Po Stotina platana v go (ort ni. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 68. kos. V LJUBLJANI, dne 25. avgusta 1934. Letnik V. r>:i;i. Zakon o državnem pravobranilstvu. 531. Uredba o maksimiranju obresti. 535. Pravilnik o sestavi, voiitvi in ustroju upniškega odbora VSEBINA: 536. Pravilnik’o postopku za volitev likvidatorjev po upnikih. 537. Odredba o postavitvi komisij in komisarjev za pregled in razredbo sadja. Zakoni in kraljevske uredbe. 533. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukažem z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XL1X. redni seji, ki jo je imela dne 7. julija 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XXVII. redni seji, ki jo je imel dne 12. julija 1934 v Beogradu, sklonila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o državnem pravobranilstvu,* ki se glasi: I. Občne določbo. § L Državnemu pravobranilstvu kol organu ministra za finance jo naloga, ščitili imovinek opravile interese države. § 2. Pri ministrstvu za finance se ustanavlja vrhovno državno pravobranilstvo, ki načeluje državnemu pravobranilstvu. Na sedežu vsakega apelacijakega sodišča obstoje državna pravobranilstva s teritorialno pristojnostjo teli sodišč. * : Službene novine kraljevine Jugoslavije , z 19. julija 1934, št. 1G4/XLI 1/40(5. dne § 3. Državno .pravobranilstvo zastopa državo pred sodišči in ostalimi oblastvi kakor tudi proti vsem osebam, razen če ni s posebnimi zakoni drugače odrejeno. § 4. Državno pravobranilstvo oddaja na zahtevo državnih oblasto v pravna mnenja o vseli važnejših vprašanjih. Če zahtevajo pravno mnenje oblastva, ki imajo svoje pravne referente, morajo obenem z zahtevo poslati tudi mnenje svojih referentov. § 5- Vse pogodbe, ki jih sklepa država in katerih vrednost preseza 100.000 dinarjev, morajo poslati oblastva pred končno sklenitvijo državnemu pravobranilstvu radi pravnega mnenja in pripombe. Če jo vrednost neocenljiva ali če preseza 1,000.000 dinarjev, se pošiljajo pogodbe vrhovnemu državnemu pravobranilstvu. Od tega se izvzemajo pogodbe, ki so odobrujejo z zakonom. § 6. Državno pravobranilstvo opravlja tudi vse posle, ki so s poedinimi zakoni odkazani v njegovo pristojnost, kakor tudi liste posle, ki mu jih naloži minister za finance z naredbo. § 7. Določba § 5. velja tudi za pravne osebe in ustanove, katerih iuiovinskopravne interese zastopa državno pravobranilstvo po posebnih zakonih. II. Postopek. § 8. Vrhovni državni pravobranilec in državni pravobranilci zastopajo po tem zakonu brez posebnega pooblastila. § 9. Vrhovni državni pravobranilec in državni pravobranilci so upravičeni, poveriti zastopanje tudi uradnikom pravobranilstva in tudi sodnim uradnikom, in to tudi v tistih primerih, kjer zakoni predpisujejo’, da more zastopati stranko samo odvetnik. Po potrebi in značaju posla smejo povaritii zastopanje tudi uradnikom dri g:h strok. § 10. V uradih, kjer obstoje šefi pravnih odsekov ali pravni referenti, so tudi ti upravičeni, zastopati državo v sporih, ki spadajo v pristojnost sreskih sodišč. § H- Vrhovni državni pravobranilec poveri lahko ob potrebi zastopanje državnemu pravobranilcu, ki po § 2. ni teritorialno pristojen. § 12. Državni pravobranilec zastopa državo tudi pred sodišči in drugimi oblastvi tujih držav, kolikor je to po zakonih teh držav mogoče. Ce je treba odrediti pred tujimi sodišči in oblastvi namesto vrhovnega državnega pravobranilca ali državnega pravobranilca koga drugega, mora minister, ki to zahteva, predlagati osebo za zastopanje. Ko odda vrhovni državni pravobranilec o tem svoje mnenje, odloči o tem ministrski svet dokončno, minister za finance pa izda odrejeni osebi potrebno pooblastilo. Kdor gorenje