri NLB d.d. za namene pomoči stanovskim članom (TRR 02312-0256756487), odpisovala članarino, racionalizirala poslovanje za namen doniranih sredstev najbolj ogroženim. Na seznamu je bilo 15 podjetnikov, članov zbornice, s katerimi je bila redno vzpostavljena komunikacija pomoči in solidarnosti. Saniranje še ni zaključeno, postopoma se ugotavlja realna ocena škode, povzročena zaradi posledic poplave. Sekretarka OOZ Kamnik IRENA TONIN Šutna, gledališče in nacionalizem Medtem, ko se v na novo odprti pisarni Kulturnega društva Priden možic na Šutni iz dneva v dan jasneje riše slika razvoja osrednje kamniške ulice Šutne, se v Domu kulture Kamnik pričenja nova gledališka sezona, na zidu stavbe pa se pojavljajo napisi, ki pozivajo k nestrpnosti med prebivalci. Foto klub Kamnik Nagrajena fotografija Klemna Brumca: Stare tovarne in fotografska delavnica V nekdanjo prodajalno Peko na Šutni se je v začetku novembra vselilo Kulturno društvo Priden možic. Njegovi sodelavci bodo po naročilu Občine Kamnik do začetka decembra pripravili predlog prenove in oživitve starega mestnega jedra. V pisarni se vsak dan srečujejo s prebivalci, strokovnjaki, najemniki šutenskih prostorov in vsemi ostalimi, ki želijo pri načrtu sodelovati z lastnimi idejami in predlogi. Po doslej zbranih podatkih lahko ugotovimo, da so naštete skupine ljudi do obravna- Pred pisarno na Šutni informiramo ljudi o nastajanju elaborata. vane tematike vse prej kot ravnodušne. Pri pripravi načrta sodelujejo s podatki o trenutnem stanju, v pisarno pa prinašajo tudi ideje, s katerimi avtorji načrta dopolnjujemo nastajajoči dokument. Vsi, ki še niste podali svojega mnenja o predlogu prenove, ste vljudno vabljeni, da to storite do 4. decembra osebno v pisarni KDPM, izpostava Šutna na Šutni 10 vsak dan med 10. in 13. ali med 15. in 18. uro (ob nedeljah med 10. in 13. uro), pisno na isti naslov, pre- ko elektronskega sporočila, ki ga pošljete na info@domkulture.org. ali s komentarjem, ki ga lahko oddate na spletni strani www.sutna. blog.siol.net. Novembra se je v Domu kulture pričela nova gledališka sezona. V preteklem tednu sta se zvrstili prvi predstavi dijaškega abonmaja in abonmaja KanVnček, namenjenega najmlajšim. V ponedeljek, 3. decembra, bo ob 19.30 uri svojo pot pričel tudi Maistrov abonma; kot prva bo prikazana predstava Mestnega gledališča Ljubljanskega 0 čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni. V burleski, ki je nekakšno nadaljevanje izjemno uspešne predstave Patty Diphusa - izpovedi pomodive, poleg igralke Petre Rojnik Veber na odru nastopa še tričlanska glasbena zasedba z avtorjem glasbe Boštjanom Gombačem na čelu ter z Andražem Mazijem in Sergejem Randjelovi-čem na kitari in bobnih. Vsi trije glasbeniki so stari znanci Kamnika, saj so v različnih glasbenih zasedbah (Katalena, Gal in Galeristi, Caminoigra) nastopili na festivalu Kamfest. Pa še prošnja vseh, ki delamo v Domu kulture in v Kulturnem društvu Priden možic: tam nekje proti koncu oktobra se je na eni izmed sten Doma pojavil napis Slovenijo Slovencem, ki po našem mnenju ne sodi na nobeno javno mesto, še posebej ne na osredji regionalni kulturni center. Kultura naj bi združevala, ne pa ločevala, in v Domu kulture so dobrodošli vsi, ne glede na starost, spol, izgled, narodno pripadnost, versko ali spolno usmeritev in kar je še podobnih kriterijev, ki jih ljudje tako radi uporabljamo za podpihovanje nestrpnosti drug do drugega. Omenjeni napis smo izbrisali, in če se bo pojavil še kakšen podoben, bomo z njim naredili isto. Prosimo vas, da spoštujete naše stališče in se v prihodnje izogibate podobnim ideološkim napadom na naše zidove. ANA DUŠA Kulturno društvo Priden možic Stare tovarne so tema, ki je v zadnjem času v Foto klubu največkrat »na tapeti«. Intenzivno se namreč pripravljamo na odprtje naše druge razstave pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije v četrtek, 22. novembra, ob 19.30 uri v Galeriji Peroz. Stare tovarne postajajo čedalje večkrat le še spomenik časa, ki je minil. Veliki delavski obrati propadajo in se podirajo ali pa jih preurejajo v kulturne, trgovske, stanovanjske centre... Ker je takih primerov v Sloveniji veliko, smo se odločili na to temo razpisati državno fotografsko razstavo, saj bomo s tem pripomogli vsaj k fotografskemu ohranjanju nečesa, kar je zaznamovalo naša življenja. Na razpis je prispelo 243 fotografij in žirija v sestavi Tomaž Levstek, Primož Hieng in dr. Damir Globočnik je med prispelimi izbrala 46 fotografij, ki bodo od 22. novembra do 22. januarja razstavljene v Galeriji Peroz - v stari kamniški tovarni Stol. Program ob odprtju, tako kot že na razstavi Oko Kamnika - ka- men, pripravlja društvo MD KID, kar obeta multumedijski kulturni dogodek, ki bo prava paša za oči in ušesa. Člani Foto kluba Kamnik smo, kot že ves čas, dejavni tudi sicer. V decembru bomo organizirali kratek tridnevni tečaj digitalne fotografije, o katerem vse izveste na naši spletni strani, za nami je zelo uspešna mednarodna fotografska delavnica z naslovom MINILVPSE. Potekala je od 12. do 14. oktobra, udeležilo pasejo je 15 fotografov. Trenutno razstavljamo tudi v lokalu Amazonka na Šutni, kjer gostujemo z razstavo fotografij z letošnjega Kamfesta in na Osnovni šoli Frana Albrehta, kjer smo ponovno razstavili fotografije z razstave Oko Kamnika-kamen. Naše projekte podpirajo Občina Kamnik, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zavod Mladinski center Kotlovnica, kjer ima Foto klub Kamnik tudi svoje prostore, ter drugi posamezniki in podjetja. Obiščite nas na www.fotoklub-kamnik.si. ANA STANOVNIK PERČIČ V petek, 2. novembra, je kamniški rojak, akademski slikar Tomaž Perko, praznoval 60-letnico življenja. Ob tej priložnosti je v razstavišču v Cerknici, kjer ustvarja že od leta 1981, pripravil razstavo, na kateri je predstavil predvsem domačine in lepoto cerkniške pokrajine. Ob številnih čestitkah mu je še veliko ustvarjalnih let zaželel tudi kamniški župan Tone Smolnikar in mu izročil spominsko kamniško majoliko. Brezjanska romarska kultura Že od davnih časov občuti človek, vpet v različne življenjske situacije in probleme, posebno duhovno potrebo, ki ga žene k svetim krajem. Tu se želi razbremeniti ali najti izhod iz stiske, prosi za srečen izid določene situacije ali izraža zahvalo za srečen potek preteklih dogodkov. Potovanje k svetim krajem je romanje, ki ima lahko najrazličnejše oblike in lahko traja daljši ali krajši čas. Slovenija ima mnoge romarske kraje, med katerimi so gotovo najpomembnejše Brezje, ki so bile pred leti po sklepu slovenske škofovske konference povzdignjene v narodno svetišče. Še pred tem imenovanjem, leta 1988, pa je papež Janez Pavel II. podaril cerkvi častni naslov manjša bazilika. V petek, 26. oktobra, je v dvorani frančiškanskega samostana potekalo predavanje, ki ga je organiziralo Društvo sv. Jakoba. Zgodovinar prof. Jože Dežman, ki je dober poznavalec brezjanske romarske kulture, je v svojem predavanju povzel zgodovino romarskega do gajanja od začetkov, tj. je od leta 1880, ko so k podružnični cerkvi sv. Vida na Brezjah prizidali Marijino kapelico, pa do današnjih časov. Pravi začetek romanj pa predstavlja čudežna ozdravitev v letu 1863. Ta dogodek je usmeril slovenske ro marje na Brezje v takem številu, da so leta 1900 morali postaviti novo cerkev, v katero je bila vključena tudi Marijina kapelica. Vodstvo cerkve in sploh vso duhovno oskrbo so prevzeli slovenski frančiškani, ki so ob novi cerkvi zgradili samostan. Z ureditvijo nove cerkve in samostana se je pomen Brezij iz leta v leto povečeval in počasi prevzel osrednjo vlogo med slovenskimi romarskimi kraji. V svoji 200-letni zgodovini so bile Brezje priča neštetim individualnim in skupinskim obiskom in dogodkom, pa tudi mnogim uslišanjem, vrnitvi miru v družine in podobno. Posebno vlogo pa so imele takoj po drugi svetovni vojni, ko je oblast s pomočjo svojih institucij in organov skušala onemogočiti romanja na Brezje. V ta namen je izdala mnoge upravne sklepe, kot npr. prepoved zbiranja. Preprečevala je potovanja romarjev z vlakom, ki na Brezjah ni ustavljal, postavljala cestne zapore, s katerimi je romarje prisilila k potovanju po strmih gozdnih stezah. Takratna oblast pa je izvajala tudi zaplembe romarskih denarnih nabirk. Med leti 1958 do 1997 je Brezje obiskalo povprečno 186.500 romarjev na leto. V zadnjem desetletju pa se je to število povečalo na okrog 400 -500.000 na leto, s čimer se po številu obiska kosajo s Postojnsko jamo. Brezje so predvsem individualni romarski cilj, ki ga obiskujejo zlasti slovenski romarji. Romarji na Brezjah puščajo različna pričevanja o svojem odnosu do Marije, ki predstavljajo dragoceno kulturnozgodovinsko gradivo. To gradivo hrani in vzdržuje frančiškanski samostan. Tisoče romarjev je svoje želje ali sporočilo izrazilo v pisani besedi ali podobah, ki so obešene po stenah bazilike, predvsem v bližini Marijine kapelice. Glede na to, da je teh sporočil zelo veliko, jih redno zamenjujejo. Stara sporočila se shranijo, nova pa za nekaj časa namestijo na ogled. Nešteto sporočil Mariji Pomagaj pa ostane le v mislih ali v izrečeni besedi. Po drugi svetovni vojni so na- stale romarske knjige, ki vsebujejo podpise, prošnje in zahvale romarjev. Iz teh zapisov je razviden odnos romarjev do družine in župnije kot tudi do narodne in svetovne skupnosti. V teh knjigah so tudi avtorski pesniški zapisi. Večina teh zapisov pa se seveda nanaša na vero, odnos do Marije in transcendence. Vsa ta sporočila na votivih (po dobah), zidovih in v romarskih knjigah so izjemna v slovenskem okolju, saj so gradivo za zgodovinarje, slaviste, sociologe, antropologe, religiologe in teologe. Ta bogata brezjanska dediščina je zbrana in s tem dostopna javnosti v knjigi Mariji. Gradivo je zbral in uredil prof. Jože Dežman. Mnoga zgodovinska in druga dejstva o Brezjah pa so objavljena v Brezjanskem zborniku 2000, ki je uvrščen v zbirko Gorenjski kraji in ljudje, ki jo izdaja Gorenjski muzej v Kranju. Predavatelj je posebej opozoril, da postajajo Brezje duhovno in terapevtsko središče, pri čemer marsikaj še ni na ustrezni ravni. Po mnenju prof. Dežmana bi bilo po trebno Brezje po vzoru Maria Zella, Marije Bistrice ali Višarij veliko bolj načrtno razvijati kot romarski kraj, za kar so odgovorni vsi: od lokalne skupnosti do vodstva slovenske Cerkve in frančiškanov. Potrebno bi bilo zagotoviti še več kakovostne duhovne ponudbe oz. oblikovati nek večji duhovni center, ki bi imel sloves tudi v širšem prostoru. Tudi Turistično društvo se bo mo ralo v prihodnosti bolj usposobiti za organizacijo oziroma koordinacijo verskih in drugih prireditev po vzgledu tovrstnih romarskih krajev drugje po svetu, npr. v Lurdu ali Pa-ray-le-Monialu. Po predavanju je sledil živahen pogovor. Na koncu pa sta predsednica Društva sv. Jakoba prof. Marjeta Humar in članica upravnega odbora dr. Andreja Eržen povabili prisotne in druge Kamničane na naslednja predavanja in prireditve. Prof. Marjeta Humar je napovedala, da bo Društvo sv. Jakoba v sezoni 2007-08 pripravilo več predavanj kamniških strokovnjakov ali v Sloveniji znanih osebnosti o kamniških, slovenskih ali občečlo veških temah, z različnimi prireditvami pa bo počastilo pomembne Kamničane (sv. Elizabeto iz rodu Andeških grofov, etnologa Toneta Cevca, pesnika Franceta Balantiča, glasbenike Hribarje, skladatelja in zborovodjo Sama Vremšaka, mekinjske klarise idr.). V tem mesecu bo Društvo sv. Jakoba še posebej dejavno: v petek, 23. novembra, bo ob 18.30 v okviru rednih večerov v dvorani frančiškanskega samostana nastopil pripovednik, dramatik in publicist Zorko Simčič, ki letos praznuje 85-letnico. Večji del življenja je preživel kot izgnanec v Argentini, zadnja leta pa živi v Sloveniji, kamor si je vseskozi želel. Predstavil bo svoj pogled na Slovenijo, kot so jo sanjali argentinski Slovenci, in na resnično Slovenijo ter seveda svoje pisateljsko in publicistično delo. Dr. Andreja Eržen pa je napovedala, da bo v nedeljo, 25. novembra, ob 18. uri ob zaključku leta sv. Elizabete v frančiškanski cerkvi v Kamniku izvedena Kantata o sv. Elizabeti, s katero bodo ob sodelovanju štirih zborov iz Slovenj Gradca predstavili življenje in delo sv. Elizabete Ogrske, ki je bila iz rodu grofov Andeških - ustanoviteljev Kamnika. JANEZ HUMAR Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50 www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17, www.kam.sik.si Vsak uonedeliek v mesecu od 18. do 19. ure: Pravljična urica v pravljični sobi Vodi: Ema Vidic. Vstop prost Vsako sredo v mesecu od 16.30 do 18.30: Vila Čira-Čara (ustvarjalne delavnice za otroke od 5. leta dalje) Vodi: Rosana Kleindienst Premk (inf.: 040 838 570) Vsako sredo v mesecu od 10. do 11. ure: Bibe: igralne ure s knjigo v pravljični sobi (za predšolske otroke) Vodi: Helena Sterle. Vstop prost. Vsako sredo v mesecu od 18. do 19. ure: Pravljična urica v knjižnici Komenda Vodi: Barbara Zlobko. Vstop prost Študentski klub Kamnik in Matična kniižnica Kamnik vabita: Sreda. 05. 12. 2007. ob 19.30. v dvorani knjižnice Potopisno predavanje: Pakistan Predava: Gregor Tavčar. Vstop prost. Vsak druai četrtek od 19. do 20.30 v čitalnici: Sproščanje in meditacija Vodi: Vera Prelovšek (inf.: 041 631 868). Vsak tretii četrtek v mesecu ob 17. uri (20. 12. 2007): Knjižne čajanke v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Predstavitve knjig, pogovori 0 knjigah, 0 tem, kako brati in se pogovarjati 0 prebranem. Vodi: Ivanka Učakar. Vstop prost. V sodelovaniu z Andraaoškim centrom Sloveniie in VVZ An- tona Medveda Kamnik: Vsak četrtek od 17. do 18.30: Branje za znanje in branje za zabavo: program za spodbujanje družinske pismenosti in pomena branja za otrokov razvoj v predšolskem obdobju. Brezplačne delavnice za starše 4-6 letnih otrok. Informacije: 01 831 12 17. Petek. 23.11.2007. ob 19. uri. v čitalnici: FILMSKA ŠOLA VZGAJANJE POGLEDA. Vodi Mitja Reichenberg. 20. november - dan slovenskih sološnih knjižnic: od torka. 20.11.. do oetka. 23. 11. 2007: kulturni dnevi za sedmošolce z naslovom Pravica do branja. Prijave zbiramo do petka, 16.11.2007. Inf.: sabina.zore@kam.sik.si (831 12 17) in breda.podbreznik@kam.sik.si (031 312 214). torek. 4. 12. 2007. ob 18.30 Kulturno društvo Dr. Franceta Steleta iz Tunjic bo odigralo igrico Miklavž je bolan. Sledi ples parkeljnov in angelov in simbolična obdaritev otrok. Vstop prost. Vabljeni! DOM KULTURE KAMNIK www.domkuiture.org, 041/360-399 ali 01/839-76-06 četrtek. 22. november, ob 18. uri Lutkovno gledlaišče Maribor KAKO JE GNEZDILA SRAKA SOFIJA za abonma KanVnček in izven, vstopnina 4 € sobota 24. november, ob 17. in 20. uri Klapa Mali grad 3. SREČANJE DALMATINSKIH KLAP za izven, vstopnina 15 € sreda. 28. november.ob 19. uri Plavalni klub Kamnik AKADEMIJA OB 75 - LETNICI PLAVALNEGA KLUBA KAMNIK za izven oetek. 30. november, ob 19.30 MePZ Odmev ODMEV ODMEVA Koncert, za izven, vstopnina 5 € Donedeliek. 3. december, ob 19.30 Mestno gledališče ljubljansko 0 ČEM GOVORIMO, KADAR GOVORIMO 0 UUBEZNI za Maistrov abonma in izven, vstopnina 12 € mesečni koledar 2007 NOVEMBER sobota, 24. november ob 10:00 Lutkovno gledališče TRI Mojca Osojnik: POLŽ VLADIMIR GRE NA ŠTOP, lutkovna predstava ponedeljek, 26. november ob 20:00 Mestno gledališče ljubljansko Denise Chalem: RECI MOJI HČERI, DA SEM ŠLA NA POTOVANJE, drama četrtek, 29. november ob 20:00 SURESH TAIAVAI.KAR - table koncert indijske klasične glasbe petek, 30. november ob 20:00» Pernarčič & Pernarčič GREVA SE JEŽKA kabaret o življenju in delu Frana Milčinskega - Ježka sobota, 8. december ob 10:00 Lutkovno gledališče FRU-FRU Brata Grimm: RDEČA KAPICA lutkovna predstava torek, 11. december ob 20:00 Zijah Sokolovič MEDIGRE OO-24, monokomedija četrtek, 20. december ob 20:00 TONY WASHINGTON SINGERS koncert gospela, soula in R’n’B glasbe INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik praznuje 125 let uspešnega delovanja BOGATPROGRAM SLAVNOSTNEGA KOI ICERTA V polni dvorani Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku so v soboto, 10. novembra, v krogu pevskih prijateljev, godbenikov jn ljubiteljev petja Liraši slavili 125 let uspešnega prepevanja doma in v tujini, za kar so prejeli številne nagrade in priznanja. Pester program jubilejnega koncerta so pod vodstvom dirigenta dr. Andreja Missona z ubranim prepevanjem začeli pevci Lire. Kot že velikokrat doslej, je lep kulturni večer z izbrano besedo bogatila povezovalka Mojca Božič. Jubilanti so za to priložnost v goste povabili Moški pevski zbor Lijak 1883 Vogrsko z zborovodkinjo Mojco Sirk. To je najstarejši slovenski moški pevski zbor, leto mlajši od Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik, ustanovljeno leta 1882 pod Graškovo hruško. Liraši so nastopili na njihovem jubilejnem koncertu ob 120. obletnici delovanja in tokrat so jim nastop vrnili. Da pevci Lire že vrsto let ohranjajo pevske in prijateljske vezi s številnimi pevskimi in glasbenimi zasedbami so dokazali s povabilom Slovenskega okteta z žlahtno tradicijo in izjemnim ugledom doma in v tujini. Poslušalci prečudovitega kulturnega večera, prežetega z bogato glasbeno govorico, so navdušeno pozdravili člane okteta: Kamničana Andreja Ropasa, Vladimirja Čadeža, Janeza Trilerja, Rajka Meserka, Jožeta Vidica, Primoža Deklevo, Mateja Vo-jeta in Janka Volčanška. Posebno vez z Liraši je stkal prof. Samo Vremšak, nekaj časa tudi član Slovenskega okteta, ki je pripravil veliko priredb prav za ta sestav. Z ubranim prepevanjem njegovih priredb in priredb očeta Cirila Vremšaka so se jima pevci Slovenskega okteta zahvalili tudi na tem koncertu. Skoraj ni nastopa, na katerem ne bi predstavili Vremšakovih del. Sodelovanje, druženje Lirašev in skupno prepevanje z drugimi vokalnimi in instrumentalnimi zasedbami ponazarja željo pevcev PSPD Lira, da pesem resnično združuje. Posebno tradicijo skupnega nastopanja, ki so jo začeli s kamniškimi tamburaši, vrsto let nadaljuje Mestna godba Kamnik. Z veseljem smo našim godbenikom prisluhnili tudi ta praznični večer. Priredbe skupnih skladb godbenikov in vseh nastopajočih moških glasov je delo dr. Andreja Missona, ki jim je tudi dirigiral. Zvesti poslušalci so jih nagradili z bučnim aplavzom. Za dolgoletno zvestobo petju je vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tone Ptičar pevcem Lire podelil Gallusova priznanja. Večer so obogatile tudi besede s čestitkami župana Toneta Smolnikarja, predstavnikov kamniških in drugih pevskih zborov ter glasbenih zasedb, predsednika Lire Jožeta Prezlja, ki se je zahvalil pevcem, poslušalcem, dirigentu dr. Andreju Missonu, pa je v zahvalo za sedemletno požrtvovalno delo in prijateljstvo izročil sliko, darilo akademskega slikarja Kamničana Tomaža Perka. Častni občan občine Kamnik dr. Niko Sadnikar je obujal spomine na Lirino prehojeno pot. Kljub 92-im letom je nizal podatke o znamenitih ljudeh, zaslužnih za Lirino bogato kulturno delovanje in obstoj: »Ob tako visokem jubileju v imenu najstarejših Kamničanov čestitam Liri. Spomnim se na nekatere člane PSPD Lira, ki so peli in organizacijsko sodelovali: France Stele, prvi zborovodja Lire, tenorist Ciril Rakovec, baritonist Janez Majcenovič, Ivo Kordaš, Alojzij Vremšak, Ciril Vremšak - 42 let Lirin zborovodja in oče Sama Vremšaka, priznanega slovenskega skladatelja, odličnega baritonista in dirigenta-^pod njegovim vodstvom je Lira največ dosegla. Emil Adamič je bil zelo navdušen nad Liro, zato je zanjo komponiral. Tudi pod vodstvom Skupna pesem Pobratimija v priredbi Andreja Missona je navdušila prepolno dvorano, ki je s toplim aplavzom nagradila tako jubilante Liraše, kot druge nastopajoče: Mestno godbo Kamnik, Slovenski oktet in najstarejši slovenski moški pevski zbor Lijak 1883 Vogrsko. Missona je Lira veliko dosegla. PSPD Lira želim, da ima še naprej toliko pevske energije.