"NOVICE"
Bulletin
^SKO^O^

PLAMCÂ
SPRINGVALE INC.
'an asso
Leto XVIII, st 72 July 1998
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE !!
POLETI DO LJUBLJANE, ZAGREBA, TRSTA in DUNAJA csuko do RIMA, FRANKFURTA	UWN¥Ai
Zdo dobre ekonomske prilike za obisk lepe	tmm.
Skmntfe in vseh strani sveU.,
Pokličite att obiiätt nas urad za podrobnejia pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasne dobiti polni tisi in potrebne vite!
Eric Ivan GREGORICH \ DONVALE TRAVEL SERVICE
)S 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC., 3109
TEL: 9842 5666
nkkiii
Ime GREGORICH je med TiktoriJskimi rojaki a od leta 1952 in u nstato nem, ki se odpnvW» a» potovoqje.
Dnevno sveža jajca lahko dobite pri vasem rojaku....
ALMA AUGUSTIN POSTREGNA LOT I, CHAPEL ROAD., KEYSBOROUGH ph. 9798 2853
Slovensko DniJtvo "Planica" Spiingvale, Inc. 11 Soden Road, Bangholnte 3175
(03) 9772 6235
Odgovorni urednik: Meta Lenarčič, Urednffln odbor: Lucija Smec, Vera Bme in Vanj« Srkulf.
V de prispevke poitfite nt poitni naslov dniitvt. Z« podpisane ilinke odgovaija pisec mi
DRAGI ČLANI - PLANiCARJI
Prometna nesreča,ki je tako tragično pretrgala nit življenja dvema članoma društva Planice,nam pa pustila nenadomestljivo izgubo Stankota in Vere Mamilovič. Od samega začetka obstoja društva Planice,sta bila zvesta in pridna delavca-podpornika tega našega doma.
člani in prijatelji Planice,smo Stankota in Vero pospremili na zadnjo zemeljsko pot ter ju položili k večnemu počitku v petek 5.junija 1998.,na Springvale pokopališče. Bog naj Vama bogato poplača za vse delo in skrb, ki sta ga žrtvovala za slovensko skupnost.Počivajta v božjem miru do tedaj,ko se bomo zopet srečali v večnem življenju.
Družinam -sina Johnya in hčerke Lorette ter vsem sestram in bratom tukaj in v stari domovini,vsem prijateljem,vsi člani Planice izrekamo naše globoko sožalje,ker to tragično izgubo res vsi čutimo.
Kljub vsemu temu,živijenje teče dalje. Prišel je čas, ko se bomo morali zopet pripraviti za naše redne letne volitve za leto 1998/99. Treba bo izbrati novi vodilni odbor,da bo vodil društvo Planico po pravi poti,tako kot do sedaj. Volitve bodo v nedeljo 26.julija v društvenih prostorih ob 2.uri popoldne.
Kandidatna listina za novi odbor bo na oglasni deski od 25.junija 98.,pa vse do dneva volitev. Kdor želi kandidirati,naj zapiše svoje ime na to listino,da ne bo kasnejšega obrekovanja in prepiranja.
Udeležite se volitev polnoštevilno. Na tem sestanku, Vam bomo podali poročilo celoletnega dela vodilnega odbora za leto 1997/98. V upanju,da se udeležite volitev polnoštevilno, Vas vse lepo pozdravljam in nasvidenje,
26.julija 1998
ob 2.uri popoldne
S.D.Planica.
Predsednik,	Matija GLmemian
- ZAHVALA -
Ob tragični izgubi naših naj dražjih,mame in očeta Vere in Stankota Mamilovič,se iz vsega srca zahvaljujemo vsem,ki so nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih našega življenja.
Hvala društvu Planica za pripravo po pogrebnega srečanja pri katerem so družina in prijatelji obujali dolgoletne dogodke z preminulimi.
Hvala tudi g.Cimermanu in g.Srnec za lepe besede v cerkvi.
Posebna zahvala p.Metodu za pogumne besede,molitve in pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Loretta z možem Harvey in sinom Jason,sin John in žena Ingrid ter sestre in bratje z družinami.
NAS PEPI
Za "materinski ples" v soboto 2.5.98 je po daljšem premoru obiskal "Planico" naš zvesti in gotovo najstarejši član Pepi Bonini z zeno Rozi.