zastopanje prevzame, ne more, dokler traja dobljeno pooblastilo, voditi pravd zoper državo za račun koga drugega. § 13. Ce vodijo pravne osebe in ustanove, katerih imovin-skopravne interese zastopa državno pravobranilstvo po posebnih zakonih, pravde z državo ali pa med seboj, jih v teh sporih ne more državni pravobranilec zastopati. § 14. Ce se državni interesi ne morejo zaščititi po nepravdni poti, je državno pravobranilstvo dolžno začeti pravdo. Ce pa državni pravobranilec spozna, da pravdati se ni umestno, predloži stvar z obrazloženim mnenjem vrhovnemu državnemu pravobranilstvu v odločitev. Če znaša sporna vrednost do 1.000-— dinarjev, odloči državni pravobranilec sam o tem, da ni treba pravde. § 15. Samč državno pravobranilstvo sme vlagati za državo tožbe in dajati odgovore na tožbe zoper državo, kolikor s tem zakonom ni odrejeno drugače. § 16. Dosedanji predpisi poedinih zakonov, po katerih morejo poedini uradi in ustanove voditi pravde v imenu države, ostanejo še dalje v veljavi. § 17. Vse sodne odločbe v stvareh, ki spadajo v pristojnost državnega pravobranilstva, se morajo vročati državnemu pravobranilstvu; drugače ne morejo imeti pravnega učinka. § 18. Vsa oblaistva so dolžna poslati tožbe in druge spise, podane zoper državo in zoper ustanove, ki jih zastopa državno pravobranilstvo, ki pa so pogrešno k njim prispeli, brez odlašanja pristojnemu državnemu pravobranilstvu. § 19. Državni pravobranilec sme pripoznavati in se poravnavati v imenu države do 1000 dinarjev; če znaša sporna vrednost do 30.000-— dinarjev, po odobritvi vrhovnega državnega pravobranilca, črez to vsoto do 1,000.000-— dinarjev po odobritvi ministra za finance, za večje zneske pa po odobritvi ministrskega sveta. Pripoznave in poravnave brez teh odobritev ne morejo imeti proti državi pravnega učinka. § 20. Zoper sodbe, rešitve in odločbe, izrečene v škodo države, mora državno pravobranilstvo uporabljati pravna sredstva. Če znaša sporna vrednost do 1.000-— dinarjev, opusti lahko državni pravobranilec uporabo pravnega sredstva. V sporih do 80.000-— dinarjev je treba za to, da se pravno sredstvo ne uporabi, odobritve vrhovnega državnega pravobranilstva. V sporih do 1,000.000-— dinarjev je treba odobritve ministra za finance, črez ta znesek pa tudi soglasnosti ministrskega sveta. § 21. Državna pravobranilstva morajo poročati vrhovnemu državnemu pravobranilstvu o vsakem ne oceni ji vem sporu ali sporu v vrednosti črez 100,000-— dinarjev. § 22. Državno pravobranilstvo občuje samost alno in neposredno z vsemi oblastvi. Vsa državna oblastva morajo dajati državnemu pravobranilstvu pravno pomoč, če jo v službenih poslih zahteva in mu pošiljati zahtevane spise, če ni glede tega zakonitih zadržkov. Za vsako nerednost oblaistva odgovarja uradnik, po čigar krivdi se je nerednost zgodila, ne samo disciplinsko, marveč tudi za povračilo škode, ki bi iz tega državi nastala. § 23. Razen državnega pravobranilstva in oblastev, ki so po posebnih zakonih pooblaščena, zahtevati zavarovanje za državo, so tudi druga oblastva dolžna in upravičena, ob potrebi zahtevati ta zavarovanja; rešitev o tem pa mora vročiti sodišče tudi državnemu pravobranilstvu. § 24. Pravde z državo smejo razsojati samo redna državna sodišča. § 25. Spore o pristojnosti kakor tudi ostala sporna vprašanja med po-edinirni državnimi pravobranilstvi razpravlja vrhovno državno pravobranilstvo. § 2(3. Državno pravobranilstvo mora brez odloga -ukreniti vse, kar je treba, da se pravnomočne odločbe takoj iz-vrše. § 27. Ce prejme državno pravobranilstvo za državo denar ali druge vrednosti, mora to najkasneje v treh dneh po . grejemu izročiti pristojni državni blagajni, § 28. Upfiik