« Na slavnostno okrašenem prireditvenem prostoru smo skozi ves večer na platnu spremljali fotografije zaslužnih dirigentov PSPD Lira Kamnik: Franceta Steleta, Cirila Vremšaka, ki je Liro 42 let do leta 1962, ko je diri-gentstvo prevzel njegov sin prof. Samo Vremšak in Liraše vodil 31 let, do leta 1993- Od tedaj je Liraše sedem let vodil Marjan Ribič. Zadnjih sedem let zbor vodi dirigent dr. Andrej Misson, skladatelj in profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Pod njegovim vodstvom je LIRA močno napredovala v kakovosti izvajanja, razširila repertoar (tudi ameriške, afriške in druge pesmi) ter se znova prebila v evropski vrh moškega zborovskega petja. Zbor danes šteje 28 aktivnih pevcev, občasno pa se mu pridružijo nekdanji člani. V svoji bogati zgodovini so Liraši dosegli kar nekaj mednarodnih priznanj na področju moškega zborovskega petja: drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v Rivi del Garda (Italija), posebno priznanje na tekmovanju v Saar-brucknu (Nemčija), pa tekmovanja v Arezzu, Mariboru ... in še bi lahko naštevali. Leta 2004 so kot prvi evropski kontinentalni zbor izjemno uspešno nastopili na mednarodnem festivalu wa-leških pevskih zborov v Royal Albert Hallu v Londonu, kamor so pevci ponovno povabljeni v oktobru 2008. Oktobra 2006 so z odličnim nastopom prepričali žirijo na mednarodnem tekmovanju 20. Praga Cantat, kjer so osvojili srebrno priznanje. Ob 90-letnici delovanja, leta 1972, je PSPD LIRA za svoje delo prejelo zlato plaketo Občine Kamnik, leta 2003 pa je LIRI kot najstarejšemu samostojnemu slovenskemu pevskemu društvu predsednik dr. Janez Drnovšek izročil častni znak svobode Republike Slovenije za dosežke na področju slovenskega zborovskega petja in za prispevek k slovenski narodni zavednosti. LIRA ima več kot trideset nastopov letno;od samostojnih koncertov pa do raznih prireditev z drugimi zbori ali skupinami. S posebno ljubeznijo prepeva v domačem Kamniku in okolici. Njihove prireditve na Glavnem trgu oz. na trgu ob vznožju Malega gradu v pozdrav letnim časom - Pozdrav pomladi, Pozdrav poletju in Pevske jaslice pri sv. Primožu - so postale že tradicionalne. Prav tako nastopi ob Dnevu kamniških planin na Kamniškem in Kokrskem sedlu in na različnih proslavah. S prepevanjem doma in v tujini navdušuje zahtevno občinstvo in tke prijateljske zborovske vezi. V Kamnik vabi zbore iz tujine in poskrbi, da spoznajo lepote in znamenitosti našega mesta. Besedilo in foto: VERA MEJAČ Slovenska pesem v Beogradu Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi pri Kamniku z zborovodkinjo Matejo Kališnik se je v petek, 12. oktobra, odpravil v Beograd. Soboto smo namenili ogledom večjih znamenitosti Beograda. Najmočnejši vtis je na nas naredila največja pravoslavna cerkev bazilika sv. Save, ki je obdana s slovenskim marmorjem. V notranjosti še potekajo dela, manjkajo še mozaiki, vendar bazilika že sedaj kaže svojo veličino. Dela potekajo nekoliko počasneje, saj za gradnjo prispevajo le verniki in donatorji. Bili smo tudi na Kalemegdanu - hribčku sredi Beograda ob sotočju Donave in Save, kjer smo si ogledali dve kapelici z zelo barvitimi mozaiki. V nedeljo smo sodelovali pri slovenski maši v cerkvi Kristusa Kralja, ki jo je daroval msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in metropolit. Po maši smo izvedli še koncert slovenskih pesmi. Msgr. Hočevar se nam je zahvalil za polepšanje bogoslužja in nedeljskega dopoldneva. Poklepetali smo še s Slovenci, ki živijo v Beogradu. Ogledali smo si še sedež nadškofije, kjer so pred leti s pomočjo donatorjev popolnoma prenovili prostore, obdane s čudovitimi mozaiki. Ta hiša ima še eno znamenitost: nekdaj je bila avstro-ogrsko veleposlaništvo, v kateri se je v eni od sob takratnega veleposlaništva leta 1914 formalno začela prva svetovna vojna. Pred odhodom domov smo si ogledali še Hišo cvetja na Dedinjah. Tam so med drugim na ogled štafetne palice, ki so bile 25. maja - na dan mladosti predane takratnemu predsedniku Titu. Na ogled so še razna pisma Titu, obleke, narodne noše in druga darila iz različnih držav, ki jih je dobil v poklon. Polni vtisov smo se vračali domov s pesmijo in veliko dobre volje. Z nastopom smo hkrati izvedli pripravo na naš letni koncert, ki bo 23. novembra ob 19.30 v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. P. ŠUŠTAR ODMEV V DUBROVNIKU Člani in članice Mešanega pevskega zbora Odmev smo se v oktobru udeležili 4. mednarodnega zborovskega festivala Dubrovnik 2007, na katerem je nastopilo še šest drugih zborov (iz Finske, Italije, Švedske, Grčije in Hrvaške). Festival, ki je namenjen mednarodni ljubiteljski zborovski glasbi, je potekal od 11. do 13-oktobra v cerkvi sv. Ignacija v Dubrovniku. Nastopili smo dvakrat, v dveh festivalskih večerih. V čast nam je bilo v tem lepem obmorskem mestu predstaviti slovensko narodno pesem. Glede na raznolikost držav, iz katerih prihajajo nastopajoči zbori, smo imeli pevci možnost pokazati uni-katnost svoje dežele, tradicijo in identiteto naroda, izraženo skozi glasbo. Po besedah Anice Smrtnik, ki zbor vodi že 17. leto, smo se predstavili v dobri luči s skrbno izbranim programom in odlično izvedbo. Dubrovničani so nas toplo sprejeli s številnimi aplavzi, v veliko pomoč pa nam je bila bogata akustika in čudovit ambient cerkve, v kateri smo nastopali. Svojevrsten užitek smo doživeli ob sprehodih po dubrovniških ulicah, kjer smo se prav tako predstavili s svojo pesmijo in so nas mimoidoči velikodušno sprejeli ter nagradili z aplavzom. V tem času, ko zbor raste in dozoreva, je še posebej pomembno, da nadaljujemo z začetim tem- Pp7 pom iz preteklih let, ko smo že sodelovali na regijskih, državnih in mednarodnem tekmovanju (Isola del Sole, 2004). Udeležba na festivalu je med člane zbora, ki so v večini študentje in dijaki, vnesla veliko stopnjo motivacije, saj je poleg sodelovanja na festivalu pripomogla k tkanju novih prijateljskih vezi med člani zbora kot tudi z zbori iz tujine. Opazil nas je tudi g. Steve Muriset, skla- datelj iz Švice, ki smo ga navdušili in se je velikodušno ponudil, da bi posebej za nas napisal skladbo. Nekaj skladbam, s katerimi smo nastopili v Dubrovniku, boste lahko prisluhnili na prihajajočem letnem koncertu prihodnji petek, 30. novembra, ob 19.30 v Kulturnem domu Kamnik. SLAVI PODBELŠEK Tgggf*' f Eaaisaa> W PAPIR gg Glavni trg 25, Kamnik W KOPIR W KNJIGA POLEG OBČINE KAMNIK, tel.: 01-8317-321 Pevke in pevci Mavrice z zborovodkinjo Matejo Kališnik v novih »mavričnih« oblekah na koncertu v beograjski cerkvi Kristusa Kralja. Predsedniške volitve 2007 Tudi v Kamniku in Komendi na j več j a podpora Danilu Turku DVA VEČJA POŽARA V MESECU POŽARNE VARNOSTI Požar tapetniške delavnice na območju industrijske cone Stol na Duplici in požar gospodarskega poslopja v Špitaliču Po neuradnih podatkih državne volilne komisije se je volitve predsednika republike v 10. volilnem okraju Kamnik, ki zajema občini Kamnik in Komenda, udeležilo 16745 volivcev ali 63,40 %, skoraj enaka je bila udeležba v celotni volilni enoti 1 - Kranj, medtem, ko je bila v Sloveniji udeležba v drugem krogu 57,78%. glasovanje) je Lojze Peterle dobil večino oddanih glasov na sedmih voliščih (Motnik, Špitalič, Šmartno, Sela, Vranja peč, Gozd - gasilski dom in Tunjice ), na ostalih 23 voliščih pa je večina glasov pripadla Danilu Turku, ki je tako postal tretji predsednik republike Slovenije tudi s skoraj dvotretjinsko podporo volivcev kamniške Novi predsednik Slovenije dr. Danilo Turk je bil na volilno nedeljo zvečer še posebej vesel prvih čestitk mag. Julijane Bizjak Mlakar, zavzete predsednice OO SD Kamnik- Komenda, in Rozke Lavrinc, ene najstarejših in še vedno zelo aktivnih članic SD. V kamniškem volilnem okraju je za kandidata Lojzeta Peterleta glasovalo 5983 volivcev ali 36,04%, za Danila Turka pa 10619 volivcev ali 63,96%. Največjo volilno udeležbo so zabeležili na voliščih na območjih mestnih krajevnih skupnosti Kamnika (Duplica 79,60% in 78,25%, gasilski dom Kamnik 79,40%, OŠ T. Brejca 77,10%, občina Kamnik 72,91%, ŠCRM 72,71% itd.). Od skupaj 30 volišč (upoštevajoč tudi volišče za predčasno in komendske občine. K takemu volilnemu izidu so prav gotovo velik delež prispevali tudi člani območne organizacije Socialnih demokratov Kamnik - Komenda na čelu s predsednico mag. Julijano Bizjak Mlakar, ki so zelo aktivno sodelovali v celotnem obdobju predvolilne aktivnosti, od zbiranja podpisov podpore za predsedniškega kandidata Danila Turka (z deležem zbranih podpisov so se uvrstili med najbolj uspešne občine v HUMAR SPET SEGEL V SVETOVNI ALPINISTIČNI VRH V torek, 6. novembra, se je iz Himalaje vrnil domov Tomaž Humar. Tam je čez okoli 3 kilometre visoko južno steno Anapurne sam plezal med Poljsko smerjo in Roc noirom in nato po grebenu na srednji vrh (8051 m), kamor je stopil 28. oktobra. Sestopil je po isti smeri. Vzpon in sestop je opravil v petih dneh in pol. S tem vzponom je dokazal, da še vedno sodi v sam svetovni alpinistični vrh, saj so ga nekateri po neuspehu in spektakularnem reševanju iz stene Nanga Parbata pred dvema letoma, kljub njegovemu lanskemu prvenstvenemu vzponu na sedemtisočak Baruntse, že skoraj povsem odpisali. Anapurna je bila prvi vrh nad 8000 metri, na katerega je stopila človeška noga. Tretjega junija leta 1950 sta jo kot prva osvojila Francoza Maurice Herzog (ta je pozneje postal francoski minister za šolo in šport!!) in Louis Lachenal, Tomaž pa je na glavni vrh (8091 m) priplezal leta 1995 v okviru slovenske odprave. Anapurna je tudi eden od osemtisočakov, ki se lahko »pohvali«, da spada med najnevarnejše. Do leta 2005 so na njen vrh stopili samo 103 alpinisti, pri čemer je umrlo 57 ljudi. Južna stena Anapurne je bila preplezana že večkrat po različnih smereh (prvič 1980 Britanci), vendar je Humar prvi človek, ki jo sam preplezal in se z nje tudi vrnil. Lanski solo poskus vzpona Švicarja Uelija Steka je preprečil kamniti plaz, ki ga na srečo ni ubil. Za razliko od odprave na Nanga Parbat je bila ta odprava, podobno kot lanska, organizirana in izvedena brez kakšnega posebnega obveščanja javnosti. Zanimivo je tudi to, da je v Nepalu organizacijo odprave izvedla agencija Asian Trekking, katere vodja je Ang Tsering Šerpa, predsednik nepalske planinske organizacije (NMA), s katero PZS že od leta 1979 uspešno sodeluje pri vzgoji in usposabljanju vodnikov N MA. Letošnja pomonsunska sezona v Himalaji je bila v znamenju slabega vremena. Tako je samo v času Humarjevega vzpona pod Makalujem izginilo kar sedem ljudi. Tomaž je izboljšanje vremena čakal v bazi na višini nekaj nad 4000 metri od 21. septembra u torej kar mesec dni, kar je bilo zanj psihično zelo težko obdobje. Zaradi slabega vremena ni opravil nobenih posebnih aklimatizacijskih vzponov. V sami steni 1 vremenom in razmerami ni imel kakšnih velikih težav, zato pa toliko več na grebenu nad 7500 m, kjer je pihal orkanski veter. Bojč trival antene do o oprema za telekomunikacije Zaposlimo delavca s poklicno izobrazbo elektro ali strojne smeri, za zahtevnejša dela v proizvodnji anten in antenskih stebrov. Zaželjene so delovne izkušnje. Nudimo prijetno delovno okolje in stimulativno nagrajevanje. Več informacij: TRIVAL ANTENE d.o.o., Bakovnik 3, 1241 Kamnik 01-8314-396, 041-713-100, info@trivalantene.si KV mizarja in delavca za priučitev takoj zaposlimo. LESMONT - Volovšek Jože s.p., Stahovica 11 b, 1242 Stahovica tel.: 041 652-265 V oktobru je zagorelo v tapetniški delavnici na območju nekdanjega Stola, kjer danes deluje kar preko 60 podjetij. Požar je pokazal na problematiko požarne varnosti na tem območju. (Foto: Jože Oblak) državi), uspelega srečanja Socialnih demokratov in simpatizerjev SD v Kamniku, preko predstavitve kandidata Turka na stojnicah v Kamniku in Komendi konec avgusta in v začetku septembra, do zaključnih akcij plakatiranja in postavljanja panojev, spremljanja poteka volitev na voliščih itd. Potrebno pa je spomniti tudi na to, da je bil predsedniški kandidat Danilo Turk prvič evidentiran kot predsedniški kandidat prav v Kamniku 4. aprila 2007 na občnem zboru Zveze društev generala Maistra, na katerem je spregovoril o vlogi Maistra in njegovih borcev za našo severno mejo 1918-19- Ob zaključku predsedniških volitev v nedeljo, 11. novembra, je novemu predsedniku Republike Slovenije dr. Danilu Turku med prvimi čestitala tudi delegacija kamniških in komendskih Socialnih demokratov s predsednico mag. Julijano Bizjak Mlakar in mu zaželela uspešno predsedovanje kot predsedniku, ki bo združeval in povezoval vse državljane Slovenije, kot si je zapisal v svoj predvolilni program. Besedilo in slike: FRANC SVETELJ V nedeljo, 21. oktobra, je bilo ob 12.37 javljeno, da gori poslovni objekt na območju industrijske cone nekdanjega podjetja Stol na Duplici. Aktivirani so bili gasilci PGD Kamnik in PGD Duplica. Ob prihodu na mesto požara so kamniški gasilci takoj pričeli z gašenjem gorečega objekta in istočasno z izvedbo zaščite sosednjih objektov. Takoj zatem so prispeli še dupliški gasilci. Gasilci so izvedli notranje napade in tako onemogočili širjenje požara na preostale dele objekta, ki še niso zagoreli. S takojšnjimi zunanjimi napadi smo preprečili širjenje požara na sosednje objekte. Glede na to, da je bil požar odkrit v razviti fazi, ko je zajel že praktično vse gorljive dele znotraj in okoli gorečega objekta, je gasilcem uspelo preprečiti širjenje ognja na sosednje poslovne objekte velikosti 3000 m2 površi- ne. Pred ognjem je gasilcem uspelo obvarovati sosednjo mizarsko delavnico z vsemi stroji, skladišče lepil in lakov, skladišče lesnih odpadkov in žaganja. Na območju nekdanjega Stola se danes nahaja več kot 60 podjetij. Posamezni obrati podjetij med seboj niso požarno ločeni s požarnimi zidovi. Požar je v dobri uri in pol gasilo skupaj 40 gasilcev ( 27 iz PGD Kamnik in 13 iz PGD Duplica). Na mestu gašenja so bile večje težave pri dobavi požarne vode iz hidratnega omrežja, saj ni deloval niti en hidrant. V torek, 9- oktobra, je bilo ob 21.55 javljeno, da gori gospodarsko poslopje v Špitaliču 21. Po prihodu na mesto požara smo ugotovili, da je ogenj zajel ostrešje in prvo nadstropje poslopja skupne velikosti 200 m2. Do požara naj bi najverjetneje prišlo zaradi napake na električni napeljavi. Vzrok hitre širitve požara je tudi to, da je poslopje starejše izdelave z lesenim stropom in stenami v nadstropju. Streha je bila ob prihodu gasilcev popolnoma v plamenih, seno in kmetijski stroji, ki so se nahajali v nadstropju so popolnoma uničeni. V času požara sta se v poslopju nahajali kravi, ki so jih domačini uspeli rešiti še pred prihodom gasilcev. Požar je skupaj pogasilo 85 gasil- cev do 1. ure zjutraj, na požarišču so ostali domači gasilci, ki so s pomočjo domačinov očistili pogorišče sena in ostalih gorljivih materialov. Nastala škoda je precej velika tudi zato, ker je bil požar precej pozno odkrit. Tudi v tem primeru so gasilci preprečili širjenje požara na stanovanjski objekt, drvarnico in garažo z manjšo delavnico, ki so le nekaj metrov oddaljeni od gorečega objekta. Kljub velikemu pomanjkanju požarne vode so gasilci požar na gorečem objektu omejili v slabe pol ure po prihodu na mesto požara. Pri obeh požarih se je pokazala velika problematika požarne vode in posledično nujna potreba po gasilskih vozilih s cisterno. V primeru požara gospodarskega poslopja smo gasilci vodo dovažali z več kilometrov oddaljenih hidrantov in izvedbo črpanja vode preko verige motork iz nekaj sto metrov nižjega potoka. V primeru požara Stol Kamnik pa smo morali vodo s pomočjo gasilskih vozil s cisterno dovažati iz javnega hidrantnega omrežja mesta Kamnik. Hidrantno omrežje v industrijski coni Stol Kamnik je lastnik omrežja Stol d.d., samoiniciativno in brez kakršnegakoli obvestila ali drugačne ureditve požarne varnosti zaprl. PGD KAMNIK »NA POMOČ, GORI!« REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE ČLANOV IN ČLANIC IN TEKMOVANJE ZA POKAL KAMNIKA Konec septembra je na stadionu v Mekinjah v dopoldanskem času potekalo gasilsko tekmovanje regije Ljubljana III, kamor sodijo Gasilske zveze Kamnik, Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica, Komenda, Litija in Šmartno pri Litiji. Enote, ki so na svojih občinskih tekmovanjih dosegle najboljše rezultate, so se pomerile tokrat na regijskem nivoju. Vseh enot je nastopilo 52, najboljše po kategorijah, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, pa so bile: člani A: 1. PGD Dob 4, 2. PGD Rova, 3. PGD Dob 6 člani B: 1. PGD Topole 1, 2. PGD Srednja vas, 3. PGD Domžale - mesto članice A: 1. PGD Srednja vas, 2. PGD Sela, 3. PGD Dob članice B: 1. PGD Dob 1, 2. PGD Liberga, 3. PGD Topole Zaključka regijskega tekmovanja sta se udeležila tudi podžupan občine Kamnik Rudi Pfajfar, ki je v imenu občine zbranim namenil nekaj vzpodbudnih besed, in direktor občinske uprave Vladimir Korošec. V popoldanskem času je na stadionu potekalo še gasilsko tekmovanje za Pokal Kamnika. Zbrane gasilske enote je uvodoma nagovoril direktor občinske uprave Vladimir Korošec. Po zaključku tekmovanja so bile najboljšim enotam podeljene medalje in pokali, prvo uvrščene enote so prejele prehodne pokale. člani A: 1. PGD Šinkov Turn, 2. PGD Jarše Rodica, 3. PGD Dob 6 člani B: 1. PGD Srednja vas, 2. PGD Topole, 3. GZ Domžale članice: 1. PGD Srednja vas, 2. PGD Sela , 3. PGD Dob M. Slapnik Ob tednu Karitas od 26.11. do 2.12. 2007 ALI ME IMAŠ RAD? Odpreti srce za človeka v stiski je prva jasna naloga vsakega kristjana in Karitas kot organizirane oblike krščanske dobrodelnosti. Pri tem velja poudariti, da stiska ni samo pomanjkanje materialnih dobrin, s katerimi se kljub razvoju na mnogih področjih v Karitas še vedno največ ukvarjamo, pač pa je tudi posledica stresnega življenja, pomanjkanja komunikacij in časa, pomanjkanja volje, energije in spoznanja, kako pomembno je graditi medsebojne odnose in vživijanje v resničnost sebe in drugih. To pomeni, da karitativnost lahko živi vsak, ne samo tisti, ki lahko nekaj da od svoje preobilice, ampak prav vsak, brez izgovora. Potrebno je dehti svoje talente, svoj prosti čas, biti prijazen tudi s tistimi, od katerih ne pričakuješ koristi in v vsakem videti predvsem človeka ne da bi se pri tem izgovarjali na njegovo krivdo, zaradi katere se je znašel v stiski. V Župnijski Karitas Kamnik (ŽK) žal ugotavljamo, da se število potrebnih pomoči povečuje. V letošnjem letu redno obravnavamo od 60 do 70 posameznikov ali družin, kar je okoli 190 do 200 ljudi. Glede na to, da v naši občini delujejo tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo s socialno problematiko, se nam zdijo te številke odločno previsoke. Hrabri nas dejstvo, da imamo v ŽK požrtvovalne sodelavce, ki so poleg nekaj stalnih dobrotnikov naše največje bogastvo in upanje. Že v lanskem letu smo uspeli pridobiti zaupanje za delitev hrane iz intervencijskih zalog EU, letos pa smo uspeli količine, glede na povečane potrebe, še povečati kljub temu, da so naši skladiščni in razdelitveni prostor na meji predpisanih. Tako bomo v letošnjem lem razdelili ogroženim osebam okoli 8500 kg hrane iz intervencijskih zalog EU, od tega okoli 43001 mleka in 4200 kg ostalih živil. Po kriterijih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so do pomoči iz intervencijskih zalog EU upravičeni: - prejemniki denarne socialne pomoči, - posamezniki ali družine, ki jih na ŽK napoti pristojni Center za socialno delo, • - zaposleni, ki dalj časa niso prejeli plače - npr. »stečajniki«, - posamezniki brez statusa, stalnega prebivališča ter tujci in izbrisani, - posamezniki, ki se jim nudi pomoč v zavetiščih, zatočiščih, sprejemališčih, javnih kuhinjah, materinskih in prehodnih domovih in podobnih socialnih institucijah ter posamezniki - odvisniki, - posamezniki, udeleženci taborov, zdraviliških letovanj, namenjenim socialno ogroženim, oziroma preventivnih taborov in delavnic za otroke in mladino, - brezdomci na ulici v primem konzervirane hrane, - dmgi po presoji ŽK. Poleg tega pa iz sredstev ŽK nabavljamo tudi dmgo hrano in pralne praške, ki jih naši prosilci nujno potrebujejo za preživetje, kar predstavlja letno okoli 4000 kg, plačujemo tudi nekatere stanovanjske storitve, zdravstvena zavarovanja in dmgo. S pomočjo Škofijske Karitas smo razdelili naročilnice za nakup šolskih potrebščin petim družinam v skupni vrednosti 740 EUR. Tudi letos pripravljamo Miklavževanje z obdaritvijo otrok L, 2. in 3. razreda in nekaj predšolskih otrok, ves čas pa so v našem programu tudi starejši in onemogli občani. Te obiščemo in obdarimo vsaj dvakrat letno, organiziramo pa tudi njihovo srečanje. Darujmo ohranjena in kakovostna oblačila, obutev, opremo... Tudi posredovanje rabljenih oblačil in obutve ter ostale opreme je še vedno aktualna dejavnost. Vedno več je namreč prosilcev, ki so veseli vsakokrat, ko dobijo primerne in kvalitetne stvari. Razumljivo pa je, da se je potrebno prilagoditi novim razmeram in dvigniti nivo te dejavnosti, glede kvalitete stvari, ki jih posredujemo. Ob tej priložnosti darovalce prosimo, da prinašajo predvsem sodobnejša in ohranjena oblačila in obutev ter delujočo in ne preveč zastarelo ostalo opremo. Napačno je mišljenje, da je za ljudi v stiski vse dobro. K nam v veliki meri prihajajo ljudje, kisov težkih in stresnih življenjskih položajih, velikokrat so depresivni, zaskrbljeni in razočarani. Z darovanjem uporabnih, kvalitetnih in lepih stvari jih razveselimo in opogumimo. S tem jim izkažemo spoštovanje in jim pomagamo ohranjati osebno dostojanstvo. Želimo si torej, da bi prinašali kakovostno in še uporabno blago, ne pa tistega, kar naj gre iz stanovanja za vsako ceno, ker nimamo več kam z njim. Zato ljudi dobre volje prosimo, naj podarijo sodobne in dobro ohranjene stvari, po katerih pomoči potrebni največ povprašujejo: oblačila in obutev za mlade in otroke, otroško in športno opremo, posodo in posteljnino. Želeli bi si tudi, da bi mogli našim prostovoljcem in obiskovalcem nuditi bolj urejeno okolje, saj je prav to še kako pomembno za ustvarjanje vzdušja, ki ljudem v stiski ponuja oporo in spodbudo na njihovi poti skozi življenje. Človek za svoj obstoj najbolj od vsega potrebuje ljubezen. Lahko rečemo, da vse človekovo zdravje izvira iz prejete ljubezni. Naša vizija delovanja je še naprej ustvarjati civilizacijo ljubezni in solidarnosti, najprej v naši Krajevni cerkvi in tudi izven, da bi vsak začutil dolžnost po svojih sposobnostih živeti karitas. Prav tako želimo ohranjati karitativno delo na področju svoje župnije kot temeljno poslanstvo, ker je to nepogrešljiv del življenja vsake župnijske skupnosti. Društvo sladkornih bolnikov Kamnik je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni poleg predavanj organiziralo tudi pohod na Mili vrh, Košiše... Predavanja in sprehodi v naravi Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembra, je Društvo sladkornih bolnikov Kamnik pripravilo predavanje o varni uporabi zdravil in medicinskih pripomočkov. Dan pred samim praznikom se je 50 članov udeležilo predavanja v Zdravstvenem domu Kamnik. Dr. Jana Plave je predavala o glikiranem hemoglobinu, dipl. medicinski sestri Kati Časar o zapletih pri sladkorni bolezni, Milena Osolnik pa o zdravi prehrani diabetikov. Zanimiva je bila tudi predstavitev merilnikov in lancetnikov tovarne Roche. Na praznični dan so se člani odpravili na pohod Čez Mili vrh do Košiš in nazaj. Kljub turobnemu vremenu je bila druščina dobro razpoložena, saj velja, da pomenita gibanje in smeh že pol zdravja. Društvo sladkornih bolnikov Kamnik deluje skoraj 30 let. Trenutno združuje 250 članov, vodi ga predsednica Stana Pibernik, dobivajo se ob torkih med 9. in 11. uro v stavbi Društva upokojencev Kamnik - »Marjanca« v Kolodvorski ulici. Z upokojenci organizirajo razne aktivnosti, rekreacijo, izlete..., večkrat letno organizirajo samostojne izlete in zanimiva predavanja s koristnimi napotki za zdravo življenje. VERA MEJAČ 14. NOVEMBER- DAN SLADKORNE BOLEZNI Z zdravim načinom življenja proti sladkorni bolezni Na svetu ima več kot 200 milijonov ljudi sladkorno bolezen. Ocenjuje se, da bo čez 25 let sladkornih bolnikov že 330 milijonov. Vsako leto zaradi posledic sladkorne bolezni umre 3 do 4 milijone bolnikov. V Sloveniji ima sladkorno bolezen 6 do 7% ljudi. V Kamniku je po tej oceni okrog 2000 sladkornih bolnikov. V naši diabetološki ambulanti se jih zdravi okrog 1700. Poznamo sladkorno bolezen tip 1 (od inzulina odvisno) in sladkorno bolezen tip 2 (od inzulina neodvisno). Za prvo obliko zbolijo praviloma otroci in mladi ljudje. Vzrok za nastanek je večinoma avtoimuno dogajanje, ki popolnoma in v kratkem času uniči trebušno slinavko. Zdravljenje z inzulinom je neizogibno in nujno za preživetje. Za drugo obliko praviloma zbolijo ljudje srednjih in starejših let, čeprav se v zadnjih letih opaža pojav te oblike sladkorne bolezni tudi pri mladostnikih. Glavni vzrok za sladkorno bolezen tip 2 je nepravilen in nezdrav način življenja. Premalo gibanja, nezdrava in neredna prehrana, stres, vse to vodi v nastanek sladkorne bolezni. Redkeje je vzrok določeno zdravilo ali neka draga bolezen. Na pojav bolezni vpliva tudi družinska obremenitev s sladkorno boleznijo. V bolnikovi trebušni slinavki ne nastaja več zadosti učinkovitega inzulina, ki bi zadostil potrebam bolnikovega organizma. Zdravljenje začnemo s spremembo življenjskega sloga in prehranjevanja, s tabletami, če to ne zadošča pa z inzulinom. Sladkorna bolezen tip 2 je pomembna zaradi vedno večjega števila bolnikov in zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. Pri sladkornem bolniku je pogostejše pojavljanje srčnih bolezni, predvsem z infarktom, ledvičnih bolezni, žilnih zapletov na žilah nog in gangrene, sprememb na žilah, očeh s posledično slepoto in motenj perifernega in avtonomnega živčevja. Sladkorna bolezen lahko zmanjša kvaliteto in dolžino življenja. Odločilnega pomena je odkritje bolezni še preden se pojavijo njeni očitni znaki in zdravljenje pred pojavom zapletov. Mnenje strokovnjakov je, da bi bilo mogoče z izboljšanjem življenjskih navad v mnogih primerih preprečiti nastanek, omiliti potek in zaplete sladkorne bolezni. Zmanjšala bi se poraba zdravil, denar bi se porabil za zdravljenje tistih bolezni, na katere ne moremo vplivati z izboljšanjem življenjskih navad. Naj ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni zaželim vsem sladkornim bolnikom čimboljšo urejenost njihove bolezni. Tistim, ki (še) niste zboleli, pa, da bi z zdravim načinom življenja to tudi preprečili. JANA PLAVC, dr. med. Kako prijetno je ob starih običajih! Ličkanje koruze in kostanjev piknik Turistično društvo » Gora sv. Miklavž« Šmartno v Tuhinjski dolini je v okvira svojega etnološkega programa letos že drugič organiziralo »stare običaje«. Lansko leto smo prikazali striženje ovac in ribanje zelja, letos pa smo 6. oktobra pripravili kulturno etnološko prireditev - ličkanje koruze in pletenje predpražnikov. Ličkanje je potekalo na »podu« v mežnariji na Gori. Emil je pripeljal kar zajetno traktorsko prikolico koruze. Ob zvokih Albertove harmonike in petju ljudskih pesmi se je v mežnariji na Gori zbralo preko trideset ljudi, ki so bili pripravljeni ličkati koruzo, plesti predpražnike in obujati spomine na nekdaj tako priljubljeno kmečko opravilo. Predvsem so se izkazale gospodinje, ki so že dopoldne doma spekle kmečke dobrote. Tudi Marko je priskrbel nekaj kilogramov kostanja in ga spekel, zraven pa sladek jabolčnik. Pozno zvečer, ko smo oličkali vso koruzo in naredili tudi nekaj predpražnikov, pa nas je v zakurjeni izbi pričakala še dobra kmečka malica. Z nekaj oličkane koruze, zvezane po dve in dve v šope, smo tudi okrasili vhodni prostor pred mežnarijo. KOROŠECJOŽE Trniči na prazniku sira v Ljubl| ani Na 3. prazniku sira v Ljubija- neločljivo povezani z okoljem, ni, ki so ga v okviru prireditev kjer je mleko pridelano in pre-Podeželje v mestu v soboto, 13. delano v sir. oktobra, pred ljubljansko tržnico , Posebej so bili predstavljeni organizirali KGZS in slovenski si- siri iz osrednje Slovenije (Škof-rarji, so se obiskovalci seznanili jeloško in Cerkljansko hribovje, z izdelavo in okusom slovenskih Polhograjsko hribovje in siri iz tradicionalnih sirov in drugih okolice Ljubljane), sirov, izdelanih na slovenskih Iz naše občine sta na tej prire- kmetijah. Večina sirov je iz su- ditvi sodelovali 79-letna Rezka rovega mleka, zaradi česar so Mali iz Godiča, ki je prikazovala Lastnik Hiše kruha Krejan - Levec d.o.o. iz Trzina je mesil in pekel različne vrste kruha in peciva iz zdrave polnovredne moke. Rezka Mali iz Godiča je kljub 79. letom spretno izdelovala trniče in z navdušenjem ponosno razlagala o tej velikoplaninski posebnosti, ob njej Majda Gradišek s Kregarjevega. izdelovanje avtohtonega sira - tr-niča z Velike planine, ter pastirica Majda Gradišek s Kregarjevega, ki je predstavljala pastirsko življenje na planini in prijazno ponujala svoj planinski sir za pokušino. Povedali sta, da ju je k sodelovanju ob prazniku sira v Ljubljani povabila Nika Vrhovnik iz podjetja Velika planina d.o.o., ki je na prireditvi predstavljala turistično ponudbo in lepote Velike planine ter obiskovalcem delila promocijski material. Poleg številnih razstavljavcev in ponudnikov je veliko zanimanja pritegnila HIŠA KRUHA Krejan - Levec d.o.o. iz Trzina z mlinom, pekarno, trgovinami in šolo peke kruha na tradicionalen način za otroke in odrasle. Raznovrsten kruh pečejo iz ekološko pridelanih žit na njivah Murske šume v Prekmurju, zmeljejo pa jih z mlinom na kamen. Te polnovredne moke vsebujejo največ vitaminov, predvsem vitamina E in BI in encime, ki so človeškemu organizmu nujno potrebni. Pri peki kruha polnovredni moki ne dodajajo drugega kot kvas, vodo in sol. VERA MEJAČ Deset let Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale USTVARJANJE ZA DUŠO Univerza za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale praznuje deseto obletnico svojega plodnega dela, ki danes obsega 68 oblik dela, od izobraževanja, glasbeno-pevskih, literarnih, likovnih in ustvarjalnih dejavnosti, do različnih oblik rekreacije, izletov... V Galeriji pri Vele so dopoldan 7. novembra pripravili slikarsko-keramičarsko razstavo in razstavo punčk za UNICEF. Svoja dela so razstavljali tudi oskrbovanci Doma upokojencev Domžale in Doma počitka Mengeš. Kerami-čarsko skupino vodi mentorica Lučka Šičarov, slikarsko pa diplomirana slikarka Mojca Vilar, ki je na slovesnosti predstavila delo slikarskih krožkov in razstavljena dela. Slikarke so od negotovih začetkov tako napredovale, da že štiri leta s svojimi deli bogatijo literarne zbornike društva. Kulturni utrip je polepšal Mešani pevski zbor Lipa pod vodstvom Marine Aparnik ob spremljavi harmonike Mile Živulovič. Predsednica društva Lipa in vodja Univerze Metka Zu-panek je v slavnostnem nagovoru predstavila pridne avtorice razstave in z izbranimi besedami na kratko predstavila društvo: » Danes je za nas poseben in slovesen dan. Lipa je vzcvetela in ozelenela, danes praznuje svojo deseto obletnico. Veseli smo, da je njegova sadika zrasla v mogočno drevo, katerega senco uživa skoraj 1000 članov (veliko jih je tudi iz Kamnika, pripis avtorice). Mnoge so dejavnosti, ki jih obiskujemo. Vsa leta smo tesno povezani z Domom upokojencev Domžale in Domom počitka Mengeš. Z njihovim sodelovanjem smo izdali prvi literarni zbornik JUTRI BO SIJALO. Danes skupaj z nami oskrbovanci razstavljajo svoje lepe izdelke, ki jih oblikujejo natančno in z ljubeznijo. Naša povezanost z gerento-loškim društvom Jesenski cvetje tudi vsebinsko povezana in tudi oni imajo kaj pokazati.