Radi slabega počutja, Pepi ni mogel nekaj časa obiskati društva. Zelo je pogrešal družbo "Planičarjev", zato mu je bil ta večer pravo okrepčilo. Rad ima veselo družbo, saj domačo pesem vedno nosi v srcu. Veliko veselih trenutkov med prijatelji je zapisano v njegovem spominu.
Ob društveni čestitki za njegov petino semdeseti rojstni dan, gaje prevzela ganjenost. V očeh se mu je iskrilo hvaležno veselje, daje zopet med rojaki "Planice", kamor sije ze prav želel.
Pepiju želimo ob njegovem častitljivem rojstnem dnevu se mnogo zdravih, veselih in sončnih let v krogu svojih nabljiznjih; predvsem pa, da bi še prihajal na "Planico" po okrepčilo. Pepiju kličemo nazdravje Še na mnoga leta!
Ivan Lapuh
ŠOPEK ZA MAMICO
Beseda materinski dan pomeni zelo veliko. Mati je bila prva, kateri smo izrekli najljubšo besedo "mama", saj smo ob njej naredili prvi korak. Matije bila naša prva učiteljica in vzgojiteljica. To so bile uvodne besede kulturnega programa za materinski dan med plesno prireditvijo pri nas na "Planici".
Najprej smo se spomnili vseh mater, ki jih ni več med nami. Krije jih avstralska zemlja, počivajo že v domovini ali kje drugje. V mislih smo imeli tudi vse mame, ki niso pri dobrem zdravju. Fre Toplak je prebral deklamacijo "Zadnje rože".
Vsak otrok je hvaležen svoji mami za vse njeno delo in skrbi. Otroci jih radi obdarujejo z kakšnim darilcem. Zato jim z otroško ljubeznijo od srca povedo in zapojejo. Učenci so jim skupno podarili deklamacijo "Mamici" in zapeli pesem "Jaz pa grem na zeleno travco".
Spomnili smo se tudi stare pravljice v kateri je mamica poslala punčko z polno košarico dobrot k babici. Učenci so zapeli še pesem "Rdeča Kapica".
Sasha in Angela sta v duetu zapeli pesem "Vseh mamic dan". Mama skrbi za svojega otroka noč in dan. Otrok se sprašuje kako ji naj vse to vrača.
v'
Učenci so končali z pesmijo "Šopek za mamico" - zapeli so kakšne rože so v Šopku za mame.
Za matere ki ne razumejo slovensko so sestre Diana, Kathy in Natalie Rob v angleščini podale svoje misli v zahvalo mamam in starim mamam.
Ivan Lapuh je prebral svoje verze "Hvala vam mati".
Lidija Lapuh je zapela ob lastni spremljavi "Hvala mama za vse".
Na koncu programa je prišla z košarico rdeča kapica Lara in skromno obdarila mame in stare mame šolskih otrok.
Ob tej priliki se lepo zahvalim vsem nastopajočim, ki mi nikoli ne odvrnejo prošnji za nastop.
Lidija Lapuh
ŠOLSKI IN KULTURNI KOTIČEK
Malo učenja, malo veselja in smo ze na polovici Šolskega leta. V razredu se je število povečalo za dva učenca. Lepo bi bilo, če bi se se nam kateri pridružil, da bomo glasneje zapeli v razredu ali na odru. Z pestrimi programi bomo marsikoga razveselili in pokazali, da se na "Planici" Šolska vrata se ne zapirajo. Na kulturnem polju kar dobro napredujemo. Razumeti je treba, da so današnji učenci ze otroci tretje generacije, ki se doma ne govori več slovensko.
V tem letu imam veliko pomoči in podpore zopet od svojih tarsev, ki tudi v razredu ali na odru dostikrat postorita razna dela. Odbor je poskrbel za nove police v Šolski sobi. Sekretarka za Slovence po svetu ga. Helena Logar z svojim spremstvom si je z zanimanjem ogledala šolsko sobo z urejeno knjiznjico.
Kot kulturna delavka v društvu nisem sodelovala pri pripravi za šesti slovenski festival. V nase "Novice" bi pa dopolnila, kar zal ni bilo popolno opisano. Sodelovanja na kulturnih prireditvah, bi zaradi zgodovinskih podatkov mogla biti zabeležena vsaj v "Novicah", če res za kateri drugi list ni vse pomembno.