ki mu je s pravnomočno sodno odločbo prisojena denarna terjatev proti državi, mora poslati pristojnemu državnemu pravobranilstvu prošnjo radi izplačila. Če v dveh mesenih od podane prošnje upnik ne dobi obvestila, da se je izdal nalog za izplačilo, ali pa če se v štirinajstih dneh od dne obvestila, da se je nalog izdal, izplačilo ne opravi, lahko zahteva -pri sodišču izvršbo. ■ F' ' § 29. Radi izterjave denarnih terjatev proti državi se ne morejo vzeti v izvršbo nepremičnine in premičnine, ki ■so, neposredno namenjene za javno službo, za promet in ■ za državno obrambo, denar v državnih blagajnah, predmeti državnega monopola kakor tudi ne prejemki države po javnopravni osnovi, kakršni so davki, takse, trošarina, carina in drugo. § 30. Če bi se pokazalo, da zbog dolžnikove siromašnosti niti z izvršbo ni moči izterjati denarne terjatve, prisojene državi lahko državno pravobranilstvo z obrazloženo od- .f l-j. i ?.. r ipčbo odstopi od zahteve plačila. Če znaša vsota priso-jenih terjatev več ko 1000 dinarjev, mora imeti za to odobritev vrhovnega državnega pravobranilstva. im • § 31. Referati in mnenja, ki so notranje delo administracije, se ne smejo zasebnikom priobčevati niti izdajati v prepisu. Ostali spisi obvestilnega in dokaznega značaja, ■ namenjeni državnemu pravobranilstvu, se zasebnikom ne smejo priobčevati in izdajati v prepisu brez odobritve i državnega pravobranilst va. §32. Natančnejše določbe o poslovanju državnega pravo- , ’bran'ilstva po tem zakonu predpisuje minister za finance, •'V.*.. III. Stalni pravniški odbor. . - • § 33. Pri vrhovnem državnem pravobranilstvu obstoji stalni pravniški odbor, ki daje na zahtevo ministra za finance, posvetovalna mnenja o predmetih, ki se mu pošiljajo radi mnenja. § 34. Stalni pravniški odbor sestoji iz devetih članov; od . teh se jih postavlja osem z ukazom na predlog ministra za finance za dve leti izmed sodnikov rednih in upravnih sodišč, državnih svetnikov, članov glavne kontrole, profesorjev pravnih fakultet in odvetnikov. Kot deveti član stalnega pravniškega odbora spada vanj vrhovni državni pravobranilec, odnosno njegov namestnik. § 35. Stalnemu pravniškemu odboru predseduje in vse njegove posle vodi po činu najstarejši izmed postavljenih članov. ' Za sklepčnost seje je potrebna prisotnost več ko polovice članov. § 36. Stalni pravniški odbor se sestavlja na poziv vrhovnega državnega pravobranilca, odnosno njegovega namestnika. §37. ’ . ----- Če so stalnemu pravniškemu odboru raiji .pojasnila potrebni strokovnjaki., se ti pozovejo k napovedani seji. § 38. Stalni pravniški odbor oddaja svoje mnenje pismeno, obrazloženo in podprto z zakonskimi predpisi. Mnenja stalnega pravniškega odbora se ne smejo izdajati zasebnikom v prepisu. Mnenja stalnega pravniškega odbora se vpisujejo celoma v posebno knjigo po vrsti, kakor so bila izdana. § 39. Člani stalnega pravniškega odbora in strokovnjaki, ki se pokličejo, dobivajo nagrado ki jo odredi minister za finance. IV. Osebjo. § 40. Vrhovnemu državnemu pravobranilstvu načeluje vrhovni državni pravobranilec, ki je neposredno podrejen . ministru’za finance. • n Vrhovni državni pravobranilec vodi nadzor nad/ < celotnim poslovanjem državnih pravobranilstev. V njegovo pristojnost spadajo tudi posli glede službenih razmerij vseh uradnikov in ostalih uslužbencev državnih; pravobranilstev. Vrhovni državni pravobranilec sme izdajati za ministra za finance odločbe ih rešitve iz njegove pristojnosti, kolikor ga minister za to pooblasti. § 41. / ■ Pri vrhovnem državnem pravobranilstvu se usta—-navija zvanje namestnika vrhovnega državnega pravobranilca. Namestnik vrhovnega državnega pravobranilca vrši ' dolžnost vrhovnega