« Zelo aktivna članica Lipe Mira Jarc (slika, poje, igra na kitaro, izdeluje Unicefove punčke ...) je napisala besedilo za pesem Šivala je deklica punčke, ki jo je ob njeni spremljavi na kitaro prepevala zbrana množica. Člani Lipe so bili še posebej veseli obiska gostov: domžalske podžupanje Andreje Jarc, vodje Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo Domžale Pavleta Pevca, predvsem pa prve ambasadorke Unicefa Milene Zupančič. Popoldan istega dne je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala SVEČANA AKADEMIJA in predstavitev že desetega literarnega zbornika ODMEVI MLADOSTI. V prazničnih nagovorih sta veliko lepega o bogati in pestri ustvarjalnosti članov društva Lipa povedala Metka Zupanek in župan občine Domžale Toni Dragar. V kulturnem programu so nastopili Pevski zbor in recitatorji Društva Lipa Domžale, Kamniški koledniki, pevka Eva Černe in plesalka Tina Dragan, harmonikar Božo Matičič in pevka Jožica Kališnik, plesni skupini Univerze za tretje življenjsko obdobje Trebnje in Plesne šole Miki. Zelo delavni člani Lipe so za to priložnost pripravili tudi bilten, v katerem so predstavili svoje delo. Predsednica društva Lipa Metka Zupanek je med drugim v njem zapisala: «Pride dan, ko se prične tretje življenjsko obdobje, čas, ko nam vsakodnevne obveznosti ne poberejo več vseh štiriindvajsetih ur dneva. To je pravi čas, da ustrežemo svoji duši. Prisluhnimo sebi in zadostimo starim željam: rad bi govoril tuj jezik, igral na mstrument, pel v pevskem zboru, prijel za čopič in likovno ustvarjal, gojil lepe rože, spoznal užitne gobe in zdravilna zelišča, užival v naravi in osvajal vrhove gora, doživljal in spoznaval zgodovinske in naravne lepote sveta, zvedel več o književnosti, pisal pesmi, povesti... V programu Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale vsakdo lahko najde nekaj, da mu življenje ne bo teklo kot mrtva reka...«Naj bo to novo znanje, ustvarjalnost, spretnost, skrb za zdravo življenje ali zgolj prijetno draženje! VERA MEJAČ Prva ambasadorka Unicefa Milena Zupančič je bila v razstavnem prostoru Galerije v Domžalah navdušena nad bogato ustvarjalnostjo ljudi v tretjem življenjskem obdobju. V sredini predsednica društva LIPA Domžale in vodja univerze Metka Zupanek, za njo pevci Lipe z zborovodkinjo Marino Aparnik. Tik tak samopostrežne blagajne za samostojno nakupovanje Vsem, ki so se ob obisku Mercator centra Kamnik spraševali, kaj neki pomeni zagrajen prostor na koncu blagajn z napisom. Že takoj v ponedeljek so mnogi kupci z radovednostjo pristopali k novim samopostrežnim blagajnam ter se ob prijaznih napotkih da pripravljajo novost za kupce, lahko potešimo radovednost. Od ponedeljka lahko na štirih Tik tak samopostrežnih blagajnah popolnoma samostojno opravimo celoten blagajniški postopek s plačilom nakupljenih izdelkov. blagajničark in »govorečih« blagajn kaj hitro lotili skeniranja ali odčitavanja EAN kode z izbranih izdelkov (zlasti otroci so pri tem že pravi mojstri in kar žalostni so bili, ko je izdelkov v košari zmanjkalo!), uveljavili morebit- ne popuste in nakup zaključili s plačilom z gotovino ali plačilno-kreditnimi karticami. Kot je povedal vodja Mercator centra Kamnik Ludvik Leben, prinaša uvedba samopostrežnih blagajn, ki prijazno vodijo kupca, več prednosti. Kupec ima večjo možnost izbire kako bo nakup zaključil, boljši nadzor nad procesom skeniranja, plačevanja, natančnostjo podatkov in večjo zasebnost pri plačevanju, poleg tega pa bodo lahko samopostrežne blagajne tudi skrajšale čakalne vrste ob konicah. Kot so pokazali prvi dnevi uporabe sodobne tehnologije v MC Kamnik, so kupci z navdušenjem sprejeli hitrejše, zanimivejše in zabavnejše samostojno nakupovanje. Kar dvajset odstotkov vseh kupcev je namreč nakup zaključilo na tik tak blagajnah. Še vedno pa ostaja osem »klasičnih« blagajn. SAŠA MEJAČ Kakorkoli že govorimo o različnih vrednotah velja, da so otroci največje bogastvo, zato želimo, da se najmlajši in njihovi starši v Kamniku dobro počutijo. Tako kot skupina dve in triletnih malčkov iz vrtca Peter Pan, ki so se veselo podali na sprehod v varnem spremstvu skrbnih pedagoških delavk (na fotografiji). K prizadevanjem Občine Kamnik, Zavoda MC Kotlovnica, institucij in posameznikov, da mesto Kamnik postane prijazno otrokom in družinam, se pridružuje projekt Veronikin Živžav s paleto razno- vrstnih dejavnosti za celovito urejanje preživljanja prostega časa otrok do enajstega leta in njihovih staršev. To soboto, 24. novembra, ob 10. uri v kamniški knjižnici pripravljajo pravljično dopoldne in likovne delavnice, v soboto, 15. decembra, pa bodo letošnje dejavnosti zaokrožila lutkovna predstava in ustvarjalne delavnice v Domu kulture Kamnik. Toplo povabljeni otroci, starši in stari starši! VERA MEJAČ Žarek sonca za Anžeta Pred dvigalom Družina Zorman iz Šmarce: oči Simon, mami Albina, Anže in Tadej pred težko pričakovanim dvigalom. Za družino Zorman iz Šmarce, Spodnji log 5, je bila sobota, 10. novembra, velik praznik. Razposlali so številna prijazna vabila na slovesnost, na kateri so predali namenu težko pričakovano dvigalo za njihovega petletnega Anžeta s cerebralno paralizo. Pobudo zbiranja sredstev za prepotrebno dvigalo ob hiši so dali člani Komornega pevskega zbora Šut-na in KUD Šmarca z dobrodelnim koncertom v Šmarci pred dvema letoma. Klicu po humanosti so se nato odzvali Lions klub Kamnik in Teater 55, ki sta izkupiček od prodanih vstopnic v celoti namenila Anžetu, Smučarski skakalni klub Mengeš v sodelovanju z občino Mengeš in Špas teatrom, donatorji in učenci OS Marije Vere Duplica, kjer Anžetov bratec Tadej obiskuje 4. razred. Zato so bili mamica Albina, oči Simon, Tadej, Anže, mama Cvetka, oče Janez in drugi sorodniki še posebej veseli obiska štirih predstavnikov dupliške osnovne šole in vseh treh Anžetovih vzgojiteljic iz vrtca Mavrica. Kljub mrazu je bilo Zormanovim in številnim zbranim toplo pri srcu. Prisrčne trenutke so polepšali mlada, obetavna pevka Eva Černe iz Domžal in Simonovi pevski prijatelji Komornega pevskega zbora Šutna, s katerimi Simon že nekaj let ubrano prepeva. Tople so bile besede predstavnice mengeškega Karitasa in župnika iz Šmarce Janeza Gerčarja, ki je pomembno pridobitev tudi blagoslovil. S solzami sreče v očeh sta Anžetova mami Albina in oči Simon zbranim stiskala roke v zahvalo. Ob domačih dobrotah Zormanove mame, ki so jih domači gostoljubno postregli, so se še dolgo spletali prijateljski pomenki. Zormanovi se vsem, ki so pri tej akciji pomagali, iskreno zahvaljujejo. VERAMtyAČ Kamnik - mesto prijazno otrokom in družinam Zavod MC Kotlovnica deluje eno leto. Uspešno so se vzpostavili mehanizmi delovanja in pripravili smo raznolike mladinske programe, ki omogočajo redno delovanje Zavoda MCK. V tem času je na pobudo podžupana občine Kamnik Braneta Goluboviča in s podporo župana Antona Toneta Smolnikarja prišlo do razširitve dogajanja predvsem na področju družin in otrok. V ta namen so Alenka Jevšnik, Neva Suhadolčan in Tina Plahutnik pripravile okvirni program enoletnega dogajanja za otroke in družine na Kamniškem pod naslovom VERONIKIN ŽIVŽAV. Dejavnosti v prvi vrsti pomenijo obogatitev že sedaj uveljavljenih dejavnosti, ki jih je Zavod MC Kotlovnica s Heleno Sterle že uspešno izvajal v Kamniku. Naš osnovni namen je, da mesto Kamnik postane prijazno otrokom in družinam. Zato smo si zadali cilj, da Veronikin Živžav postane gibanje za še višjo kvaliteto življenja otrok, za celovito urejanje preživljanja prostega časa otrok in njihovih staršev, upoštevanje njihovih želja, sooblikovanje programa ter zagotavljanje različnih storitev. Občina Kamnik bo lahko s tem programom pokazala, da je sposobna najti zdravo alternativo obiskom trgovskih centrov, ki otroke že zovanje med družinami in akterji. V Kamniku se ne čuti pravega povezovanja med ljudmi, veliko je novih družin, ki življenja v Kamniku še ne poznajo. Ali ni najlažje povezati ljudi s pomočjo otrok, starši otrok v isti ustanovi se dobro poznajo in tudi dobro sodelujejo. Prav te mlade družine moramo skrbno povezati s Kamnikom, da se bodo v njem dobro počutili in cenili Kamnik za več kot le spalno naselje. Splet raznovrstnih dejavnosti pod skupnim naslovom Veronikin živžav ima namen v kvalitetnem skupnem preživljanju prostega časa otrok in njihovih staršev. Tako je bilo tudi na nedavni Noči čarovnic. od malih nog učijo potrošniških vrednot in jim onemogočajo, da kvalitetno preživijo prosti čas skupaj s starši. Občina Kamnik ima možnost, da stopi korak naprej pri delu z otroci ter na podlagi dolgoletnih dobrih praks, sodelovanja s šolami, otroških parlamentov... izdela realen dokument, ki bo vseboval različne ukrepe, da se bodo najmlajši in njihovi starši v Kamniku dobro počutili. Eden od pomembnih ciljev tega programa je pove- Veronikin Živžav ponuja vrsto dejavnosti »Kamnik - prijazno mesto otrokom in družinam« je program, ki pomeni, da nadgradimo že začeto s konkretnejšimi akcijami, ki bodo potekale vsaj enkrat mesečno pod imenom Veronikin Živžav, vsebovale pa bodo naslednje dejavnosti: - športne dejavnosti (ulična olimpijada, športne aktivnosti, lokostrelski dan, tečaj rolanja) na kamniških igriščih, - plesne dejavnosti (plesne animacije ob različnih prireditvah...), - kulturne dejavnosti za otroke in družine (lutkovno dopoldne, bralno dopoldne...). - likovne dejavnosti, - ekološke dejavnosti, - mini tečaj prve pomoči za otroke, - začetni kuharski tečaj za otroke in družine, - turistične dejavnosti spoznavanja kotičkov Kamnika, - učenje taborniških veščin, računalniški tečaji, - družabna srečanja z vključevanjem animatorjev in prostovoljcev, - prometna vzgoja v povezavi z Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in občino Kamnik in drugo. Vsak dogodek bo spremljala maskota »Kurjaček« - dobrodušni medved z lopato za premog, ki predstavlja Kamnik v nekem času, ko je bil še poln tovarn in mehanizacij. Dodatne zahtevnejše točke dolgoročnega programa so: ureditev Varnih točk v Kamniku (točke, kamor se lahko otroci zatečejo pred nasiljem vrstnikov), v sodelovanju z Občino Kamnik zagotoviti previjalnice in dojilnice za mlade mamice na različnih lokacijah. Info točke, oživitev igrišč, družinski sejem... Druga pomembna postavka, ki jo želimo izpeljati do leta 2009, je priprava info točk, ki obveščajo mlade o dogajanju v mestu. V tem sklopu je potrebno zagotoviti tudi sredstva za pripravo zloženk, biltena ali pu- blikacije, ki bi dogajanje Zavoda še bolj podrobno predstavila. Zelo pomembna dejavnost Zavoda MC Kotlovnica je v sodelovanju z osnovnimi šolami in občino Kamnik zagotovitev počitniškega varstva otrok za celoten čas počitnic. Oživitev otroških in športnih igrišč pomeni, da del dogajanja prenesemo na otroška in športna igrišča, kar lahko obogati naše dogajanje in ga naredi bolj dostopnega. Programu v letu 2008 /09 bomo dodali tudi Družinski sejem, ki bi ga organizirali vsaj enkrat mesečno. Postal naj bi mesto menjave oblačil, obutve in drugih otroških predmetov, igrač, knjig, vozičkov in vsega, kar mlada družina ne potrebuje več. Nujna bo povezava oz. potrditev dobrega sodelovanja z osnovnimi šolami, VVZ, Matično knjižnico Kamnik, Kulturnim društvom Priden Možic, Mladinskim svetom Kamnik, Turistično informacijskim centrom Kamnik, Centrom za socialno delo Kamnik, Rdečim križem Kamnik, taborniki, skavti, Lokalno akcijsko skupino, športnimi, kulturnimi, mladinskimi društvi. Vsekakor pa bomo kljub uvajanju novih programov obdržali in nadgradili vse dosedanje dogajanje, ki v okviru Zavoda MC Kotlovnica že poteka. Predvsem se moramo vsi skupaj zavedati, da le z uspešnim povezovanjem vseh institucij na Kamniškem in podporo občine Kamnik lahko skupaj dosežemo cilj: Kamnik - mesto prijazno otrokom in družinam. ALENKA JEVŠNIK, BOŠTJAN KOŠIR Miklavževem ' ~ na Kamniške Spored miklavževanj z obdarovanjem v nedeljo, 2. decembra ob 14.30 v Motniku v dvorani Kulturnega doma - prijave do 28. novembra v trgovini ob 15. uri na Vranji Peči v cerkvi ob 16. uri v Špitaliču v tamkajšnji dvorani ob 17. uri v Šmarci v Kulturnem domu. Prevzem daril do 16. ure v župnišču v sredo, 5. decembra ob 17. uri na Šutni v veroučni učilnici na Raspovem prehodu št.2 ob 17.30 v Stranjah (v kapeli). Prijave od 19. do 25. novembra pred ali po maši pri g. župniku ob 17.30 v Šmartnem v Kulturnem domu ob 18. uri v Zgornjem Tuhinju v cerkvi ob 18.30 v Mekinjah v Domu veliko miklavževanj e z igrico »Dobri sveti Miklavž«. Prijave do 4. decembra, v župnišču Nevlje in v trgovini »Malina« v Mekinjah, Cesta dr. T. Zajca 19 A (tel. 831 77 26). Vabljeni tudi otroci iz Kamnika in od drugod - seveda še posebej iz župnij Nevlje, Mekinje in Gozd. Info. na 839 17 16. ob 19. uri v Tunjicah v cerkvi v soboto, 8. decembra ob 10.15 v Domu starejših občanov v Kamniku (zaključeno za oskrbovance) od 10. do 15. ure na Selih v Marijinem domu v okviru ora-torijskega Miklavža O prijavah, podrobnostih bodo starši obveščeni še na krajevno običajen način, preko župnijskih oznanil oz. vabil in plakatov. Vse informacije tudi na 839 17 16. Podatke zbrali v Odboru za oživljanje starih običajev Obiski sv. Miklavža v naši občini Vsem otrokom, njihovim staršem, babicam, dedkom, tetam, stricem in drugim sporočamo, da se bo v nedeljo, 2. decembra, ob 17.30 v Kamniku spet ustavil sv. Miklavž s svojim spremstvom. Prireditev bo potekala na pobočju Malega gradu, kjer bodo člani Kulturnega društva dr. Franceta Steleta predstavili igrico Franca Juvana z naslovom Miklavž je bolan. Večer bodo polepšali angeli s svojim plesom in petjem ter popestrili parklji s svojim nastopom. Kot se za ta običaj spodobi, bo na koncu vse zbrane nagovoril Miklavž. Lepo vabljeni otroci, njihovi starši in vsi, ki vam je ta lep običaj všeč. Druga miklavževanja: v nedeljo, 2. decembra, ob 15. uri v cerkvi na Vranji Peči, v torek, 4. decembra, ob 16.30 v Domu kulture, v torek, 4. decembra, ob 18.30 v Matični knjižnici, v sredo, 5. decembra, ob 19. uri v cerkvi v Tunjicah. Kulturno društvo dr. Franceta Steleta 22. november 2007 :dnovoletne zabave za zaključene ►RUŽBE V NOVI KLUBSKI SOBI - SILVESTROVANJE xl/ Vam je bližje sproščeno druženje v kopalkah ob bazenu in živahni živi glasbi? Ati pa morda slavnostna večerji x>b izbranihiumirjenih zvokih? /)S IZBIRA JE VAŠA. VABLJENI V SVET TERMALNIH UŽITKOV! KMALU PRIČAKUJEMO MILIJONTEGA OBISKOVALCA! MORDA BOSTE TO PRAV VI? PRIPRAVLJAMO PRESENEČENJE! Popust samo za občane KAMNIKA in KOMENDE! Ob nakupu prenosljive vstopnice za 30 dveumih vstopov je na voljo 15% popust na redne cene. Količina vstopnic, ki jih subvencionirata občini, je omejena! TERME SNOVIK $0 £E TRTTJE LETO sTWs 2X1,0 P°frXLE nxjkopxli!če -v««*? v KXT£COPJJI SPREDNJE VELIKIH IN MXNjJlH TEPvMXLNIH KOPXLI$Č! www.terme-snovik.si ^ET TERMALNIH UŽITKOV SEZONA TEKA NA SMUČEH JE PRED VRATI Po uspešni sezoni gorskih kolesarjev... Za gorskimi kolesarji Kolesarskega društva Calcit Kamnik je dolga in naporna, predvsem pa uspešna sezona. Kljub temu, da je bil njihov najboljši tekmovalec Luka Kodra skoraj celotno sezono poškodovan, so dosegli nekaj vidnih rezultatov v slovenskem pokalu in pokalu Alpe Vendar pa v društvu tudi to zimo ne bodo mirovali, saj se njihovi člani sekcije teka na smučeh Calcit - Mal d.o.o. že intenzivno pripravljajo na novo sezono. Potem, ko je nekaj let med ljubitelji smučarskega teka v Kamniku zorela ideja o ustanovitvi kluba, se je lani skupaj zbralo deset entuziastov, ki so se združili v sekcijo teka na smučeh pod okriljem kolesarskega društva. Za cilj so si Kamniški tekači na smučeh v novih dresih na maratonu Tamar 2007. Adria. Med drugim je Miha Šolar postal državni prvak med člani v olimpijski disciplini kros, ki so ga uspešno že desetič organizirali v matičnem klubu v centru Kamnika in njegovi okolici. Ravno tako sta v omenjeni disciplini postala državna prvaka Blaž Petek med mlajšimi člani in Gregor Miklič v kategoriji veteranov. Miklič je osvojil tudi naslov državnega prvaka med veterani v maratonu, katerega so organizirale terme Snovik v soorganizaciji s KD Calcit Kamnik in je potekal po idilični trasi med Tuhinjsko dolino in ciljem na Veliki planini. ... tek na smučeh ... zadali tekmovati v na novo ustanovljenem pokalu SLOvenSKI maraton, v katerem so združeni vsi večji maratoni v Sloveniji, kot so Bloški teki, Trnovski maraton, Pokljuški maraton,... Zaradi slabih snežnih razmer v pretekli sezoni so bili od sprva sedmih načrtovanih maratonov izvedeni le trije, vseeno pa gredo vse pohvale organizatorju omenjenega pokala, saj tek na smučeh ponovno postaja pravi množični šport in takšna poteza gotovo veliko pripomore k promociji tega lepega športa. Čeprav so se omenjenih maratonov udeleževali domala vsi registrirani tekmovalci v Sloveniji, pa so bili tekmovalci našega H20 polo novice Sezona 2007/2008 se je pričela V petek, 16. novembra, seje v Kranju začela nova sezona za kamniške vaterpoliste. Prvi so zaigrali kadeti, a so žal izgubili proti Triglavu iz Kranja. V prvem delu tekme so še vodili in celo imeli možnost povišati rezultat v svojo korist. Da so Triglavani držali priključek je kriv tudi slab dan vratarja Gašperja, sicer zelo zanesljivega igralca, usodna za Kamnik pa je bila nespametna igra nekaterih igralcev, ki niso poslušali navodil trenerja in si nabirali izključitve kot po tekočem traku. društva kljub temu uvrščeni zelo pri vrhu. Metod Močnik je zasedel skupno četrto mesto, kako močan je bil ta pokal pa pove dejstvo, daje bil Močnik skupno tretji tudi v slovenskem pokalu med registriranimi tekmovalci in tretji na državnem prvenstvu na 50 km. Vendar tudi drugi tekmovalci sekcije ne zaostajajo veliko za njim, predvsem Edo Schumet mu v prihajajoči sezoni obljublja ogorčen boj za naziv najboljšega v društvu. Se pa ob tej priložnosti zahvaljujejo glavnemu pokrovitelju sekcije Mal d.o.o., ki nam bo pomagal tudi v prihajajoči sezoni in ostalim, ki so jim pomagali pri nakupu dresov in ogrevalnih kompletov in tako pripomogli k celostni podobi sekcije. Vse, kar vas zanima o teku na smučeh -1. decembra Po uspešni krstni sezoni je veliko načrtov in idej za prihajajočo sezono. Kot glavni cilj ostaja pokal SLOvenSKI maraton, ki se je v prihajajoči sezoni razširil na osem maratonov, v planu je tudi udeležba na enem od svetovno znanih maratonov nekje v Evropi. Bi pa radi tek na smučeh predstavili oziroma približali širši množici, zato upajo, da bo prihajajoča zima bolj radodarna s snegom in jim bo uspelo urediti tekaške proge tudi v okolici Kamnika. V načrtu imajo tudi izvedbo tečaja teka na smučeh za vse, ki bi se radi začeli ukvarjati s tekom oziroma bi radi izpopolnili svojo tehniko. 