Nase društvo je bilo zastopano z tremi točkami: Slovenska šola - petje in deklamacija, Lidija Lapuh - petje ob lastni spremljavi in Ivan Lapuh - lastna deklamacija.
ga. Meta Lenarčič je bila napovedovalka v slovenskem jeziku, Lidija Lapuh pa organistkinja za sveto mašo.
Lidija Lapuh
BLINARSKE NOVICE
Od zadnje izdaje Novic, seje marsikatera tekma odigrala na baliniščih. Da vas ne bom držal predolgo v dvomu, pa poglejmo, kaj je novega od zadnjih Novic.
Zvezno tekmovanje seje nadaljevalo 15. marca na S.D. Jadran in čez teden dni, to je 22. marca pri nas na Planici. Tukaj se bom malo zaustavil in kaj več napisal. Kolikor se spominjam, dan je bil odličen, zadovoljstva in dobre volje tudi ni manjkalo. V popoldanskih urah so se nam pridružili tudi navijači, tako, daje bilo vse Živahno in veselo. Še bolj vesele, nas naredijo pa naše kuharice, ko nam pripravijo izvrstno kosilo, za kar se jim iz srca najlepše zahvalimo, ker brez njih balinaiji in društvo ne bi moglo obstojati. Naslednje zvezno balinanje je bilo 19. aprila pri S.D. Melbourne, na kar je sledilo zadnje srečanje v sezoni 24. maja pri Istrskem društvu. Balinarski referenti so imeli teden dni Časa, da pregledajo vse rezultate in ugotovijo, kdo je zasedel katero mesto.
30. maja smo se podali na Istrski klub, kjer je balinarska zveza imela večerjo z
plesom. Večer je bil odliten, vesela družba in vesela glazba,( čeravno so
muzikanntje malo zakasnili,) nas je zabavala pozno v noč,
Meed večerom je prišel čas, da se podarijo nagrade tistim igralcem, kateri so jih
zaslužili.
Rezultati so bili naslednji:
Moške trojke	Ženske dvojke
1)	Istra	1) Planica
2)	Jadran	2) Jadran
3)	S.D.M.	3) Planica
4)	Istra	4) Geelong
No kot vidite, ženske so nam zopet pokazale kako je treba igrati in se poglobiti v igro.
Čestitam S. Franetič, in Z. Gomišcek za osvojitev prvega mesta. Enake čestitke tudi V. Vlah in I. Mohorovičič za pridobljeno tretje mesto, saj so samo za dve točke zgubile drugo mesto. Obema dvojkama iskrene čestitke.
Na žalost moške trojke niso imele sreče in so se morah zadovoliti z plesom in večerjo. Nič zato se bomo pa drugič bolj potrudili.
Prisrčna hvala vsem balinarkam in balinarjem za vaso udeležbo na baliniščih in sem prepričan, da kjer je dobra volja so tudi dobri rezultati. Zadnje meddrustveno tekmovanje se je vršilo 14. junija na klubu Istra za njihov pokal.
Na ta dan smo se odpravili na pot že ob 7.30 gutraj, da pridemo tja ob času. Dan je bil lep, toda veter je bil pa kar mrzel. Na baliniščih je že pec gorela, tako, da smo se malo ogreli predno smo se podaii na balinišča. Igre so se malo zavlekle, saj predno so se delili pokali je bila ze ura 8.30 zvečer. No tokrat smo Planicatji imeli malo vec sreče posebno moški. Čestitam M. Franetic, A. Grlj ter Z. Abram, kateri so si pridobili drugo mesto. Tudi ženska trojka je imela uspeha in zavzela je tretje mesto. Čestitam S. Franetic, V. Vlah ter Z. Gomišcek.