državnega, pravobranilca, kadar je ta' zadržan, in opravlja vse posle, ki mu jih bdkaže vrhovni državni pravobranilec. § 42. = ! Državnim pravobranilstvom načetujejo državni pravobranilci, ki so neposredno podrejeni vrhovnemu državnemu pravobranilstvu. Državni pravobranilci vodijo posle državnega pravobranilstva im opravljajo neposredni službeni nadzor nad osebjem. Če je državni pravobranilec zadržan, vrši njegovo dolžnost po činu najstarejši uradnik. . • § 43. Pri vrhovnem državnem pravobranilstvu in pri državnih pravobranilstvih obstoje tudi tale uradniška zvanja: višjega svetnika, svetnika, višjega tajnika, tajnika, pristava, pripravnika, glavnega arhivarja, arhivarja in arhivskega uradnika. Razen uradnikov obstoji tudi potrebno število zva-niČnikov, služit el jev in dmevmičairjev. § 44. Vrhovni državni pravobranilec mora mimo pogojev iz zakona o uradnikih izpolnjevati tudi pogoje, ki se zahtevajo za sodnika kasačijskega sodišča po zakonu o' sodnikih, oii pa prebiti pat let v zvanju namestnika vrhovnega državnega pravobranilca ali državnega pravobranilca. § 45. Namestnik vrhovnega državnega pravobranilca in državni pravobranilci morajo mimo pogojev iz zakona o uradnikih izpolnjevati tudi pogoje, ki se zahtevajo za sodnika apelacijakega sodišča po zakonu o sodnikih, ali pa prebiti tri leta v zvanju višjega svetnika ali svetnika državnega pravobranilstva. § 46. Višji svetniki, svetniki, višji tajniki, tajniki in pristavi morajo imeti dovršeno pravno fakulteto in opravljen sodniški ali odvetniški izpit. Pripravnik mora imeti dovršeno pravno fakulteto. § 47. Ostallo osebje pravobranilstva mora izpolnjevati pogoje, ki jih zahteva za ustrezna zvanja zakon o uradnikih. § 48. Zvanje vrhovnega državnega pravobranilca se razporeja v II. skupino, 2. in 1. stopnje, zvanje namestnika vrhovnega državnega pravobranilca pa v III. skupino, 2. in 1. stopnje. Ostala uradniška zvanja so razporejena z, zakonom o uradnikih. § 49. Za uradnike in ostale uslužbence državnega pravobranilstva veljajo določbe zakona o uradnikih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. § 50. Čas, prebit v službi državnega pravobranilstva, se šteje kot čas, prebit pri sodišču. Pripravniška služba pri državnem pravobranilstvu se šteje za opravljanje sodniškega in odvetniškega izpita in za pridobitev sodniškega položaja, kakor služba pri sodišču. § 51. Vrhovni državni pravobranilec, namestnik vrhovnega državnega pravobranilca in državni pravobranilci se izbirajo z natečajem; ob enakih pogojih imajo prednost aktivni pravobranilski uradniki. V. Prehodne določbe. § 52. Ko stopi ta zakon v veljavo, ostanejo vsi uradniki >hi ostati uslužbenci državnega pravobranilstva na položajih, na katerih so se zatekli, in napredujejo dalje po predpisih zakona o uradnikih in tega zakona. § 53. Dokler se ne ustanovi državno pravobranilstvo na ozemlju skopeljskega apelacijskega sodišča, opravlja posle tega pravobranilstva državno pravobranilstvo v Beogradu. § 54. Ko zadobi ta zakon moč, prestanejo veljati vsi zakoni, uredbe, službena navodila in ostali predpisi, ki so veljati doslej za državna pravobranilstva, kakor tudi ostali zakonski predpisi, ki nasprotujejo teinu zakonu, § 55. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi po 90 dneh od dne razglasitve v .Službenih novinah«. Našemu ministru piavde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dno 15. julija 1934. Aleksander s. r. Minister za finance Predsednik dr. Mil. H. Dordevič s. r. ministrskega sveta Nik. T. Uzunovič s. r. Videl in pritisnil državni pečat (Sledijo podpisi ostalih čuvar državnega pečata, gospodov ministrov.) minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. Uredbe osrednje vlade. 