1. decembra pa v prostorih KS Godič pripravljajo »Dan teka na smučeh«, ko boste lahko izvedeli vse, kar vas zanima o teku na smučeh, spoznali opremo, jo kupili ter se tudi včlanili v sekcijo. Vrata bodo odprli ob 16.30, ob 17. uri bo na temo smučarskega teka predaval Iztok Kordiš iz Demo Teama Slovenije, ob 19. uri pa vam bo vse o vzdrževanju in pripravi smuči predstavil in demonstriral uvoznik za maže Vauhti. Fantje pravijo, da želijo s tem dati svoj prispevek k popularizaciji tega prelepega športa in upajo, da se bo naših maratonov zopet udeleževala takšna množica, kakršna se je na primer udeležila Bloških tekov daljnega leta 1981, ko je bilo na startu 1924 tekmovalcev. IZTOK ARBAJTER domači sami, saj so glasno napovedovali skalp Calcita in tako dodatno motivirali Kamničane. Žreb Pokala OZS pa je hotel, da se bodo Kamničani z ekipo Ga-lex Mira v šestih dneh pomerili kar trikrat. V prvi tekmi pokala v Murski Soboti so bili uspešni domači s 3:2, tako da so morali Kamničani v sredo vsaj z istim rezultatom premagati Pomurce. Še kako boleč je spomin na lansko sezono, ko so Calcitovci izpadli za eno samo točko. V primeru zmage se bodo Kamničani 28. novembra ob 20.00 doma po vsej verjetnosti pomerili z ekipo Maribora. Že minulo soboto pa smo v Kamniku spremljali pravo dramo med omenjenima ekipama. Gostje so povedli kar z dva proti nič, ligi -Izoli. S tema dvema zmagama so se Kamničankej>ovzpele na prvo mesto skupaj s Šempetrom. Glede na to, da so za Kamničankami že vse »težke« tekme, si lahko obetamo visoko končno uvrstitev tudi po koncu jesenskega dela. V naslednjem krogu igrajo Kamničanke 24. novembra ob 17.30 v Kamniku proti drugi ekipi Hit Gorice. Odlično pa so s kvalifikacijami začeli tudi starejši dečki pod vodstvom Jaroša Stekla in starejše deklice pod vodstvom Aca Jončeskega. Obe ekipi sta na prvem turnirju zabeležili po dve zmagi. Dečki v Ljubljani, deklice pa v Stranjah. Ta teden se bodo dečki v nedeljo od 10. ure naprej merili na drugem turnirju v Stranjah. Cicol. KONEC ODLIČNE SEZONE, A NAPREJ BREZ POČITKA Z bližanjem konca koledarskega leta in padanjem temperatur se zaključuje tudi letošnja kolesarska sezona. Čeprav se tekmovalci KK Calcit Kamnik veselijo zasluženega počitka, pa bi si vodstvo kluba želelo, da se sezona še ne bi končala, saj je bila nadvse uspešna. Tekmovalci v gorskem kolesarstvu so izpolnili večino pred sezono zastavljenih ciljev ter z nekaterimi uvrstitvami tudi presenetili. Tako se lahko pohvalijo s številnimi lovorikami z Blaž Petek, državni prvak med mlajšimi mladinci v olimpijskem krosu. državnega prvenstva ter tekem slovenskega pokala, prav tako pa so bile uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih (svetovni pokal, svetovno prvenstvo...) dobre in vzpodbudne za nadaljnje delo. Kolesarji KK Calcit Kamnik so redno nastopali v reprezentančnem dresu, kar je še posebna čast. Tudi v vodstvu in organizaciji kolesarskega kluba Calcit Kamnik je prišlo do napredka, ki se ga lahko veselimo. Tekmovalci so deležni vedno boljših pogojev, kar se odraža tudi v njihovih rezultatih. V pretekli sezoni smo resno pristopili k organizaciji dveh dirk, ki sta šteli za državno prvenstvo: tradicionalni kros v Kamniku ter maraton Snovik - Velika planina. Obe prireditvi sta bili uspešno izpeljani, kar so potrdili zadovoljni obiskovalci. Kljub koncu kolesarske sezone pa KK Calcit Kamnik ne počiva. Delo se že začenja na treningih za naslednjo sezono, zavzeto in zagnano. Ker je vizija kluba širjenje gorskega kolesarstva med mlade, je že v teku vadba gorskega kolesarstva za mlade (vadbi se lahko še vedno pridružite - informacije www.kamnikbike. com). Ta zajema vadbo, igre in prvine treninga za mlade (od 7 do 15 let) in jo vodijo izkušeni tekmovalci, animatorji in trener- Gorsko kolesarjenje je tudi pravo garanje. Takole naš odlični kolesar in velik adut Luka Kodra »grize« v klanec in premaguje tekmece. ji. Poleg kolesarskega se v klubu nadaljuje tudi delo sekcije smučarjev tekačev, ki so na zimo že pripravljeni in čakajo prvi sneg. Ponovno se želimo zahvaliti vsem tekmovalcem, sodelavcem in sponzorjem za lepe trenutke v pretekli sezoni in si želimo ter verjamemo, da bo takšnih trenutkov za gorsko kolesarstvo in KK Calcit Kamnik še veliko. MIHAJAKŠIČ Devet zaporednih zmag Calcita Kamniški ljubitelji odbojke ne pomnijo, kdaj je imela kakšna kamniška ekipa v prvi ligi devet zaporednih zmag v devetih krogih. To je letos uspelo igralcem Calcita, ki so tako še naprej prvi hit prven- stva. Medtem, ko so na gostovanju pri letos slabi Krki rutinirano zabeležili gladko zmago, pa takšne zmage ni pričakoval nihče na gostovanju pri Triglavu. Kamničani so popolnoma nadigrali domače, za kar pa so krivi predvsem nato pa je domači strateg Hribar dodobra pomešal svojo ekipo, jeziček na tehtnici pa je bil prvič letos Janez Turk in Calcitovci so na navdušenje polne kamniške dvorane zmagali s 3:2 in tako so zaenkrat še brez poraza, a s tremi zmagami s 3:2. Še bolj pomembno za kamniške odbojkarje pa je dejstvo, da so s svojimi igrami v zadnjih krogih zopet napolnili kamniško dvorano in povzročili pravo odbojkarsko mrzlico. V naslednjem kolu gostujejo pri Olimpiji. Odlično gre tudi dekletom v drugi ligi Dekleta so v zadnjih dveh krogih zabeležile dve gladki zmagi in sicer doma proti Mislinji in v gosteh pri lanskoletnih konkurentkah v prvi Uspešnejši od kadetov so bili starejši dečki, saj so na prvem turnirju državnega prvenstva v Kranju iztržili dve zmagi v treh tekmah. V prvi tekmi jih je premagala ekipa Olimpije, v nadaljevanju pa so Kamničani premagali Delfin iz Rovinja in kranjsko Kokro. V mesecu decembru bo začela s pripravami reprezentanca fantov letnik 1993, v ekipi pričakujemo kar nekaj kamniških vaterpolistov, v zadnjih letih je to ena uspešnejših ekip v našem društvu in so tudi letošnji državni prvaki. Po uspešnem vpisu v naše programe imamo v bazenu ZUlM-a in telovadnici OŠ Toma Brejca polne roke dela. Z otroci delajo vaditelji plavanja, trenerji vaterpola in študentje fakultete za šport. Konec decembra se zaključuje prvi del vaterpolske plavalne šole. Upam, da bo čim več ptrok zasvojila voda in da se v Kamniku končno zgradi pravi zimski športni bazen, v katerem bo prostor za aktivne športnike in rekreativ-f-e- Za prevoze in najem bazena v drugi občini gre kar polovica našega letnega proračuna, največji delež predstavljajo vadnine, potrebno pa se je zahvaliti redkim pokroviteljem, ki nam pomagajo. V kolikor bi imeli bazen v Kamniku, bi se sponzorji za naš šport bolj zanimali, imeli bi lahko več treningov in bili tako še uspešnejši. V letošnjem letu je trenerske vrste Kamnika okrepil Ratko Svraka, tako da imamo zdaj kar pet trenerjev, ki lahko vodijo ekipe v državnih prvenstvih. Ker Uanske ekipe, ki bi tekmovala v državnem prvenstvu, v Kamniku ni, |mamo dva tekmovalca posojena v AVK Triglav, to sta Gašper Šenica ln Luka Komatar, kapetan mladinske reprezentance. Naslednji teden začnejo s tekmovanji še mlajši dečki in mlajši karati in tako bodo vse naše ekipe v polnem tekmovalnem tempu do Julija 2008. DARE O prostorskem (ne)načrtovatiju v Kamniku Z veseljem ugotavljam, da seje v Kamniku vendarle nekaj zganilo, saj so na straneh 2, 4 in 6 zadnjega Občana predstavljeni kar trije projekti, ki so vzniknili nenavadno hitro po predstavitvi (tudi mojih) pogledov na problematiko prostorskega (ne)načrtovanja v Kamniku na okrogli mizi junija letos. Takrat sem navedla nekaj najnujnejših korakov, ki bi jih Občina Kamnik mogla storiti, poleg drugih prostorskih načrtov: ureditev Mestnega parka Alprem, ureditev kolesarskih in pešpoti ob Kamniški Bistrici, parkirne hiše in/alijavna parkirišča, pristopiti k načrtovanju nove obvoznice, izvesti urbanistični natečaj za gradnjo šol, ponovno oživiti mestnojedro. Predvsem pa, na podlagi tehtnih strokovnih podlag in uravnotežene strategije prostorskega razvoja, postopno pripraviti izvedljive projekte. Na podlagi poročila o urbanističnih delavnicah (tudi te smo predlagali na okrogli mizi), predstavitvi nove prometne ureditve (kar upam, da ni!) in javnega poziva občanom za sodelovanje pri načrtovanju prenove starega dela mestnega, ugotavljata, da se je občinska uprava danih pobud ponovno lotila na znan način: na hitro in brez vnaprejšnjega premisleka o dolgoročni viziji, kaj s projekti sploh želi. Natečaj za gradnjo novih šol pa je razpisala z vsebinsko nedopustno »šlampastim« gradivom, da množice slogovnih napak v gradivu niti ne omenjam. Moje mnenje je, da mora Občina Kamnik, poskrbeti, da bodo projekti, ki jih začenja, pripravljeni tako, da bodo lahko čemu RESNO služili. Trdim namreč, da po tem, ko se v Kamniku 20 let nihče od pristojnih ni načrtno in resno ukvarjal z urejanjem prostora, ampak je šlo (in bržčas še vedno gre!) le za gašenje požarov in za servilnost investitorjem, naročilo projektov male vrednosti (za bivših 990.000,00SIT, kar je naročilo brez javnega razpisa), ne moreprinesti resnih in še najmanj dokončnih odločitev. Prav tako naročilo enemu od mnogih kamniških arhitektov, ki je očitno podedoval funkcijo mestnega arhitekta (nima pa niti P niti A licence pooblaščenega arhitekta pri Zbornici za arhitekturo in prostor) za »novo« prometno ureditev, niti naročilo enemu od kulturnih društev, da animira meščane k razmisleku, kaj bi želeli »početi« v mestu, niti na hitro razpisan natečaj za urbanistično-arhitektumo rešitev območja dveh šol, ne more in ne sme biti resno načrtovanje prostora. Zato nasprotujem zavajajočem naslovu, da gre za predlog za izvedbo nove prometne ureditve v Kamniku. Ne trdim, da je projekt slab. Trdim, da je morda dober le za nadaljnjo javno obravnavo. Poleg tega je predlagatelj pozabil, da se glavnina prometa odvija na nekoliko daljših relacijah, kot od Mekinj do Zapric, ki jo večina od nas še zmore prehoditi peš. Kot resno ponudbo občine, da uredi mestni promet, bi lahko štela le ponudbo, ki bi segala najmanj od Mekinj in Nevelj do Duplice. Kot resno ponudbo, da bo pristopila k iskanju rešitve za novo cestno povezavo, ki bo obšla mesto (nehajmo že govoriti o »zahodni« obvoznici), pa najprej široko strokovno razpravo, kateri bi sledila javna razprava. Nasprotujem tudi vsebini slabo pripravljene projektne naloge za natečaj, ki terja od udeležencev, da v natečajnih projektih predvidijo tako obsežen program (tudi izven predpisanih kriterijev), da bo najverjetneje potrebna izvedba več podzemnih etaž. V območje urejanja je vključen objekt Glasbene šole in Matična knjižnica, v besedilu pa o razmisleku o urejanju niti besede. Premaloje poudarka novim prometnim rešitvam z navezavami na obstoječo mestno prometno mrežo. Urbanistične delavnice, ki jih Občina Kamnik pravkar izvaja, so iz tedna v tedna bolje pripravljene, a še vedno zavajajo javnost. Ali resnično govorimo o ureditvi kolesarskih in pešpoti, ko pa izvajalci želijo, da meščani z barvicami razvrščajo dejavnosti v prostoru, proč od obrežij? Trdim, da delavnice vodijo v oblikovanje nove urbanistične zasnove mesta. Torej na teh delavnicah zares načrtujmo urejanje obrežij Kamniške Bistrice in se ob tem ne pozabimo vprašati, koliko sredstev v proračunu bo (ali je) Občina Kamnik pripravljena in sposobna nameniti za odkupe zemljišč in gradnjo. Ali pa naj Občina razpiše in organizira strokovne urbanistične delavnice, na katerih bodo ekipe strokovnjakov načrtovale novo urbanistično zasnovo. Po tem pa naj bo vključena tudi vsa javnost. Za nadaljnji razmislek in razpravo: Ali upava mesta Kamnik sploh ima jasno vizijo kakšno mesto želi imeti in biti v prihodnosti? Bo v bodoče naselje stanovanjskih blokov, s praznimi lokali v pritličjih in otroci, ki se bodo igrali po betonskih atrijih? Bo Ljubljansko primestje z nekaj malega gospodarstva in z množico trgovskih centrov? Kdo je zadnjih 5 let vprašal še živa podjetja v Kamniku, kakšne so njihove potrebe in pogledi na prostorski razvoj? Bo poskrbljeno, da bodo domačini in priseljenci imeli službe v domačem kraju? Bo Kamnik turistično mesto ob vznožju regijskega parka? Bo mesto z uravnoteženo razporejenimi dejavnostmi, ki bodo vsem v zadovoljstvo in tudi v ponos? Ali bo morda vztrajal tam, kjer trenutno še vedno je -zadnjapostaja vlaka?In zato na koncu 'j.kdor razmišlja o ukinitvi dela železnice, naj o tem povpraša tiste, ki so to v preteklosti naredili in sedaj močno obžalujejo. Prihodnost javnega prevoza v Kamniku je prav gotovo tudi na železnici. Lidija Balantič PZVK (predlog za vzpostavitev konkurence) z obrazložitvijo Oni dan sem nič hudega sluteč v roke vzel Kamniškega občana. Z ustreznim, pozitivno naraimanim uvodom župana g. Antona Toneta Smolnikarja nam je na četrti strani časopisa arhitekt Tomaž Schlegl predstavil študijo Nova prometna ureditev v Kamniku - PZI (predlog za izvedbo). Vsak, ki je zidal svojo ali sosedovo hišo, ve, da kratica PZI pomeni Projekt za izvedbo, sedaj pa je očitno dobila nov pomen. Z zanimanjem sem preučil skoraj celostransko poročilo in ostrmel. Zakaj? • Najprej seveda zato, ker lahko Občina Kamnik, ki se financira z javnim denarjem (med drugim z mojo dohodnino), nekomu brez ustreznih kvalifikacij naroči neka dela. Brez kvalifikacij? Na spletni strani zbornice za arhitekturo in prostor boste zaman iskali ime Tomaža Schlegla. Na kratko povedano, gospod nima državne licence za projektiranje, kot jo zahteva 45. člen Zakona o graditvi objektov. Ker ne izpolnjuje pogojev, ni član zbornice, kdor pa ni član zbornice, ne sme (vsaj uradno) projektirati. Razen, kot kaže, češe prav piše. Župan gospod Smolnikar ga je pred časom postavil na mesto svojega osebnega svetovalca. Za Občino tako izdeluje razne študije (»mestna oprema«), projekte (Trg talcev, Trg svobode, Kršmančevpark, Starograjski kompleks....) in po novem že PZI-je. In seveda s tem dobro služi. • Večkrat sem zgrožen prebral prvi razdelek, v katerem nam je arhitekt prostodušno naštel, kateri deli ožjega območja mesta se bodo še pozidali s stanovanjskimi soseskami. Ali bomo dopustili, da se ožje mesto razširi še za 2500prebivalcev? Po mojem mnenju smo dobili dovolj someščanov že z ogabnimi bloki vzdolž Ljubljanske ceste in dramatično velikim Metuljčkom na Duplici. Predvsem me je zbodla navedba, da se bo kmalu odprlo gradbišče na področju Alprema (300 stanovanj). Sodeloval sem namreč na t. i. Urbanistični delavnici, ki jo je9-10.2007 v prostorih ŠCRM organizirala Občina Kamnik. Delavnica, s katereje spisano poročilo na drugi strani iste številke časopisa, je namreč klavrno propadla, saj smo zbrani občani/državljani kaj hitro ugotovili, da je namenjena propagiranju gradnje nove soseske K-7 Alprem. Ta je zasnovana megalomansko, brez upoštevanja predpisov o največji gostoti poselitve in seveda brez soglasja ljudi, ki tam živijo. Podžupan gospod Rudi Fajfar trdi, da ljudem nihče ne bo vsiljeval nove gradnje, gospod Schlegl pa je že skoraj zapičil prvo lopato. Si kar mislim, kako mi bodo odgovorili, če v zvezi s tem pokličem na Radio Erevan. • Avtor je v razdelku Drugo dejstvo - utopični projekti v zvezi z morebitno zahodno obvoznico zapisal:»... predlogi o izvedbi 800 metrskega klavstrofobičnega predora pod sipkim prodnatim žalskih hribom so zgolj metanje peska v svoje lastne oči,.«. V zadnjem raz- delku Realizacija pa okrog v njegovi zamisli predlagane nove obvozne krožne ceste: »Edino večje gradbeno delo pri izvedbi nove lokalne cesteje delna razširitev preozkega obstoječega predora dolžine 75 m pod žalskim hribom, ki pa ne predstavlja velikega problema, sajje razširitev v skalno sestavo tehnično najmanj zahtevna in cenovno najugodnejša.