S tem smo končali balinarsko sezono in se zahvalim vsem balinarkam in balinaijem za njihov cas,vstrajnost in požrtvovalnost ter povsem prisotnost na baliniščih.Posebna zahvala pa gre našim kuharicam z I. Kinkela in I. Mohorovičic načelu, ker brez naših kuharic ne bi mogli nadaljevati. Kakor vidim družina Vargljen ne more drugače, kot, da pomaga našim balinaijem, ker sami vedo, koliko truda in Časa balinaiji vložijo v to igro in to vse za dobrobit našega društva. Kakor večkrat poprej, tudi tokrat nam je družina Vargljen priskočila na pomol in ker so bila Se dva zvezna tekmovanja pred nami so darovali $312.00, kar naj bi bilo plačilo za kosilo nastopajočim balinaijem na obeh tekmovanjih. Saj ne vem kako bi se jim najlep^ zahvalil.Družina Vargljen v imenu vseh balinark in balinaijev se vam iskreno zahvalimo, za vso vaso pomot in podporo, katero jo nam nudite ob vsaki priložnosti.Preprican sem, da tudi v bodoče nam boste pomagali kot do sedaj Še enkrat skrena vam hvala!
Obveščam vse balinarke in balinaije, da Slovenska Balinarska Zveza Victorie organizira balinarsko tekmovanje po Sloveniji v mesecu juni ju leta 1999. Kdor želi potovati na balinarsko turnejo po Sloveniji, prosim,da javite meni L. Sluga ali pa M. Franetic.
Podrobnosti se ne vemo, toda, kadar jih bomo dobili vam bomo javili pravočasno.
Naslednje prijateljsko tekmovanje bomo imeli 28. junija proti Italo Australian klub, kar pomeni, da ko boste vi čitali Novice,igre bodo že končane. Povratno tekmo proti Italo klubu bomo imeli 19. julija na Planici. Ker potrebujemo precej igralcev prosim vas, da si obdržite ta dan prost. Naprošam, da se na ta dan udeležite v čim večjem Številu, in date nafeim balinaijem malo poguma.
Referenta:	L. Sluga
M. Franetic
_
PLAN1ŠK1 1ZUCT
Postala je že kap tradicij a, da se"Planičarji" enkrat na leto odpravimo na "kak izlet".
V prelepem majskem jutru smo se vkrcali na avtobus, ki je predstavijal,kar celo slovensko vas. šestdeset veselih ljudi je sedelo na svojih sedežih. Naš zvesti šofer nas je_ zapeljal na cesto,katera objema naše veliko mesto.Ob veseli muziki so se pogovori počasi razpletali po naši domači navadi. Kakor rabimo zrak za pljuča,tako rabimo svojega človeka za hrano srca. Vidim,da smo si različni,nazadnje pa smo vsi enaki.Med vožnjo so se začeli stresati vici iz marsikaterega rokava.Naš Lojze je cel "Kastavec" tako saj pravi: "Srro šli po kontrad,smo teli eno zakantat.Je prišla ta maledeta ginardia in nas je tela vseh počapat". No take smo slišali,pa še druge malo bolj vroče. Grla smo tudi raz-kuževali z"žegnano vodo'.' Kadar človek veliko govori,se grlo rado posuši. Po kratki urici vožnje,smo že izven mesta. ^
Pokrajina med Meltonom in Daylesfordom je res slikovita. Rdeča zemlja,dišeči eukaliptisi male vzpetine_in spet doline.Jutranje sonoe je s svojimi zlatimi žarki prisrčno razsvetilo vulkanski svet. Tu pa tam po gmajni so se zabliskale z vodo napolnjene kotanje ob katerih živina ugaša svojo žejo.
Kar kmalu se nam je pokazala čudovita vasica Dayles-ford.Poznana je po mineralni vodi,prelepih parkih _ter bogatemu turizmu. V enem od teh parkov smo se tudi mi ustavili , zasedli najbližjo mizo in jo obložili s hrano primerno malici. Vsi želodci so kar dobro mleli po pršutu,vinu in potici.Malo smo se sprehodili po parku,pokusili mineralno vodo in nato odpeljali dalje. Prispeli smo do vinske kleti. Postreženi smo bili ne le z vincem temveč tudi z grozdjem, ki je čakalo prav 0a nas na vinski trti.Bili smo_v bandimi, kako čudovito,prav tako kot doma v stari domovini.
Treba je bilo nadaljevati pot proti mestecu Bendigo. Bendigo je eno najlepših mest v Victoriji. Polno zgodovine, prinašali in ustvarjali so jo prvi naseljenci in večina te arhitekture je že iz leta 1882.