531. Na osnovi § 63. finančnega zakona za let o'1934./1935. je predpisal ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole uredbo o maksimiranju obresti.* Clen 1. C) Obrestna mera za posojeni denar sd določa: a) za denarne zavode in bančne obrate z največ 4’5% nad eskomptno mero Narodne banke; b) za ostale upnike z največ 8% na leto. (*) Predpis odstavka (’) določa tudi naj večjo višino koristi, ki se sme pogoditi pni dajanju posojil v potrošnik stvareh. (’) V naj višjo obrestno mero ali korist po odstavkih (1) in (2) so všteta tudi postranska plačila ali dajatve, za katere se je obvezal dolžnik poteg obresti, kakršne so provizije, režijski stroški in povračila za storitve iz naslova dolžnega posojila. Toda upnik je upravičen terjati od dolžnika poleg obresti tudi šo stvarne stroške za sklenitev pogodbe, takse, poštnino kakor tudi ostale dejansko izdatke, zlasti stroške za ureditev, zavarovanje in izterjavo dolga. (') Predpisi odstavka (3) lega člena ne veljajo za zastavljalnice in no posezajo v določbe odstavka (;l) § 71. zakona o ob rt ih. Člen 2. C) Obrestna mera za vloge na knjižice, tekoče račune in zapise pri denarnih zavodih in bančnih obratih no smo biti večja od eskomptno mere Narodne banke, znižane za 1 %. (2) Obresti od vlog na knjižico, tekočo račune in za-nise [odstavek (Dl j® treba računati po tej uredbi izza dno 1. julija 1934. * »Službene novine kraljevino Jugoslavijo« z dne 15. avgusta 1934, št. 187/XLIX/475. Člen 3. (>) Odredbe člena 1., odstavkov (‘) in (2), se ne nanašajo na tiste dolgove kmetov, ki so urejeni glede plačilnega roka in obresti s posebnimi zakonskimi predpisi. (-) Denarni zavod ne sme zahtevati od drugega denarnega zavoda večjo obrestno mero ko 8% na leto, kolikor obstoji krediit v reeskomptu meničnih terjatev, po katerih so dolžniki kmetje, a so ti dolgovi urejeni s posebnimi zakonskimi predpisi glede plačilnega roka in obresti. (•■') Določba člena 2. se ne nanaša na vloge na knjižice, tekoče račune in zapise pri zavodu, za katerega veljajo v uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov posebni predpisi glede maksimiranja obresti za stare terjatve. (’) Obresti za dolgove denarnih zavodov po že izdanih hipotečnih zastavnicah se znižujejo, če so višje, na 6% na leto, in to izza prvega naslednjega kupona; od tega se izvzemajo zastavnico, izdane v inozemstvu. Clen 4. Z denarnim zavodom v smislu te uredbo se n zumejo denarne ustanove, osnovane v obliki delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo, kreditne gospodarske zadruge, hranilnice javnopravnih teles in tiste denarne ustanove, ki so osnovane po zakonih, izdanih posebej za vsako izmed njih. Člen 5. (*) Pogodba, s katero se določajo višjo obresti ali večje koristi od tistih, ki so predpisane v členih 1. in 2., je glede zneska, ki preseza najvišje obresti ali največje koristi po členih 1. in 2., nična. (2) Više pogojene obresti ali koristi od tistih, ki so določene v členih 1. in 2., se ne smejo prisojati niti se ne morejo zavarovati ne izvrševati, najsi so ugotovljene s pravnoveljavno sodno odločbo ali kakšnim drugim izvršnim aktom. Člen 6. Obresti za posojila v denarju ali koristi za posojilo potresnih stvari, dogovorjene ali odrejene, preden dobi ta uredba obvezno moč, se lahko kot takšne računajo in izterjujejo, če niso nasprotovale določbam zakonov, ki so veljali do uveljavitve te uredbe. Toda od dne, ko dobi ta uredba obvezno moč, se smejo takšne obresti računati in izterjevati, če se niso že naprej obračuni le ali plačale, samb kolikor ne nasprotujejo njenim predpisom. Člen 7. Obračuni o dolgovih se morajo opravljati pismeno na monopoliziranem