«Na kratko za nestrokovnjake: če bomo gradili zahodno obvoznico in predor, kot nekateri predlagajo, se bo teren besno posipal, kerje prodnat, če pa bomo gradili Šleglovo obvoznico in širili sedanji predor, se pa ta isti teren ne bo posipal, kerje skalnat. Hecnih je še nekaj podrobnosti v članku: • Arhitekt je centralno parkirišče narisal tam, kjer se bosta gradili novi osnovni šoli. • Pokritiziran je »Rudnik kalcita« v Stranjah (tretji in četrti razdelek). Kakšna je povezava s predmetom njegove študije? • Zakaj avtor tarna nad umiranjem historičnega Kamnika, govori pa vedno le o Šutni (peti razdelek)? Šutnaje gotovo manj »historična« od starejšega severnega dela mesta, s katerim se nihče noče ukvarjati. • Le kje bomo zgradili kolesarsko stezo po desnem bregu Bistrice, ko pa je poleg Nunskih hlevov v zasebni lasti tudi pas obrežja vse do stare klavnice in bojda še lep kos zemljišč vzdolž reke? Na koncu moram pohvaliti nekatere ideje avtorja članka (kolesarska steza, propagiranje uporabe javnih prevoznih sredstev). Žal je v ustvarjalnem zanosu pozabil, da večino prometa, ki duši Kamnik, povzročajo vozila nemeščanov (predvsem Štajercev in Savinjčanov, prebivalcev naselij severno od mesta, prebivalcev Tuhinja itd.). Se bomo meščani vozili s trolejbusi, ki se bodo prebijali skozi pločevinasto reko tranzitnih vozil? Ne verjamem, da je rešitev tako preprosta, kotjo predstavlja avtor članka. Zato predlagam £ vzpostavimo konkurenco, povabimo k reševanju težav našega mesta še koga drugega, ne samo nesojenega mestnega arhitekta. Nekoga, ki ima ustrezna pooblastila in znanje in zna zrisati kaj več kot le prostoročno skico. Matevž Bergant, univ. dipl inž. grad. LASTNIŠTVO - POJEM, ki ga župan Tone Anton Smolnikar po svoje razume, ali pa tudi ne... Dejstva, kijih je navedel g. župan v svojem »pamfletu« o Meščanski Korporaciji Kamnik (MEKOK) v Kamniškem Občanu dne 4.10.2007, so dejstva, ki jih razume samo on. Če bi si natančno ogledal zemljiškoknjižne vpise »občinske stavbe«, bi lahko ugotovil, daje zapis lastništva čitljivo zapisan in da so tudi zapisi iz leta 1946 o vrnitvi premoženja MEKOK in nato o nacionalizaciji čitljivo zapisani. Problem pri g. županu je samo v tem, da vidi pri zapisih lastništva samo tistega, kise mu dopadeza njegove manipulacije. Vsa zadeva je čisto preprosta in z zakonom pokrita. MEKOK hoče stavbo, ki nima nikakršne zveze ne s Kamničani - občani, ne s tako imenovanim »javno'dobro«, kot tudi ne z vidika republiške zakonodaje o spomeniškem varstvu, nazaj v naravi. To pa pomeni, če je vlaganje ogromno, kot pravi g. župan, ga morajo dokazati in če je v skladu z zakonom o denacionalizaciji, potem se lahko po dokazilu vrnitev v naravi spremeni v odškodnino. Žalostno je tudi to, da smo člani Gospodarskega odbora MEKOK večkrat sedeli v njegovi družbi na sestankih na Občini, vendar pravega dialoga ni bil sposoben (voljan) sprejeti. Mi pa samo »poslušalci« njegovih »dognanj« nočemo biti. Tudi trditev, ki jo navaja, da »niproblema, da ne bi mogli sodelovati na občinski seji, ni na mestu. Večkrat izražena želja z naše strani o sodelovanju je bila preslišana in tudi na pisno prošnjo ni odgovora. V vseh svojih prispevkih se g. Župan predstavlja kot »rešitelj občinskega premoženja«, vendarpa so njegove predstavitve situacije všečno napisane za občane, kijih spretno in nesporno zavaja, kot običajno, s pavšalnim in netočnim osebnim ugotavljanjem dejstev. Dušan Mesner, član GO MEKOK Triglav smo sanirali vsi Članek g. Alena Lapanje, objavljen v Kamniškem občanu 9-11.20-07, premalo strokovno prikazuje obravnavo zanimive problematike. Tajnik 00 SLS piše o podpori zakona, zato moram v interesu objektivnosti zapisati: gospod Alen, vaše sklicevanje na strokovnost me je kar presenetilo, ker »zadeve stresate iz rokava« nepoznavajoč temeljno dejstvo, da so pokojninski sistem in zavarovalni sistemi (tudi Triglava) različne zadeve, česar se ne sme mešati. Gre za dva različna pomembna sistema v naši družbi. Vaša strokovnost, ki vam je ne zavidam, se kaže v tem, ko ste podprli predloženi zakon. Predlog zakona bi po moji oceni ponovno nacionaliziral upravičenost na lastnini vsem 750.000 upravičencem. Ti upravičenci so oblikovali premoženje Triglava; za nacionalizacijo pa ni nobenega pravnega akta. Vaše pisanje o hiperinflaciji itd. ni pomembno, pomembno je premoženje Triglava in njihovi upravičenci. Pokojninski sistem je eno, zavarovalniški sistem pa povsem drugo. Kako kot strokovnjak lahko to pomešate? Premoženje Triglava so omogočili: država, podjetja in številni posamezniki, ki so bili leta 1990 zavarovani v Triglavu. Zavarovani pa so lahko bili: obvezno avtomobilsko zavarovanje, kasko avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje premoženja proti vlomu, ognju, vodi itd, in življenjsko zavarovanje. Pristojni državni organ je pomešal vse in zato sem zelo vesel, da zakon na referendumu ni dobil podpore, za kar sem se tudi sam angažiral. Kako si mora vlada dovoliti razlastiti lastnike zavarovalnice Triglav in delnice prenesti na KAD?! Ni pravne osnove, da se upravičencem delnice prenesejo po presoji pristojnega organa na katerikoli organ, ker lastniki nismo za to! Država mora pokojninskemu skladu zagotoviti sredstva, ker pokojnina ni dar države ali socialna podpora, temvečje plačana pravica. Res je, da so problemi na pokojninskem področju prisotni v vseh državah, ne samo v EU. Pisati, da pokojnine niso ravno visoke ob lastninjenju zavarovalnice Triglav je nesprejemljivo, ker gre za različne zadeve. Pokojninski sistem je potrebno očistiti vplačil, ki niso vezana na prispevke: državne pokojnine naj se izplačujejo preko centrov za socialno delo, izjemne pokojnine najplačujejo pristojna ministrstva itd. ZPIZ bi lahko na ta način razbremenili za cca. 28% kar pomeni, da bi višina sredstev za 2006lahko bila preko ZPIZ-a zmanjšana od 923 milijard SIT na znesek 673 milijard SIT. Vaša odločitev, gospod Alen, da ste podprli zakon kot član SLS-vladne stranke, ni na strokovnem nivoju, ki vam ga ne oporekam in tudi ne zavidam. Ko se je država odločila, da opredeli lastnino, potem je prav, da to spoštujemo in ne iščemo izhodov za podržavljanje naših pravic na lastnini Triglava, za kar ni nobene pravne osnove. Soglašam pa z vašo ugotovitvijo, da so tisti, ki pričakujejo sredstva-eure, zelo naivni, ker tega ne bo. Upravičeni smo na delnice in ko bo Triglav kotiral na borzi, bodo imetniki delnic odločali sami kaj bodo z njimi storili. Nimam pa ničproti, če boste vi in vaši kolegi iz stranke ter drugi strankarski veljaki delnice prenesli na KAD ali ZPIZ, ker je to vaša osebna odločitev, ne pa odločitev državnega organa. Za SLS in še za katero stranko, ki so podprle zakon, bo to zelo zanimivo leta 2008, ko bomo volili poslance v DZ. Na tem področju pričakujem še veliko manipulacij, toda prepričan sem, da bo prava vlada predlagala zakonsko ustrezne predloge v skladu z našim pravnim sistemom. Občani in upravičenci do lastninjenja Triglava bomo nedvomno spremljali aktivnosti ter podprli tisto, karje v našem interesu in v skladu z ustavnopravnim sistemom. Vinko Gobec Javni poziv županu občine Kamnik Agrarna skupnost MEŠČANSKA KORPORACIJA KAMNIK (MKK oz. MEKOK) ne more mimo mimo trditev župana občine Kamnik g. Antona Toneta Smolnikarja, ki vedno na novo ponavlja, da ni mogoče izvesti razširitve pokopališča na Žalah v Kamniku zaradi nasprotovanja MKK oz. MEKOK. Zato ga javno pozivamo, da zaradi izredne aktualnosti tega problema skliče izredno sejo občinskega sveta s točko dnevnega reda »PREDLOG RAZŠIRITVE POKOPALIŠČA NA ZALAH« in nanjo povabi tudipredstavnike MKK oz. MEKOK. Upamo, da bo g. župan upošteval ta javni poziv in bi lahko tako končali ta problem, saj do sedaj s strani Občine ni bilo izkazanega nobenega posebnega interesa za njegovo dejansko rešitev. Na tej izredni seji občinskega sveta bodo svetnikom predstavljena dosedanja prizadevanja MKK oz MEKOK za razrešitev tega aktualnega problema. Hkrati bo predstavljena tudi že predlagana rešitev, ki jo je sprejela skupščina MKK oz. MEKOK 24. maja 2007. Ker je skupščina MKK oz MEKOK na svojem zasedanju pooblastila svojega predsednika, da lahko v okviru sprejetih sklepov skupščine podpiše soglasje h gradbenemu dovoljenju razširitve pokopališča s pripadajočo komunalno infrastrukturo, bo po našem prepričanju ta problem rešen v čim krajšem času s pomočjo in resnim pristopom občinskih svetnikov Občine Kamnik. Če župan občine Kamnik g. Anton Tone Smolnikar ne bo mastil predlagane točke dnevnega reda na sejo občinskega sveta, bo s tem prevzel nase vso odgovornost za zavlačevanje realizacije pripravljenega projekta razširitve pokopališča. S tem javnim pozivom MKK oz MEKOK končuje neracionalno polemiko z županom Občine Kamnik in čaka na povabilo Občinskega sveta občine Kamnik. Gospodarski odbor MKK Rezultati JESENSKE AKCIJE ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV in AKCIJE ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV na območju občine Kamnik V okviru gospodarske javne službe ravnanja z odpadki se je zaključila jesenska akcija zbiranja kosovnih odpadkov in akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Kamnik. Zbiranje kosovnih odpadkov je potekalo od 10. septembra do 12. novembra po sistemu »od vrat do vrat« na 22-ih območjih v občini Kamnik. Pri tem je bilo zbranih in odpeljanih 228.800 kg kosovnih odpadkov, kar predstavlja 3 % več kot v jesenski akciji leta 2006. Zbrane kosovne odpadke smo nato primerno presortirali (izločili les in kovine) in s tem poskrbeli, da bodo zbrani kosovni odpadki v največji meri koristno uporabljeni kot sekundarne surovine. Tudi akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev je bila po naši oceni uspešna. Predvsem zato, ker ste številni občani Kamnika že sprejeli tak način zbiranja odpadkov. Zbiranje je potekalo vzporedno z dvema premičnima voziloma na 30-ih lokacijah v občini. Akcije seje udeležilo manj občanov kot v letu 2006 (258; lani 329), kar je verjetno tudi doprineslo k temu, da smo zbrali 16 % manj nevarnih odpadkov kot lansko leto, in sicer 8.506 kg. Največ smo zbrali barv, lepil, črnil... (4.037 kg), sledijo akumulatorji (1.440 kg) in motorna olja (1.154 kg). Vsem občanom Kamnika se za sodelovanje v omenjenih akcijah najlepše zahvaljujemo. Pomembno je, da se odgovornosti ravnanja z odpadki zaveda vsak izmed nas. Skrb za čisto okolje je namreč odraz naše ekološke ozaveščenosti, našega načina življenja in nenazadnje tudi naše kulture! Radi bi ponovno opozorili na Zbirni center Suhadole, ki se nahaja na območju Centra za ravnanje z odpadki Suhadole. Tu je vsem občanom Kamnika dana možnost brezplačne oddaje vseh vrst kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ali drugih ločenih frakcij odpadkov. Le oddaja izrabljenih avtomobilskih gum in materialov, ki vsebujejo azbest, se obračuna po veljavnem ceniku. Za dodatne informacije o zbiranju in ločevanju odpadkov lahko pokličete na telefon OC Kamnik 01/ 723 82 42. Urnik obratovanja Zbirnega centra Suhadole: Poletni urnik: 1. mai - 30. september - ponedeljek - petek od 6.00 do 18.00 - sobota od 8.00 do 13.00 Zimski urnik: 1. oktober - 30. april - ponedeljek - petek od 6.00 do 16.00 - sobota od 8.00 do 13.00 d-PUBLICUS NE - VARNE SOLSKE POTI V KS KAMNIŠKA BISTRICA! Argumenti o kulturnem pomenu t.i. »Plečnikovega mostu« v Stranjah so bili že velikokrat tema različnih pogovorov in pregovarjanj. Vse bolj se utrjuje prepričanje, da gre le za prikladen izgovor odgovornih, da se ni potrebno lotiti konkretnega reševanja prometnih problemov v našem kraju. Seveda pomena mostu ne gre zanikati, pa vendar se ob sedanjem stanju prometa, njegovem stalnem naraščanju in neposredni bližini šole zaradi tega ne more zapostavljati varnosti šolarjev in vseh ostalih udeležencev v prometu. Most je ob upoštevanju sedanje prometne realnosti popolnoma zastarel, neustrezen in nevaren. V torek, 30. oktobra 2007, se je tako v OŠ Stranje odvijal sestanek o nevarnih šolskih poteh v KS Kamniška Bistrica. V razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki občine, svetnik Liste Toneta Smolnikarja (LTS), ravnatelj OŠ Stranje, vodstvo policijske postaje Kamnik, predsednica KS in predstavniki sveta staršev, pa so bila poleg zgoraj omenjenega izpostavljena še številna druga vprašanja in zahteve za njihovo reševanje. Kljub zakonsko zagotovljenim varnim šolskim potem učenci OŠ Stranje nimajo praktično nobene varne poti do šole. Severno od šole varno pot onemogoča ozek most čez reko Kamniško Bistrico, kjer ni prostora niti za tovornjak, cesta pod cerkvijo mimo Galjota pa je izredno ozka in nepregledna. Otroci iz južnega dela KS dejansko nimajo poti, saj od Stolnika mimo Graditelja do Stranj pločnika ni. Peš pot je tako možna le po regionalni cesti, po kateri dnevno vozi več kot petsto tovornjakov. Podobne težave imajo tudi učenci in krajani iz KS Godič, saj jih na poti do šole, trgovine in pošte omejuje že omenjeni Plečnikov most, ki vsakemu pešcu ali kolesarju predstavlja precejšnjo oviro. Upoštevati moramo še prehitro vožnjo, (ne)kulturo voznikov ter izredno slabo stanje regionalne ceste, posebej ob obzidju KIK-a. Pogajanja DARS-a, Občine Kamnik in podjetja Calcit o sofinanciranju modernizacije te ceste se vlečejo že preko vseh razumnih rokov. Dejstvo je, da se promet stalno povečuje, predvsem na račun težkih tovornjakov iz kamnoloma in obrata CaJcita. Nadaljnje širjenje njihove dejavnosti potrjujejo tudi novozgrajeni objekti v Štahovici. V bližnji prihodnosti pa bo k povečevanju prometa prispeval še nov poslovno-stanovanj-ski objekt na prostoru sedanjega Graditelja v Stranjah. Ob vsem tem ni prav nič nenavadno, da starši in krajani nasploh postajamo nestrpni, saj se s konkretno ureditvijo težav noče nihče spopasti, kljub temu, da tudi vsi strokovnjaki s tega področja zagovarjajo nujnost takojšnjega ukrepanja. Dovolj nam je stalnih obljub, na pol izpeljanih investicij in nenazadnje stalnega zapostavljanja našega kraja. V kolikor država namerava podpirati nadaljnji industrijski razvoj nekaterih gospodarskih subjektov naj hkrati zagotovi normalne pogoje za bivanje. Zahtevamo takojšen pristop k ureditvi mostu čez Kamniško Bistrico, izdelavo pločnikov ob regionalni cesti ter širitev in izgradnjo pločnika iz Zagorice do šole (mimo cerkve). Nujen je tudi takojšen pristop k izdelavi projekta večje prometne varnosti (ovire na cesti, posebej v bližini šole; ustrezna signalizacija - digitalne table meritev hitrosti itd.). Poleg vsega naštetega je potrebno izpostaviti tudi potrebo po ureditvi mirujočega prometa ob šoli (parkiranje). Če se bo vse te dileme tudi v bodoče reševalo zgolj na pol, bodo kmalu postale nerešljive. Zaradi tega so starši na svetu staršev in drugi krajani opozorili na nujnost izvedbe dolgoročnih rešitev, v nasprotnem primeru pa so pripravljeni tudi na različne oblike protesta. Na osnovi vsega navedenega upravičeno pričakujemo, da bo ukrepanje razvidno že iz naslednjega občinskega proračuna in državnega razvojnega cestnega programa. BRANE HAFNER v imenu staršev Ozko in nevarno grlo Stranjskega prometa. PREDNOST MORAMO DATI JAVNEMU PREVOZU Na nedavni seji je občinski odbor Nove Slovenije Kamnik razpravljal tudi o predstavljenem predlogu (PZI) z naslovom Nova prometna ureditev Kamnika, ki jo je pripravil kamniški arhitekt Tomaž Schlegl in je bil objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana. Nova Slovenija meni, da gre za zelo radikalen poseg v obstoječo cestno-prometno ureditev in namesto, da bi Kamnik razbremenjevali hrupa, bencinskih hlapov in cestne pločevine, s tem predlogom vse to samo še pospešuje. Občinski svetnik NSi, arhitekt Ivo Stražar, je mnenja, da se v evropskih državah ukvarjajo s tem, kako bi ceste razbremenili avtomobilskega prometa in čim več prometa spravili na železniške tire, pri nas v Kamniku pa bi del železniške proge radi celo ukinili in jo namenili avtomobilskemu prometu. Po njegovem mnenju bi bilo bolj smiselno, če bi obstoječo železniško progo celo podaljšali skozi Stranje do Stahovice (Calcit), s čimer bi močno razbremenili tudi tovorni promet po kamniških cestah. Poleg tega je zelo problematična in vprašljiva smiselnost ureditve ceste skozi kamniški predor, saj je tam prostora samo za enosmerno cesto. Številni člani odbora so poudarjali, da je v največjih konicah (ob 5.45 ali 6.45 uri) od postaje Kamnik-Graben do glavne kamniške postaje zelo veliko potnikov. V zadnjem času se je zaradi naselitve malo-grajske soseske število potnikov na postaji Kamnik mesto (Plečnikova postaja) izredno povečalo. Prav tako na tej postaji vstopa veliko potnikov, ki prihajajo iz Tuhinjske doline in Nevelj. Če k temu prištejemo še potnike s postaje Kamnik - Graben, ki pridejo iz severnega dela naše občine (Stranje, Črna, Stahovica, Mekinje) in Tunjic, ni čudno, da do glavne postaje vstopi na vlak že vsaj polovica vseh kamniških potnikov. Če bi vse te potnike, ki se sedaj v glavnem ognejo kamniški obvoznici ali vsaj njenemu večjemu delu, prisilili, da bi vstopali šele na Glavni kamniški postaji, potem bomo kljub predlagani spremembi prometnega režima padli v še večji kaos in bi dosegli, da bi se potniki od Grabna do kamniške drevesnice namesto z vlakom peljali z avtom, kar je naravnost smešno. Zato tudi številni potniki, ki vstopajo na teh dveh postajah, že razmišljajo, da bodo, če bo potrebno, ustanovili tudi poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov potnikov, ki vstopajo na postajah Kamnik-Graben in Kamnik-mesto, ki se bo zavzemal, da ti dve kamniški železniški postaji ostaneta. Kakorkoli že, v Novi Sloveniji upamo in želimo, da bo pred dokončno odločitvijo o tem potekala temeljita javna, demokratična in strokovna razprava, kjer bodo lahko vsi zainteresirani in prizadeti občani skupaj s strokovnjaki podali svoje pripombe. Več na www. nsL-kamnik.net .. .. „ .. Nova Slovenija Kamnik PLASTENKA d.o.o. Podjetje za izdelavo plastičnih proizvodov vabi v svojo sredo sodelavce za: DELO V PROIZVODNJI m/ž več kandidatov Delo poteka v proizvodnji s stroji za izdelovanje plastične embalaže. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečno poiskusno dobo. Od kandidatov pričakujemo vsaj osnovnošolsko izobrazbo, vestnost in odgovornost. Zakaj sploh otroško varstvo? Leto za letom otroško varstvo buri duhove v naši občini, vedno znova poslušamo, kako visoka postavka občinskega proračuna je to, marsikdo verjetno najprej pomisli na to, koliko lepih asfaltnih kilometrov bi dobili za ta denar. Rešitev je zelo enostavna: ukinimo otroško varstvo, ukinimo otroke in raje vso energijo usmerimo v razvoj cestne infrastrukture, vojaške opreme in še bi lahko naštevali. Zakaj bi gradili vrtce, če lahko gradimo plinske terminale, zakaj bi najemali kredite za šole, če jih moramo za nove avtoceste in v končni fazi, zakaj bi slovenske matere rojevale Petre, če lahko kupujemo Patrie. Sam si ne bi upal staviti, da se mogoče celo ne bi našel kakšen hitre kariere željni jami uslužbenec alipolitik, ki bi se strinjal z zgornjimi stavki. Na srečo se s tem zagotovo ne strinjajo mlade slovenske družine, ki iz dneva v dan dokazujejo, da jim več veselja prinašajo otroci kot vojaški oklepniki, saj še nisem slišal, da bi si še kdo poleg našega obrambnega ministra omislil takšno igračo. Če bi naša država oziroma njene vlade tako dobro, kot skrbijo za interese raznih tujih investitorjev ter za predpise EU in Nata, skrbele za mlade družine, rodnost v Sloveniji zagotovo ne bi padala iz leta v leto. Marsikje bi vladala zaskrbljenost nad tem, da smo na poti, da izginemo z zemljevida, pri nas pa to nekako ni videti problem, saj se v teh časih za vse najde rešitev, če ne drugje pa v uvozu. Ce se prejšnje vlade sploh niso lotevale problematike otroškega varstva oziroma so samo postavljale predpise tako, kot so hoteli EU in gradbeni lobiji, sedanja podaja predloge, katerih namen je, da za uresničitev potrebujejo čim manj sredstev iz državnega proračuna. Kot zadnji velik uspeh nam ponujajo brezplačno varstvo za drugega vključenega otro- ka v vrtec. Da gre za navaden političen populizem potrjuje že dejstvo, da bi trenutno lahko to pravico koristilo samo okoli9000družin. Po predlogu bo otroško varstvo brezplačno za drugega otroka, dokler bo ob njem starejši brat ali sestra, ko ta odide v osnovno šolo pa brezplačnosti ni več, čeprav ima družina lahko več šoloobveznih otrok, Če bi res želeli biti konkretni, bi zadevo nadgradili z brezplačnim varstvom za tretjega, četrtega... otroka ne glede na starost prvih dveh otrok. Za resnično načrtno povečanje rodnosti bi razmišljali o brezplačnem varstvu za vse otroke, prvi rešitvi stanovanjskega problema z neprofitnimi stanovanji za vsako mlado družino, o zaposlitvah mladih mamic za nedoločen čas in še bi lahko naštevali načine, kako omogočiti boljše življenje mladim družinam. Problem ni samo v občinah, ampak predvsem v državni ureditvi, ki še vedno omogoča, da starši po Sloveniji plačujemo različne cene otroškega varstva, da starši v istih občinah plačujemo ceno samo glede na osebne prihodke in ne glede na resnično bogastvo, ki ga nekdo bolj ali manj uspešno skriva. Bistvo problema je, da je strošek dela vključen v ceno otroškega varstva namesto, da bi ga na svoja pleča prevzela država (kot je to pri osnovnih šolah) in potem bi občine lažje skrbele za infrastrukturo, starši pa bi plačevalipraktično samo prehrano otrok in mogoče del amortizacije infrastrukture. Zaključek je, da takšna situacija odgovarja tako državi kot občinam, saj se funkcionarji lahko izgovarjajo eni na druge: držamipravijo, da so za organiziranje otroškega varstva zadolžene občine, občinski bodo nato povedali, da je vse breme na njih, ob tem pa seveda pozabili na dejstvo, da od države na ta račun vseeno dobijo kar nekaj sredstev, sicer bi to težko breme že skušali dati iz rok. SANDI URŠIČ f \ Kamnik blokovsko naselje - ne, hvala! Letošnja jesen je politično manj zanimiva, kot bi mogoče pričakovali, saj občinska uprava novembra ni pripravila seje Občinskega sveta. Zato bo proračun za leto 2008 začel veljati šele v februarju 2008. V SDS upamo, da to ne bo preveč negativno vplivalo na samo realizacijo proračuna. Res je, da bo november politično manj aktiven, se pa zato v zakulisju dogajajo velike stvari, ki bodo vsekakor močno vplivale na naše prihodnje življenje in bivanje v Kamniku in okolici. Zgodila se nam je namreč nova prometna študija, ki jo je v svojem članku opisal g. Schlegl. Seveda imamo o tem predlogu v SDS veliko pomislekov. Najbolj nas je zbodlo v oči prejudiciranje, kako bodo že jutri pričeli z izgradnjo 830 stanovanj v ožjem delu Kamnika. Zanimivo je, da sam kot občinski svetnik o tem nič ne vem, zato se sprašujem, od kod avtorju ti podatki. Mnenja sem namreč, da mora o takih posegih v prostor svoje povedati tudi Občinski svet. Mislim pa, da predlogi investitorjev o tako velikopotezni gradnji stanovanjskih okolišev ne bodo dobili zadostne podpore, Sam sem sodeloval pri delavnicah na temo Kamniške Bistrice. V tem sklopu so želeli organizatorji dobiti pozitivno mnenje občanov o izgradnji blokovskega naselja K7 - Alprem. Občani in stroka, ki se zavedamo, kaj bi za nas pomenila taka novogradnja, smo dali občinski upravi in investitorjem vsekakor vedeti, da na tako norijo ne bomo pristali. Mnenja sem tudi, da če bi kapitalu slučajno uspelo prepričati občinsko upravo (župana) in dovolj svetnikov, obstaja še vedno varovalka, ki jo bo civilna družba vsekakor izkoristila - to je referendum. Referendum na temo novogradenj takim projektom zagotovo ne bo dal soglasja. Zavedati se je namreč treba, da te novogradnje nimajo vpliva samo na ožji okoliš, ampak na vse prebivalce naše občine. Premikanje po naših cestah bi postalo nemogoče. Sploh si ne predstavljam, kako bi ljudje, ki se vsakodnevno vozijo v službo iz Stranj in Tuhinjske doline uspeli »pricapljati« v južni del Kamnika v kolikor toliko znosnem času. Mnenja sem, da bi bili ljudje, ki bi se vselili v nove bloke, v veliki večini priseljenci iz drugih krajev. V Kamniku za te ljudi ni delovnih mest, zato bi se bili prisiljeni vsakodnevno voziti na delo v druge občine. To pa pomeni še dodatnih nekaj tisoč avtomobilov dnevno. Mnenja sem, da Kamnik take poselitve ni zmožen prenesti ne glede na kakršno koli prometno ureditev. G. Schlegl v svojem članku govori o utopičnem projektu zahodne obvoznice. Mislim, da je to zelo žaljivo za vse, ki so pri tem projektu sodelovali in ki so že vložili veliko truda v ta projekt. Če hočemo v Kamniku rešiti prometno zagato, ki je nastala zaradi nekaterih napačnih predvidevanj v preteklosti, moramo pristopiti k reševanje tega problema z veliko mero strpnosti in odprtosti za vse predloge. Možno je, daje predlog nove ureditve po železniški progi, ki ga predlaga g. Schlegl (mimogrede - predlog ni povsem nov), res najboljši predlog. Možno je, da je predlog zahodne obvoznice najboljši. Možno je tudi, da obstajajo še boljši predlogi, za katere pa danes sploh še ne vemo. Zato moramo nujno dati možnost tako širši javnosti kot tudi stroki, da o tem rečemo kakšno besedo, seveda brez predhodnega izključevanja v smislu: samo moj projekt je dober. Če nam bo to uspelo, bomo na dobri poti k relativno hitri rešitvi prometnih zagat. Ta članek bi zato rad izkoristil za povabilo vsem zainteresiranim, da se udeležite okrogle mize, ki bo 11. decembra. Točen kraj bomo javili v prihodnji številki Kamniškega občana. Na vsak način moram pojasniti, kaj pomeni za občinski proračun priseljevanje novih ljudi v nenormalno velikih količinah. Na prvem mestu so tu vrtci, šole, zdravstveni dom, ki že sedaj poka po šivih. Seveda pa je tu tudi problem cest in parkirnih prostorov. Vse to pomeni za proračun strašansko breme, ki ga tako stari kot novi Kamničani nismo in nikoli ne bomo mogli zapolniti. Tako ne bo drugega, kot da bomo tako stari kot novi Kamničani slabe volje, zadovoljni pa bodo le investitorji, ki bodo ta naselja gradili in dobro zaslužili. Sam seveda nimam nič proti dobrim zaslužkom, vendar ne na račun kulture bivanja vseh Kamničanov. Za konec sestavka pa še bolj za šalo, kot zares. Spoštovani sošolec Tomaž. Ko si sešteval odstotke ljudi, ki se vozijo z vlakom, si prišel samo do številke 90. Upam, da preostalih 10% niso slepi potniki, ki se vozijo na strehi. ROBERT KOKOTEC SDS Kamnik V____________________________________________________/ Slovenska ženska zveza pri OO SLS Kamnik Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Kamnik je 18. oktobra zabeležil ponoven vzpon v svojem političnem delovanju, saj seje na pobudo ženskega dela članstva zbral na ustanovnem zboru Slovenske ženske zveze pri OO Slovenske ljudske stranke v Kamniku. Vzpodbudno je bilo samo dejstvo o udeležbi, saj se je zbora udeležilo veliko članic in članov OO SLS Kamnik. Nagovoriljih je predsednik občinskega odbora g. Fratre Orešnik s poročilom o delu iniciativnega odbora za ustanovitev Slovenske ženske zvezepri OO SLS Kamnik, kije pričel z aktivnostmi že v marcu letošnjega leta, se zahvalil za veliko angažiranosti pri delovanju iniciativnega odbora ter zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delovanju odbora. Pri tem je bilo poudarjeno, da ima naš občinski odbor celo predstavnico, gospo Marijo Hribar, v upravnem odboru Slovenske ženske zveze na nacionalnem nivoju. Po uvodnem nagovoru ter izvolitvi delovnega predsedstva je bil izglasovan ugotovitveni sklep o sklepčnosti skladno s Statutom Slovenske ženske zveze in posledično sprejetje sklepa o ustanovitvi odbora Slovenske ženske zveze pri OO SLS Kamnik. 11-članski odbor vodijo predsednica Marija HRIBAR, podpredsednica Mojca OREŠNIK ter tajnica Nataša LAPANJA Po formalnem delu srečanja se nam je pridružila tudi gospa Nada SKUK, predsednica Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki. Predstavila je Program dela Slovenske ženske zveze za obdobje 2007 -2011, ki med drugim vsebuje cilje za izboljšanje pogojev zaposlovanja in socialnega položaja žensk, otrok in mladine ter predstavila tri glavne resolucije, sprejete na Kongresu SŽZ maja letos v Pekrah: enake možnosti žensk v politiki, zdravje in socialna varnost zaposlovanja in zagotavljanja usklajevanja dela, družbe in ostalih dejavnosti. Novoustanovljen odbor SŽZ pri OO SLS Kamnik je nadaljeval z raz-pravo z ugotovitvami po potrebi obveznega preventivnega cepljenja tnlajših deklic proti raku na materničnem vratu in po povečanju kapacitet ginekoloških in splošnih ambulant v Zdravstvenem domu Kamnik, kar bosta prvi večji aktiimosti odbora, ki obenem pritiska na svetniško skupino SLS v občinskem svetu Občine Kamnik ter župana Občine Kamnik. Nataša Lapanja, tajnica SŽZ OO SLS Kamnik TRGOVINA KIM TRG TALCEV 8 KAMNIK Tel.: 01/831 77 83 Obveščamo vse stranke, da smo se bogato založili za Mikavževe nakupe. Izredna ponudba: - moških, ženskih jn otroških pižam - moških, ženskih in otroških trenirk - otroških žametnih hlač in jeansa - spodnjega perila - nogavic ' Na omenjeno ponudbo vam v času od 24.11 do 5,12. 2007 nudimo 10% Miklavžev popust! Obveščamo vas tudi, da imamo na zalogi bogato ponudbo svečanih oblačil za decembrske zabave. POHITITE, DA KAJ NE ZAMUDITE! Rolkarji v starem mestnem jedu Tekmovanje v rolkanju se je v Kamniku letos odvijalo prvič, po vsej verjetnosti pa bo za tiste, ki ste ga zamudili, prihodnje leto nova priložnost. V Kamniku je veliko rolkarjev, ki že dolgo časa sanjajo o skate (rolkarskem) parku. Do sedaj jih je občina Kamnik ignorirala, saj ni bilo nikakršnega kluba ali organizacije, s pomočjo katere bi kamniški rolkarji združili svoje moči in zamisli. Minulo tekmovanje pa je pomenilo prav korak v to smer. Trije kamniški rolkarji: Gašper Volkar, Gregor Koderman in Žiga Železnik so pod vodstvom Andreja Podbevška zbrali skupaj večino kamniških rolkarjev in organizirali vrhunsko tekmovanje. Odvijalo se je v starem mestnem jedru, v Samčevem predoru (med kavarno Veronika in videoteko Metulj), ter na ulici, ki pelje na pokopališče Žale. Tekmovanje je tisti dan obudilo staro mestno jedro in kljub mrazu pritegnilo precej gledalcev vseh starosti. Od najmlajših, ki so rolkanje že poznali, do starejših občanov, ki so se čudili rolkarjem, ki so preskakovali visoke ovire in izvajali najrazličnejše trike na skakalnicah in drugih objektih. Tekmovalci so prišli iz Ljubljane, Kranja, Domžal, Mengša in Kamnika. Imeli so možnost prijave na tri discipline. Prvi je bil na sporedu Hippy Jump - gre za skakanje v višino z rolko. Najvišjo višino je preskočil Luka Kušar-Nancy. Drugo tekmovanje je bilo Pri gasilcih v Špitaliču Učenci podružnične šole Motnik smo imeli v ponedeljek, 22. oktobra, tehniški dan. Spoznavali smo delo gasilcev, saj je oktober mesec požarne varnosti. Za začetek smo se že v šoli pogovarjali o preprečevanju požarov, na kaj vse moramo biti pozorni ter o tem, kako ravnati, če do požara kljub temu pride. Nato nas je gasilka Mojca s kombijem odpeljala do gasilskega doma Špitalič, kjer so naš že čakali poveljnik, predsednik in člani PGD Špitalič. Pokazali so nam popolno opremo gasilca, pripomočke za gašenje požarov ter prikazali, kako s pomočjo cisterne obvladajo požar. Svojo usposobljenost za hitro gašenje požarov je dokazal tudi učenec Aljoša. Za zaključek so nas posedli v toplo sobo, nam spekli kostanj, mi pa smo poustvarjali na temo mesec požarne varnosti. Zahvalili smo se jim za lep dan in polni vtisov odšli domov. Motniški polžki Rolkarji so oživili staro mestno jedro z izvajanjem najrazličnejših trikov na skakalnicah in drugih objektih, postavljenih v Samčevem predoru, po Slakarjevi cesti do Zal pa so izvedli slalom, ki ga je najbolje »odpeljal« Kamničan Bojan Mijatovič (na sliki). slalom po Šlakarjevi poti (cesti, ki pelje do Žal). Lesen štart je imitiral štart na smučarskih tekmah svetovnega pokala, namesto količkov pa so bili postavljeni stožci. Čas je merila profesionalna ura na senzor, ki jo je posodil Smučarski klub Kamnik. Najhitreje je progo odpeljal Kamničan Bojan Mijatovič, takoj za njim Klemen Bučan, tretji pa je bil Jure Perko. Sledilo je tekmovanje v najbolje izvedenem triku - zmagovalec je bil zopet Bojan Mijatovič. Za glasbo in zvočno opremo sta poskrbela člana zasedbe Extrem muzic: Daniel Grintal in Urban Florjančič. Klemen Bučan (igralec, stand up komik in rolkar) pa je povezoval celotno dogajanje in ogrel tekmovalce in gledalce z zabavnimi komentarji. Na tekmovanju je bilo tudi dobro poskrbljeno za varnost, saj so trije varnostniki ves čas nadzirali dogajanje, prisotno je bilo tudi reševalno vozilo, ki razen ob poškodbi palca ni imelo veliko dela. Za tekmovalce je bilo dobro poskrbljeno, sledila pa je zabava (after party) v mladinskem centru Kotlovnica. S tem tekmovanjem so kamniški rolkarji pokazali, da obstajajo in da so sposobni, organizirani, zagrizeni in dobri v rolkanju in morda bo pripomoglo k temu, da bo Kamnik končno dobil svoj skate park, o katerem se govori že leta in leta. ANDREJ PODBEVŠEK Tako kot vsako leto smo se tudi letos konec oktobra izvidniki in vodnice (skavti srednje starostne skupine) iz Mamutovega stega - Kamnik 1 odpravili na trodnevno jesenovanje v našo skavtsko hišo v Trboje. Vse tri dni nam je malo nagajal dež, ker pa se skavt vedno znajde, smo nekaj aktivnosti izpeljali v hiši, kjer smo bili nastanjeni. Medse smo sprejeli novince in voditelja Andreja. V soboto, 27. oktobra, zjutraj g PIIIISSSKK ... zapiska piščalka E ob 7.00 in vsi skavti se hitro ob-,5 lečemo in odhitimo na jutranjo ._g telovadbo. Po zajtrku se konč-»3 no razdelimo v vode. Potem ^ se odpravimo na orientacijski o pohod do Save. Popoldne ima- mo pravi skavtski parlament, na katerem sprejemamo naša pravila, po katerih se bomo letos ravnali. Zvečer pa, kot je Jezus umil 12 učencem noge, so voditelji 12 vodnikom in podvodnikom ter voditelju Andreju umili noge, ko so jih imenovali na njihovo funkcijo. V nedeljo ob 8.30 PISK! Ker je bil dež, smo za telovadbo naredili samo nekaj vaj in se opravili na zajtrk, potem pa odšli k maši. Ko se vrnemo nazaj v hišo, se začne pospravljanje, razne igre ... in na koncu, ob 15.00, vsi skavti zapustimo hišo v Trbojah in jo pustimo, da se do naslednjič malo spočije. Več o nas in naših aktivnostih pa lahko preberete na naši spletni strani http://kamnikl. skavt.net. kjer si lahko ogledate tudi slike iz jesenovanja. KLARA GOLOB, Četa Kamenčki Jesenovanje Čete Kamenčki ROK MATOH JE DRŽAVNI PRVAK V KARATEJU Rekordno število klubov -kar 54 jih je letos sodelovalo na državnem prvenstvu v karateju za mladino mlajšo od 21 let. Tekmovanje je 10. novembra v Žalcu organizirala Karate zveza Slovenije. Med petsto tekmovalci so bili tudi mladi karateisti Karate kluba Virtus Duplica: Primož Kyrinov, Nejc Kralj, Žan Boječ, Sašo Trebušak, Leon Obreza, Luka Marolt, Matic Klančnik, Matej Jeglič, Rok Matoh, Rok Kladnik in David Martinc. Po napornem in razburljivem V VDC Sožitje na Lokah Njihovi dnevi nikoli niso dolgočasni Varovanci Varstveno delo-lega centra Sožitje so vse leto tvarjalni. Ker zaradi dežev-:ga vremena konec poletja so dočakali sicer težko pričakanega izleta na Veliko piano, so se toliko bolj posvetili ipravam na dneve narodnih >š, kjer so svoje delo in izdelke edstavili na stojnici. Izdelki, ki jih oblikovali vse leto, so bili ava paša za oči, lepo izvezeni tički so pritegnili marsikatero >spo, prikupne blazine v ob- liki muckov pa so razširile oči skoraj vsakemu otroku. Tudi šaljive figurice iz kuhalnic so šle za med in prav tako lično narejene voščilnice za vse priložnosti. To je le nekaj iz- dnevu se je svojega uspeha najbolj veselil Rok Matoh, ki je v kategoriji mlajših kadetov -52kg, borbe osvojil 1. mesto in tako postal državni prvak za leto 2007, Da je Rok perspektiven tekmovalec se je pokazalo že lansko leto, ko je postal podprvak in potrjevalo letos, ko je že nekajkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Bil pa je 10. november naklonjen Rokom, saj si je medaljo priboril tudi Rok Kladnik, ki je v kategoriji mladincev -75kg, borbe osvojil 3. mesto. Tudi ostali tekmovalci so se zelo trudili, a jim tokrat športna sreča ni bila naklonjena in so ostali brez odličij. S tem državnim prvenstvom so zaključili letošnjo tekmovalno sezono, v kateri so osvojili skupno 26 medalj. Ponovno se je pokazalo, da se je trud glavnega trenerja Vladimirja Staniča bogato obrestoval, prav tako pa trdo delo mladih tekmovalcev. Glede na dosežke v letošnjem letu lahko tudi v prihodnje pričakujemo veliko dobrih rezultatov. B.S. Pisana stojnica varovancev Varstveno delovnega centra Sožitje na Lokah. delkov, a prav v vse je bilo vloženega veliko truda, potrpljenja in ljubezni. Ob stojnici je nekaj varovancev pokazalo svoje spretnosti, vezli so, kvačkali, pletli in prijetno klepetali med seboj ter z mim oidočimi, zato sta sobota in nedeljsko dopoldne minila kot bi mignil in že se je začel nov delovni teden v zavodu. Zadnji delovni dan v septembru so varovanci VDC Sožitje skupaj s svojimi vzgojitelji odšli na ogled bivalne enote delovnega zavoda v Postojni, potem pa so si ogledali še Postojnsko jamo, ki je nanje naredila mo- čan vtis. V četrtek, 4. oktobra, pa so se odpravili na obisk k svojim prijateljem v Braslovče, kjer deluje VDC Muc. Vsi so bili veseli ponovnega srečanja, skupaj so se poveselili in pogovorili ter si obljubili, da se kmalu spet srečajo. Dnevi v VDC Sožitje torej niso nikoli prazni ali dolgočasni, vedno se nekaj dogaja, tam človek vedno kaj novega doživi in izve. Pravo doživetje pa je že to, da z obiskom v tem delovnem zavodu naletimo na toplino ter prijaznost, kar vsakemu zagotovo polepša dan. ANJA PANČUR \z ANDREJ PONOVNO V DRUŽBI NAJBOLJŠIH DUATLONCEV SVETA Vztrajni in uspešni gorski tekači KGT Papež med treningom v Kamniški Bistrici. GORSKI TEKAČI KGT PAPEŽ PONOVNO USPEŠNO ZAKLJUČILI SEZONO Gorski tekači KGT Papež so tudi letošnjo sezono končali zelo uspešno, tako v mlajših, mladinskih in članskih kategorijah. Udeleževali so se tekem na državnem, evropskem in svetovnem nivoju in v močni domači in mednarodni konkurenci dosegali odlične rezultate. Tekli so za Pokal Slovenije v gorskih tekih in po šestih tekmah dosegli v skupni uvrstitvi naslednje rezultate: kategorija mlajše deklice: 4,- 6. mesto Kotnik Diana, Kregar Klara in Jeras Maruša, v kategoriji mlajši dečki je absolutni zmagovalec Matevž Škrtič, saj je od šestih tekem kar petkrat stal na zmagovalnih stopničkah, dosegel naziv državnega prvaka v teku gor-dol in državnega podprvaka v teku navkreber. 