Rudnik zlata,ki je v manjši meri še vedno aktiven,je
bil pravi biser v letih 1850. Delo v rudniku je bilo zelo naporno,toda zaslužek pa bogat. Mesto samo se ponaša tudi z lepim parkom in s kipi slavnih mož tistega čas a. Meščani so zelo hitro napredovali.te leta 1880.je stekel prvi tramvaj na baterije kar ni bil preveč zanesljiv,saj se je včasih ustavil kar na sredi ceste.V zadregi so nato pri-pregli konje in pot tako nadaljevali.Treba je bilo novih idej. Rodila se je zamisel leta 1892.tramvaj na paro.' Zatem je šlo še na boljše in je tako leta 1903. prvič stekel po tračnicah električni tramvaj.
Tudi katoliško katedralo smo si ogledali .in zadaj za to katedralo je tudi lurška votlina. Zvedela sem,da je naš pokojni p.Bazilij prav tu,dobil idejo za našo votlino v Kew-ju.
Trebuščki so zopet zahtevali svoje. Ustavili smo se zopet v najbližnjem parku.Dobro smo se zopet najedli, z vincem nalili in nadaljevali pot v Achuco. Samo čez most, od katerim teče reka Murray in že smo bili v NSW,v vasi Mbama. Zapeljali smo se do hotela "Sundawners" in tam tudi prenočili. Postrežba prvovrstna. Po dobri večer ji,smo se podali,še srečo iskat. Nekateri so srečo našli,drugi smo pa k sreči pomagali tako,da smo bili vsi zadovoljni.
Po zasluženem počitku,smo se drugi dan 17 .maja,podali proti domu. Imeli smo še marsikaj videti.čudovito "Murray river" v Achuci nas je privabila v svoje naročje.Z "barko" smo se vozili po njej ,aelo kosilo smo imeli naročeno in nam je vsem teknil- ter med tem občudovali njeno lepoto.Reka se vije med mogočnimi evkaliptusi,pomirja še tako razburljivega turista. Preživeli smo nekaj lepih ur in zatem odpeljali
dalje do farme "Golden caw".Tudi tukaj so nas lepo sprejeli in postregli.Farma je zelo moderna. V majhni kino dvorani, smo si na filmskem platnu ogledali življenje kmeta od ranega jutra do poznega večera. Pomolzti od 500 do 1000 krav,tudi niso mačje solze. Tudi stroj sam ne skoči do dela,ga je le treba pripraviti, z rokami. Ena krava približno da,od 40 lit-tov pa do 80 litrov mleka dnevno.Tb živino držijo dokler je dobra za mleko,potem pa jo čaka klavnica,Hvala za vse to življenje na kmetih, jaz bom raj še ostala v mestu kjer živim.
Za konec,naj se v imenu vseh,prisrčno zahvalim gospod, du in gospe F.Poščič za enkratno organiziran izlet in se s tem že priporočamo za drugič.
Lepo pozdravljeni,	Zora Gec
P.S. Tudi našim delavcem "Novic",prisrčna hvala!
-ZA SKLAD ZA NOVICE- pa je tokrat podarila samo družina A. Šuštar in to $20.- Hvala Loj z in Angelca.
ČASTNI OBISK IZ CANBERKE IN SLOVENIJE!
V mesecu maju je odbor S.D.Planice povabilo odpravni co poslov iz Canberre ga.Heleno Drnovšek -Zorko z gostjama iz Slovenije,na kosilo in kratek pogovor.Ker je vedno čas tisti,ki je naj prvo omejen,mi ni bilo mogoče vspostaviti kakšen daljši pogovor,zato sem se odločila, in kar direktno vprašala na samo Ambasado o celotnem poteku tega obiska v Melbournu in še Avstraliji. Podala ga bcm v celoti, in tako boste tudi Vi,dodobra spoznali namen tega obiska.
EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA OBVESTILO
V	Maju IH JUNIJU LETOS STA SE V AVSTRALIJI ZVRSTILA DVA VISOKA DRŽAVNA OBISKA IZ SLOVENIJE. V ZAČETKU MAJA JE AVSTRALIJO OBISKALA DRŽAVNA SEKRETARKA MIHAELA LOGAR, VODJA URADA ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU, V ZAČETKU JUNIJA PA PREDSEDNIK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE DR. JANEZ DRNOVŠEK.