papirju. Njihovo obliko predpiše minister za finance po sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo. Ta predpis ne poseza v olajšave, ki so glede taks določene z zakonom. Člen 8. (*) Kdor naklepoma prekrši predpise te uredbe o višini obrestne mere na posojila v denarju alti koristi za posojilo potresnih stvari, se kaznuje zaradi prestopka po kazenskem zakonu z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 25.000'— dinarjev, če ni dejanje po kazenskem zakonu strože kaznivo. (s) Kdor plačuje višje obresti za vloge na knjižice, tekoče račune in zapise od obresti, določenih v členu 2,, se kaznuje po ministru za trgovino in industrijo v denarju do 50.000'— dinarjev. (3) Vsote, izterjane s torni kaznimi, se stekajo v sklad za nadzorstvo nad denarnimi zavodi, ki je ustanovljen pri Državni hipotekarni banki in ki ga upravUa minister za trgovino in industrijo. Člen D. Minister za trgovino in industrijo se pooblaščaf da izda pravilnik za izvrševanje te uredbe. Člen 10. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Tega dne prestanejo veljati uredba o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933, razglašena dne 4. decembra 1983,* in vsi drugi predpisi, ki tej u red b i nacp rot u j e jo. V Beogradu, due 3. avgusta 1934; II br. 27.908/K. Minister za trgovino in industrijo Jura j Denietrovič s. r. Ministrski svet je usvojil gorenji predlog v seji, ki jo je imel dne 3. avgusta 1934. Predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) (Ta uredba je prvič natisnjena v »Službenih novinah« št. 186 z dne 14. avgusta 1934 in jo tega dne dobila obvezno moč.) 535. Na osnovi členov 1. in 2. uredbe o zaščiti kreditnih zavodov in njihovih zvez št. 77.142/V z dne 22. novembra 1933, odnosno na osnovi člena 41. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in po zaslišanju zadružnih zvez, omenjenih v členu 2. prvoomonjene uredbe, predpisujem pravilnik o sestavi, volitvi in ustroju upniškega odbora.** člen 1. Likvidator (zadružna zveza), odrejen(a) po členu 4. uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvezi, odnosno likvidatorji, postavljeni ali izvoljeni po določbah člena 37. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov ter predpisih pravilnika o postopku za volitev likvidatorjev po upnikih štev. 47.410/V z dne 4. julija 1934,*** morajo po določbi člena 43., * »Službeni lisk št. 635/100 (664/103) iz 1. 1933. ** "Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1934, št. 169/XLTII/422. *** »Službem list« št. 536/68 iz 1, 1934. odstavek (2), uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov takoj po izteku trimesečnega roka za prijavo upnikov, določenega v členu 39. iste uredbe, predložiti za stečaj zadruge pristojnemu sodišču - seznamek prijavljenih terjatev [člen 43., odst. (2), ome-' njene uredbe] in zahtevati od sodišča, naj takoj odredi občni narok za preizkus prijavljenih terjatev, in najdalj v 15 dneh po tem naroku in na osnovi izida preizkusa, ki je ugotovljen z zapisnikom občnega naroka, odnosno s seznamikom prijav (§ 119. stečajnega zakona), ukreniti, kar je po predpisih tega pravilnika za volitev upniškega odbora treba. Člen 2. Pri zadrugah (zvezah), katerim se dovoli, odnosno naloži izvenstečajna likvidacija, je postaviti upniški odbor iz najmanj 5, a največ 11 članov. Število članov določi upniški zbor. Člen 3. Upniki zadruge volijo upniški odbor na upniškem zboru, ki mu predseduje komisar; 6e pa ta ni postavljen, mu predseduje sodnik, ki ga odredi na prošnjo likvidatorjev predsednik sodišča, pristojnega za stečaj zadruge (zveze). Člen 4. Upniški zbor za volitev upniškega odbora se snide na sedežu zadruge (zveze), če mu predseduje