10-letni Matevž pa je pobral kar nekaj pokalov in priznanj tudi na tekih v Avstriji. V deseterici najboljših mlajših dečkov so še Humar Lovro, Jaka Aljaž in Jašovec Blaž. Odlično 3. mesto v skupni razvrstitvi v Pokalu Slovenije med deklicami in dečki sta dosegla tudi Klara Krošelj in Kotnik Mitja, Rebernik Petra je deveta. V kategoriji starejše deklice se je žal poškodovala Tjaša Kregar, ki pa že okreva po poškodbi. Odlične uvrstitve so najmlajši tekači dosegli tudi na državnem prvenstvu osnovnih šol v teku po ulicah Žalca ( Škrtič Matevž.- 2. mesto, Kotnik Diana in Krošelj Klara -3. mesto, Kregar Klara-5. mesto. Kotnik Mitja-8. mesto). Varovanci trenerja Ivana Urha so v različnih kategorijah posegali po pokalih in priznanjih tudi izven meja. Najmlajši tekači so se udeležili tudi priprav in tabora na Vojskem. Tudi pri mladincih so rezultati odlični: brata Rok in Klemen Markuš sta v skupni uvrstitvi Pokala Slovenije na 3. in 5. mestu, na 6 . in 11. mestu sta Gregor Mlakar in Marko Alpner. Ekipa mladincev v postavi ( Rok in Klemen Markuš, Gregor Mlakar) so na državnem prvenstvu v štafetnih tekih dosegli srebrno medaljo. Roku je pripadlo 3. mesto še na državnem prvenstvu gorudol, na državnem prvenstvu srednjih šol v gorskem teku na Smledniku in na jesenskem krosu srednjih šol v Ljubljani, Klemenu pa 4. mesto. Na 10. gorskem maratonu Železna Ka-pla-Preddvor (42 km) so v štafeti z Marjanom Župančičem dosegli odlično 3. mesto. Na Ljubljanskem maratonu sta v svoji kategoriji med 700 nastopajočimi dosegla 18. in 20. mesto. V reprezentanci Slovenije za evropsko prvenstvo v gorskih tekih v Franciji, kjer so bili kar trije tekači iz KGT Papež ( Zarnik, Zupančič ,'R. Markuš), je Rok dosegel med mladinci 32. mesto, Sebastjan Zarnik pa se je v močni članski konkurenci uvrstil v prvo polovico najboljših, za kar si je pridobil kategorizacijo državnega razreda. Med člani je v Pokalu Slovenije Zarnik na odličnem 2. mestu, Zupančič pa na petem. Oba sta bila tudi člana reprezentance Slovenije na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Švici poleg Igorja Šalamuna (vsi KGT Papež), kjer je bil najboljši Slovenec Zarnik na 36. mestu, Zupančič pa je bil 74., saj je teden prej na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu na Jungfrau pristal na odličnem 33. mestu. Tekma na svetovnem prvenstvu je bila tehnično zelo zahtevna, številni navijači, planšarji in harmonikar s Kamniškega pa smo popestrili prireditev in spodbujali naše tekače. Sebastjan Zarnik je kot najboljši Slovenec v skupni uvrstitvi WMRA- svetovni zvezi za gorske teke na odličnem 7. mestu. Na državnem prvenstvu v gorskih tekih - štafete je ekipa članov v postavi (Zarnik, Zupančič, Lado Urh ) dosegla 2. mesto, ekipa članic v postavi Ema Gradišek, Mojca Lampe in Katja Tomec pa 3. mesto med članicami. V Pokalu Slovenije je med članicami Gradišek Ema na 7. mestu, med mlajšimi veterani je Igor Šalamun zmagovalec, na 7. mestu pa je Kemperl Bojan, ki je na 9. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih za veterane v Avstriji dosegel 61. mesto, v množični in hudi konkurenci pa sta bila odlična starejša veterana Klemenc Tone in Urh Ivan, saj sta bila oba v četrtini najboljših. Klemenc Tone je v kategoriji starejši veterani za 3 točke zgrešil 3. mesto v skupni razvrstitvi v Pokalu Slovenije, na državnem prvenstvu gor-dol pa je bil državni podprvak v svoji kategoriji. Najboljši trije v vsaki kategoriji v skupni razvrstitvi Pokala Slovenije prejmejo na slovesni podelitvi posebna priznanja in pokale AZS-odbora za gorske teke, med njimi tudi člani KGT Papež : Sebastjan Zarnik, Klemen Škrtič, Klara Krošelj, Mitja Kotnik in Rok Markuš . Tudi KGT Papež kot organizator 10. gorskega teka na G rintovec - 4. tekme za Pokal Slovenije in državnega prvenstva gor-dol je dobitnik priznanja in zahvale za organizacijo kvalitetne športne prireditve na državnem in svetovnem nivoju z mednarodno udeležbo. Kot vsako leto KGT Papež ob zaključku leta organizira občni zbor, kjer analiziramo rezultate pretekle sezone, podelimo nagrade in priznanja najboljšim, pregledamo in sprejmemo plan dela za prihodnjo sezono. Letošnji zbor bo še posebej slovesen, saj si bomo takrat ogledali prvo predstavitev dokumentarca TV 1 o teku na Grintovec. MIRA PAPEŽ Mladi dvaindvajsetletni Kamničan Andrej Medved je v letošnji sezoni ponovno dokazal, da se s svojo mladostno zagnanostjo vztrajno približuje svetovnemu vrhu v duatlonu, predvsem pa, da mu čisto zares »ležijo« dolge proge. Že pred začetkom sezone si je Andrej zadal dva velika cilja: izboljšati lanskoletni rezultat na Poiverman tekmi v švicarskem Zofingenu in se udeležiti svetovnega prvenstva v dolgem duatlonu v ZDA. Za čim boljše rezultate je treniral več kot v prejšnjih sezonah, tako je pred nastopom v Švici prekolesaril preko 18000 km in pretekel 3500 km. Svojo prvo mednarodno tekmo v sezoni je Andrej štartal v dolgem duatlonu v avstrijskem Bad Haringu, kjer je zasedel skupno 10. mesto, v svoji kategoriji do 23 let pa je slavil zmago, kar je Andreja še dodatno motiviralo, da se je še bolj zavzeto pripravljal na Powerman tekmo. Resne priprave za Zofingen so potekale tri mesece z dolgimi kolesarjenji na hrvaško obalo in teki na Veliko planino, veliko pa je odnesel tudi od skupnih treningov z Juretom Robičem in Markom Balohom. Powerman tekma v Zofingenu velja kot svetovno prvenstvo ITU v dolgem duatlonu in predstavlja duatlonsko različico slavnejšega Ironmana. Tekma »močnih mož« je po mnenju strokovnjakov celo težja od tekme »jeklenih mož«, saj jekleni plavajo, kolesarijo in tečejo, »močni možje« pa kar dvakrat tečejo in vmes kolesarijo. Drugič zapovrstjo se je Andrej podal naproti izzivu 10 km teka, 150 km kolesarjenja in dodatnih 30 km teka. Po nekaj letih je bilo v Zofingenu tako lepo vreme, da je kar petina tekmovalcev odstopila zaradi vročine. Andrej je bil v prvem teku izredno hiter, tudi na kolesarskem delu se je držal prve skupine, dokler mu v tretjem krogu ni odpadla gonilka, kar mu je povzročilo kar nekaj tehničnih problemov, padec motivacije in krče v nogah. Kljub vsem težavam je v skupini šestdesetih profesionalcev dosegel 19. mesto. Rezultat tekme je bil letos boljši po času, ne pa po uvrstitvi, vendar je Andrej glede na probleme na tekmi z uvrstitvijo kar zadovoljen. Po Švici je sledil nastop v avstrijskem Veldnu, kjer je v kratkem duatlonu zasedel drugo mesto absolutno, navdušil pa ga je Rokov tek, kjer je v polmarato-nu s prvim mestom dosegel nov osebni rekord na 21 km s časom 1:12,27. Andrej je nadaljeval z intenzivnimi treningi za svetovno prvenstvo v Richmondu v ZDA, ki je potekalo 21. oktobra. V nasprotju s pripravami za Švico je Andrej za svetovno prvenstvo delal več hitrih in krajših treningov v želji po vrhunski uvrstitvi v kategoriji do 23 let. V Richmondu je kot edini Slovenec štartal v skupini elite, saj so kategorijo do 23 let kar ukinili. Trasa je obsegala 15 km teka, 80 km kolesarjenja in 7,5 km teka, v elitni skupini 42 tekmovalcev, med njimi je bilo veliko duatlonskih legend kot so Van Steelan, Alderbert, Garcia, Van der Smiesen in Koen, pa je Andrej dosegel 29. mesto. Čeprav je bil v elitni skupini med naj mlajšimi in je pravzaprav želel štartati v kategoriji do 23 let, je z rezultatom zelo zadovoljen, še posebej s tekom. Okrog 500 tekmovalcev je na izredno vročo nedeljo v neverjetnem vzdušju vzpodbujalo več kot 10.000 gledalcev, kar je Andreja zelo presenetilo. Poln vtisov iz Amerike je Andrej odtekel še ljubljanski pol-maraton, kjer je kljub veliki utrujenosti zaradi čezoceanskega potovanja dosegel skupno šesto mesto. Lep zaključek sezone, po tednu dni počitka in razmisleku o načrtih za novo sezono že sledijo novi treningi s tekom in na kolesu. Želja po vedno bolj vrhunskih uvrstitvah v duatlonskem športu pa Andreja še dolgo ne bo pustila pri miru, zato mu lahko le zaželimo čim več odličnih rezultatov tudi v prihodnji sezoni, Andrej pa se zahvaljuje vsem, ki mu pomagajo. BOJANA KLEMENC 29. Svetovno prvenstvo v IRONMAN triatlonu HAVAJSKI DNEVNIK 7.10.2007 Aloha, po 27 urah potovanja, od katerih je bilo kar 19 ur letenja, sva včeraj zvečer pristala v Koni. Let je bil zanimiv, saj smo iz Brnika in Munchna leteli mimo Anglije, čez Islandijo in Grenlandijo, preko Kanade v Ameriko. Let čez celino je bil, bolj kot ne, dolgočasen, dokler nismo preko Rocky mountains zagledali Las Vegas in končno Pacifik z Los Angelesom kot zadnjim mestom pred neskončno morsko širjavo. Na letališču v Koni sta naju s Heleno pričakala Miki in Jani, s katerima smo reševali uganko moje prtljage, ki je ni in ni bilo. Na koncu smo ugotovili, da je ostala na celini in da bom v hotel odšel s kolesom. To se menda večkrat zgodi, predvsem iz raz- loga pomanjkanja prostora, saj mora imeti letalo dovolj kerozina, da se s Havajev vrne na celino, tudi če na račun prtljage. Mestece je prijazno, kot vedno, vsi živijo za sobotno svetovno prvenstvo. Vse vrvi od svetovnih triatletov, nekateri plavajo, drugi kolesarijo, spet tretji tečejo, vsem Na Ironman 2007 na Havajih pa je skupen vročični žar v očeh in želja - v soboto iz sebe iztisniti največ, kar bodo dale mišice in srce. ST" i www.toyota.si velikimaii Variš Terra + Tako malo je potrebno, da bi imeli tako veliko! Veliko opreme za malo ceno - že od 10.100 EUR!* CH5 ‘Informativna cena za Variš Terra + (51kW / 69KM) s tremi vrati. TOVOTA P» “ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 JGODNA PONUDBA BELE TEHNIKE! * 10% POPUST NE VELJA ZA BELO TEHNIKO, REZERVNE DELE IN AKCIJSKE ARTIKLE UGODNI MIKLAVŽEVI NAKUPI OD 22.11.00 7.12.07 10% POPUST NA VSE ARTIKLE* PRI NAKUPU NAD 20€ _____________________več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILO Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT 1+3 DO 1+241 ''Hf' I Spoštovani! 11 Ko ob izgubi vašega I)) najbližjega ne veste kam, | so vam naše usluge U na voljo Neprekinjeno f L Noč in Dan! POGREBNIK |(' POGREBNE STORITVE f) Dvorje, d,o.o. iiL -r' j-" >*■ -*• kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Ostale so pridnih rok sledi in spoznanje kruto, da te več ni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila draga teta MARIJA SLUGA iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, podarili cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli besede tolažbe. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Vsi njeni Oktober 2007 Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA 4. novembra 2007 nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric JOŽE DROLC z Medvedove 5b v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem Kemijske industrije Kamnik in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala članom ansambla Kovinarji, Borisu Kopitarju, pevcem za lepo odpete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Anita, sinova David in Joško, brata Miro in Rajko z družino, sestra Zinka in drugo sorodstvo. Kamnik, novembra 2007 Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Nudi po ugodnih cenah: VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, špile, deže za mast, RP sodi za vino, lonci veliki, pasteri-zator za vkuhavanje, el. sušilci sadja, gob, zelišč, PVC sodi za zelje od 27 do 100 I, PVC prti za mize, posoda, TUDI Ml k LA Ml gospodinjski aparati... KUPUJE PR! NAS! VSE ZA ŠIVANJE: šivanke, sukanci, elastike. Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za darilo, podarite DARILNE BONE. Obiščite nas od 7h -19\ ob sobotah od 8h -12h! 2 NOVOLETN, PROGRAM smrekice 0,5-2 m, okraski, lučke, jaslice, pastirčki... MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in PRAŠIČA za zakol cca 170 kg, fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322- domače reje, prodam. Tel.: 83 17 571. / 160. lAGROPROMET CERKLJE | I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 I | Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure j UGODNA PONUDBA: | I - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine I tropine, sončnične tropine, krmilne moke) I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene I j - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo, enodnevne in kilogramske piščance VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe - MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE CENE JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE m STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari ata, brat in stric JOŽE BABNIK s Kovinarske 9 v Kamniku Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti Zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Krt za zapete žalostinke. Žalujoči: sinova Jože in Robert z družino ter drugo sorodstvo November 2007 Utrip srca se ustavi takoj. Žalost pride pozneje. Morda že nocoj. Ko si odšel si pustil največ, kar lahko: sonce, dež in mavrico. R. Volker ZAHVALA V 76. letu nas je zapustil naš dragi TINE OREŠNIK Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala dr. Plavčevi in sestri Emi, g. župniku, pevcem in trobentaču Marjanu. Za vedno bo del naših življenj. Žalujoči: vsi njegovi November 2007 E Deželna Banka Slovenije V Deželni banki Slovenije vam vse do 3.12. 2007 nudimo posebne ugodnosti: • kartico Activa/MasterCard za samo 1 cent letne članarine za prvo leto vodenja, • kredit s polovičnimi stroški odobritve, • izredni limit s polovičnimi stroški odobritve, • brezplačen pristop k e-banki DBS NET, • stimulativne obresti za depozite in • individualno svetovanje strankam (informativni izračuni, obrestne mere ...). Obiščite nas v enoti banke v Trgu talcev 1 v Kamniku vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 in izkoristite posebne ugodnosti! Moste 99, Komenda tel.: 1/83 43 587 30 M. do 8. Id TEDEN y Mercator Center Kamnik vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo v Petek, 28. novembra, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica Vitezi in gradovi v soboto. 24. novembra. od 17. do 19. ure Nastop skupine ČRNA MAČKA v petek, 30. novembra. od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica Adventni koledar V SOBOTO. 1. DECEMBRA. OD 10. DO 13. URE PRAZNOVANJE 6. ROJSTNEGA DNE MC KAMNIK Poleg imenitne zabave z nagradnimi igrami smo za vas pripravili še posebno ugodnost: vsi imetniki Mercator Pika kartice, ki boste na ta dan opravili nakup v izbranih prodajalnah v sklopu Mercator Centra Kamnik, boste ob nakupu z Mercator Pika kartico prejeli 2x toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. v sredo. 5. decembra, od 18. ure OBISK MIKLAVŽA K DELOVNI ČAS V DECEMBRU: od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, OB NEDELJAH OD 8. DO 15. URE! VELIKA IZBIRA IGRAČ ZA DEKLICE IN DEČKE, KI JIH PRI NAS NAKUPUJE TUDI MIKLAVŽ! Komplet Lego vsebuje: zabojnik m dodatne kocke Set za izdelavo nakita lesene perlice 11,99 2.873 sit EUR BOŽIČNIH ZVEZD-15% in razstava venčkov Domžale Masljeva 11,1230 Domžale, f ||401 724 16 56 Sir IH - 'Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) * tei.oi 83i 17 ee www.simax-slo.com AVTODEU - AVTttiftflEMAlItilKA yuy