URAD ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU DELUJE KOT DEL MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE IN JE ZADOLŽEN, DA V IMENU DRŽAVE SLOVENIJE SKRBI ZA POTREBE SLOVENSKIH SKUPNOSTI PO SVETU TER JIH POVEZUJE S SLOVENIJO. ZATO JE DRŽAVNA SEKRETARKA GOSPA LOGARJEVA OBISKALA VEČINO SLOVENSKIH DRUŠTEV, ORGANIZACIJ, SLOVENSKIH NARODNIH SVETOV IN SLOVENSKIH ŠOLSKIH ODBOROV. ZELO PLODNI RAZGOVORI SO POSKUŠALI DOLOČITI ŽELJE, POTREBE IN PROBLEME SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI TER SE DOGOVORITI O ČIM BOLJŠEM MEDSEBOJNEM SODELOVANJU. DOGOVORJENO JE BILO, DA BO URAD ZA SLOVENCE PO SVETU MLAJŠIM GENERACIJAM POMAGAL PRI NAVEZAVI STIKOV Z DRUGIMI PODOBNIMI SKUPINAMI PO SVETU IN JIM PRISKRBEL 2ELJENE INFORMACIJE, NA PODROČJU ŠOLSTVA BO SKOPAJ Z ZAVODOM ZA ŠOLSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE POMAGAL PRI IZBIRI USTREZNIH DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV TER PRI ORGANIZACIJI SEMINARJEV ZA UČITELJE SLOVENŠČINE V TUJINI. USTREZNO BO SKRBEL TUDI ZA IZOBRAŽEVANJE SODELAVCEV SLOVENSKIH MEDIJEV V TUJINI TER POMAGAL KOORDINIRATI KULTURNE PROGRAME, KI SO NAMENJENI SLOVENSKI SKUPNOSTI v AVSTRALIJI. URAD ZA SLOVENCE PO SVETU JE ODPRT ZA VSE PREDLOGE IN POBUDE SLOVENSKIH SKUPIN IN POSAMEZNIKOV, Z NJIM SE LAHKO POVEŽETE PREKO VELEPOSLANIŠTVA RS V CANBERRI ALI JIM PIŠETE NA NASLOV MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE, GREGORČIČEVA 25, LJUBLJANA.
V	ZAČETKU JUNIJA JE PRIŠEL NA DVODNEVNI OBISK V AVSTRALIJO PREDSEDNIK VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE DR. JANEZ DRNOVŠEK, V VLADNI DELEGACIJI PA JE BILA TUDI DRŽAVNA SEKRETARKA ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ VOJKA RAVBAR. PRVIČ OD NASTANKA DRŽAVE SLOVENIJE JE PRIŠLO DO DRŽAVNIŠKEGA SREČANJA NA NAJVIŠJI RAVNI, SAJ SE JE DR. DRNOVŠEK SREČAL Z AVSTRALSKIM PREMIEROM JOHNOM HOWARDOM IN GENERALNIM GUVERNERJEM SIR WILLIAM DEANOM, S PODPREDSEDNIKOM VLADE TIMOM FISHERJEM TER Z ZUNANJIM MINISTROM ALEXANDROM DOWNERJEM. POGOVORI SO POUDARILI DOBRE ODNOSE MED DRŽAVAMA TER IZRAZILI ŽELJO, DA BI PRIŠLO DO POGLOBLJENIH STIKOV PREDVSEM NA GOSPODARSKEM PODROČJU, KJER LAHKO DRŽAVI PRIPOMORETA S SKLENITVIJO USTREZNIH GOSPODARSKIH SPORAZUMOV. V S TONETU SE JE VLADNA
DELEGACIJA SREČALA TUDI S PREMIEROM NSW BOBOM CARROM, Z NEKATERIMI POMEMBNIMI AVSTRALSKIMI POSLOVNEŽI TER S PREDSTAVNIKI SLOVENSKE SKUPNOSTI. V POGOVORIH Z NJIMI JE SLOVENSKI PREMIER POUDARIL POMEN SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA OHRANJANJE IN UTRJEVANJE VEZI MED DRŽAVAMA.
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA
LOVCI IN RIBICI - PLANICE
Že nekaj mesecev je za nami,od kar sem zadnjič poročal. Msd tem časom,pa se je nabralo zopet toliko novega, da bo najbolje,da začnem kar od začetka.
26.aprila 1998. smo imeli lovci skupni piknik pod naslovom "Združenje slovenskih lovskih družin Viktorije1'. Piknik je bil blizu Pykes Creek Reservoir na prostoru,ki je posebno poleti lepo sedeti pod košatimi bori. Ib pot je bilo že malo kasno,glede toplote,smo si pa zakurili velik ogenj in se vsake toliko časa greli svoje zadnjice. Ravno na ta dan je moralo padati,kot• za na lašč,da bi pa
vreme zaustavilo lovce to pa ne! Bilo je zelo veselo,toplo od znotraj in še potem pri ognju-pa še od zunaj .Nas "Pla-ničarjev"je bilo okrog deset.Zelo veliko jih je prišlo iz drugih lovskih družin. Zgleda,da tisto malo kar nas je,še
držimo skupaj.'
Na lov smo šli san» dvakrat. Kakor vidim,nekateri ^nima j o čas a, drugi pa čakajo jelena kar doma,nikoli ne veš, mogoče se lahko zgodi,da jeleni sami pridejo do lovcev?
V soboto 20.junija smo imeli lovsko večerjo kar v društvenih prostorih. Bilo je zelo veselo,saj smo imeli tudi domačo glasbo za razvedrilo. Imeli smo dobro - lovsko večer j o,katero smo tudi servirali.Na jedilnem listu so_ bila svinjska reberca,svinjska pečenka,goveja pečenka in drugo.Obisk je bil zelo zadovoljiv.
Najlepša hvala vsem,ki ste pomagali,posebno pa kuharicam. Delo v kuhinji je zelo naporno,ob končnem uspehu pa je vse pozabljeno.
Lep pozdrav vsem lovcem in ribičem do drugič, Starešina,Jože Rozman
V SLOVO STANKOTU IN VERI MAMILOVIC
V sončnem nedeljskem popoldnevu zadnjega jesenskega dne,sta nas brez slovesa zapustila draga mama in oče,nona in nono,sestra in brat Vera in Stanko Mami-lovič.
Solza je mirno spolzela po licu,za njo druga in tretja... Nešteto juh je in v katerikoli s težka najdano odgovor....
Vsi,ki smo ju poznali smo zabeležili dva srečna obraza,dve srečni duši, dva dela tega življenja - združena v eno smrt.
Vera in Stanko sta mlada prispela v nepoznano deželo.Njuno enakovredno,obojestransko spoštovanje jima je vodilo pot v zdravo in zvesto vzgojo njunih, dveh otrok - Lorette in Johnya,v trdne temelje prijateljstva med svojimi sorodniki in rojaki. Njune delavne roke so na tej avstralski zemlji žele rodovitno letino.Bila sta videti zadovoljna nad svojimi uspehi. Leta so tako minevala v sončnih in deževnih dneh,v smehu in veselju.Težko je reči v žalostnih trenutkih - pa se jim ne moremo vedno izogniti.
Nekaj let nazaj sta se soočila z grenko preizkušnjo.Novica je takrat prizadela vsakega od nas,kateri smo ju poznali.Vera se je borila skozi dolge noči in dneve proti kruti rakasti fclezni. Bila je tako nepopustljiva in vstrajna! Rada bi ostala med nami,da bi gledala svoje najdražje v veselju in hkrati močno hrepenela po vnučkih.Volja do življenja na tem svetu je izpolnila Verine želje. Obenem ji je mož Stanko vstrajno stal ob strani,jo bodril in tolažil v hudih urah občasne onemoglosti. Skupno z otroci si je želel hitrega okrevanja in vrnitev v nasmejane dni. Kmalu za tem je tudi sam nanadoma onemogel. Srčna napaka je zadela družini še eno skrb»pa so tudi to premagali. Zadnje čase sta bila videti predvsem zadovoljna.Obojestranske težave so se poglobile nekako v ozadje,na prvem
mestu sta prevzela pozornost njuna srečno poročena otroka in prvorojeni vnuček Jason. Tako je bilo prav,pa ne za^dolgo, le-ta zadnja majska nedelja ne bi smela biti v koledarju. Šla sta neskončnosti nasproti. Ob misli,da sta prebrodila težke ure bolezni,sta nazadnje legla k počitku skorajda nevedeč, brez trpljenja - namesto v objemu svojih najdražjih, v objemu hladne,zmečkane pločevine. Nemudoma sta zabredla na pot,ki vodi iz življenja,ki ima konec v neskončno rajsko življenje.
Njuni hčerki Loretti z družino in sinu, Johnyu z ženo, sestri Angeli Šuštar z družino,sestri Slavici čendak^z družino in vsem najbližnjim sorodnikom v Avstraliji in doma, v Sloveniji izrekamo rojaki in prijatelji iskreno sožalje ob boleči izgubi Vere in Stankota.
Stisnite roke drug drugemu,izjočite solze bolečine na ramah najbližnjega,le tako bo ta bolečina nemočna, kakor tudi spoznanje,da usoda ne prizanese nobenemu.
Vera Brne
ffllP
mmtt
IsJ^i^E1-


Zima je prišla
Zadržano J =72
m

1.	Zl - ma je priš - la, sneg le
2.	Mraz pri - ha - ja z njo, hutf mo -
3.	M ra - zek pra - va reč, mi gre
ti z_ne-ba, je pu-šča- va ze - mlja vsa. žak je to, nam pa ni£ hu - do nB bo. mo za peč, pa ne mo - rež nam nič več.
Zima je prišla, sneg leti z neba, je puščava zemlja vsa.
Mraz prihaja z njo, hud možak je to, nam pa nič hudo ne bo.
M raze k prava reč, mi gremo za peč, pa ne moreš nam nič več.
VOLITVE VOLITVE
Ne pozabite generalne seje 26.julija ob 2.00 popoldan točno. Vsi finančni člani vljudno vabljeni.
Naprošamo vse člane, da se udeležijo te važne generalne seje v cim večjem številu.
Na ta dan bomo poleg redne generalne seje, na zahtevo nekaterih članov, zopet razspravljali spremembo zakona, čeravno ze sprejeto na zadnji generalni seji, predano in potijeno na uradu "Deputy Registrar of Incorporated Association. Vsak član dobi zakonik ter posebej dva lista z členi za spremembo. Prosim vas, da precitate člene za spremembo dobro, tako, da veste o cem se govori, ko se bo na seji debatiralo
Nasvidenje v nedeljo 26/07/98	Tajnik: L. Slug»
J. FRANETIC 1. Z. GOMISCEK ZASEDLI PRVO MESTO
PRVAKI NA ZVEZNEM BALINANJU
V. VLAH I. MOHOROVICIC 3. ZASEDLI TRETJE MESTO
P.& S.ROB BRICKLAYING Za vsa zidarska dela lahko pokličete Pepija ali Stanko na 9795 4108 89 Grantham Tee. Mulgrave, 3170	Ph: 9569 9513 DARKO ERZETIČ se priporoča ZA TERAZZO, MARMOR IN CERAMIC PLOŠČICE
Ph: 9543 5663 2.ABRAM Delcom Engineering & Tooling Fact«? 9/26-30 Howleys Rd., NOTTING HILL, 3168	Greg 1-agon dar Expanded Polystyrene Moulders FRONTIER INDUSTRIES PTY. LTD. 1-11 McNuughton Road, Clayton, 3168 Ph 9562 6100 Fax: 9562 6429 A !L: 9700 5001
	Joe Rozman Frank Rozman F.& J.ENGINEERING FTY.LTD. Mould Makers Steel Fabricators 20 Bando Rd., Springvale, 3171 Ph: 9548 1808 Fax: 9548 4797
KARLO ŠTRANCAR PLESKAR ŽELITE PREBARVA T! H/SO AL1 MENJA TI ZIDNI PAPIR Ph: 9569 8286	
V.F.L
ffjgl Hvunnai	PANELCARE P/L
ACNM7 1522*3
265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 9793 1477 Fax: 9793 1450
•MAJOR A MINOR SMASH REPAIRS •PRESTIGE CAR SPECIALISTS •ALL MAKES AND MODELS •BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES •INSURANCE WORK •3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank KampuS - 9560 5219
la mtjno poirtbo imamo tudi avto na razpotago.
©
CS
CObONUW. MUTUAL