komisar, če niu pa . predseduje sodnik, na sedežu sodišča, pristojnega za stečaj zadruge (zveze). Člen 5. Upniški zbor skliče(jo) likvidator (ji) s pismenim pozivom, v katerem je označiti kraj, dan in uro zbora, kot dnevni red pa: a) konstituiranje zbora, b) določitev števila članov upniškega odbora in c) volitev članov upniškega odbora. Člen 6. Poziv na zbor upnikov se pošlje posebej vsakemu upniku, čigar terjatev je ugotovljena ali ki mu je priznana pravica glasovanja (§ 117,, poslednji odstavek, §§ 120. in 121. stečajnega zakona), na osnovi seznamka prijav in zapisnika o občnem naroku za preizkus prijavljenih terjatev, odnosno o posebnih narokih (§ 120. stečajnega zakona), ki so se sestali do sklica zbora; razen tega pa se objavi tudi na način, predpisan s pravili zadruge (zveze) za objavljanje zadružnih sklepov, in sicer oboje najmanj 10 dni pred sestankom zbora. Sklic zbora objavi sklicatelj lahko tudi na druge primerne načine. Člen 7. Zapisnik o poslovanju zbora vodi zapisnikar, ki ga imenuje izmed prisotnih upnikov predsednik zbora; po zvnšetku zbora pa in ko se predhodno prečita, ga overovita a svojim podpisom, razen predsednika in zapisnikarja, še 2 (dva) overovitelja, ki ju izvoli zbor v začetku svojega poslovanja izmed prisotnih upnikov. Člen 8. Ko se zbor konstituira, se sestavi spisek prisotnih upnikov in se vanj vpišejo: priimek, ime, poklic in bivališče vsakega prisotnega upnika; ko je spisek sestavljen, ga overovijo s svojim podpisom iste osebe, ki uveravljajo tudi zapisnik zbora, Spisek prisotnih je sestavni del zapisnika, v katerega se vpiše samo skupno število prisotnih upnikov. Člen 9. Zbor sklepa veljavno neglede na število prisotnih upnikov; vsak teh pa ima pravico do enega glasu, neglede na višino svoje terjatve proti zadrugi (zvezi). Člen 10. Takoj, ko je sestavljen iin podpisan spisek prisotnih, se najprvo določi število članov za upniški odbor po členu 2., nato se pa pristopi k vol it vi članov. Člani upniškega odbora se smejo valiti samo izmed prisotnih upnikov;: izmed odsotnih pa samo tisti, ki so na to izvolitev pismeno pristali. Volitev članov je uravnati tako, da so po možnosti zastopane v odboru različne upniške skupine po določbi člena 41., odst. (2), uredbe o zaščiti denarnih, zavodov in njihovih upnikov. Člen 11. Člani se volijo javno z vzklikom ali s poimenskim javnim glasovanjem ali pa tajno z listki, če to sklene , zbor na predlog tretjine prisotnih z nadpolovičnp večino glasov. . , ; Za izvoljene člane upniškega odbora se smatrajo vsi tisti, za katere glasuje nadpolovična večina prisotnih upnikov. V zapisnik se vpiše samo končni izid volitev, t. j. samo priimek, ime, poklic in bivališče vsake izvoljene osebe in število glasov, ki jih je dobila. Člen 12. Vsak prisotni upnik je upravičen zahtevati, da se vpiši v zapisnik njegov protest zoper poslovanje zbora, in sme vložiti na osnovi tega protesta v 15 dneh pritožbo pri sodišču, pristojnem za stečaj zadruge (zveze). Odločba tega sodišča je dokončna. S protestom in vložitvijo pritožbe se izvršitev zboro-vih sklepov ne odloži. Upniki, ki zboru niso prisostvovali, nimajo pravice pritožbe zoper poslovanje zbora. •, -I i * Člen 13. Izvolitev člana upniškega odbora se lahko prekliče na način, predpisan v prvem stavku šestega odstavka § 95. stečajnega zakona. Člen 14. Predsednik zbora za volitev upniškega odbora mora izročiti sodišču, pristojnemu za stečaj zadruge (zveze), zapisnik o zboru (s spiskom prisotnih upnikov) najkasneje v 10 dneh od dne sestanka zbora. Člen 15. Glede sklicevanja sej upniškega odbora in sklepanja v odboru veljajo določbe člena 43., odst. (l), točke 1., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, odnosno § 96. stečajnega zakona; glede dolžnosti upniškega odbora pa veljajo določbe člena 41., odst. (‘), omenjene uredbe, odnosno § 97. stečajnega zakona. Člen 16. Ta pravilnik velja kot občni pravilnik za vse zadruge (zveze), katerim so dovoli ali naloži izvenstečajna likvidacija; za poedine izmed njih pa predpiše lahko minister za kmetijstvo v smislu določb v prednjem členu omenjenega člena 41., odst. (3), tudi še posebne določbe glede sestave, volitve in ustroja upniškega odbora. Člen 17. Ta pravilnik dobi Oibvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. julija 1934; št. 48.028/V. Minister za kmetijstvo anska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. avgusta 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev F 1/31—25. 1910—3—2 Oklic. V zadevi fidejkomisa Marije Šarlote Antonije grofice Šchrottenbachove v Gu-štanju-Ravnah se v smislu zakona o razrešitvi fidejkomisov (»Služb, nov.« z dne 19. VII. 1934. štev. 164/XLI1/407) pozivajo vsi upravičenci do fidejkomisne imovine iz fidcjkomiiisme listine, da prijavijo podpisanemu sodišču do 31. januarja 1935 svoje pravice in predlože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pni odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pni ''d-ni razrešitvi fidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor izhaja iz spisov, ki so pred sodiščem, pri čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smislu §§ 2. in 3 cit. zakona samo tiste v teh določilih navedene osebe, ki so se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fi-dejkomisni posestniki in prvi pričakoval«, če pa so po tem dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrsti neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upaavičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki so upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik. Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori cit. zakon obvezno moč, živi ali če jih je po predpisih grajanskcga zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izteka gornjega oklicnega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pni odobritvi pogodbe o ■ sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fidejkomisa no bo upoštevala, marveč jim bo prepuščeno, da ostvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., kot fidejkomisne sodišče, dne 14. avgusta 1934 * F 1/29—18 1909—3—2 Oklic, V zadevi fidejkomisa Marije Kristine Julijane grofice Wildensteinske v Laškem se v smislu zakona o razrešitvi fidejkomisov (»Služb, nov.« zdim 19. VII. 1934. štev. 164/XLII/407) pozivajo vsi upravičenci do fidejkomisne imovine iz f idej komisu e listine, da prijavijo podpisanemu sodišču do 31. januarja 1935 svoje pravice in predilože o tej pravici dokaze, ker bi se drugače njihova pravica pni odobritvi pogodbe o sporazumni razrešitvi fidejkomisa, odnosno pri sodni razrešitvi fidejkomisa samo toliko upoštevala, kolikor izhaja dz spisov, ki so pred sodiščem, pri čemer se opozarjajo, da imajo do fidejkomisne imovine, razrešene fidejkomisne vezi, pravico v smislu §§ 2. in 3. cit zakona samo tiste v teh določilih navedene osebe, ki so se zatekle na dan 28. junija 1921 po določbah fidejkomisne listine kot fi-dejkomisni posestniki in pni pričakoval«, če pa so po tem dnevu umrli, njih zakoniti dediči v ravni vrati neomejeno, stranski vrsti pa do vštete tretje stopnje. Ti upravičenci lahko predložijo v zgoraj določenem roku podpisanemu sodišču pogodbo o sporazumni razrešitvi fidejkomisa. Osebam neznanega bivališča, ki so upoštevne po spisih in po uvodoma citiranem zakonu kot upravičenci do fidejkomisne imovine, se postavi skrbnik. Dalje se pozivajo oni upravičenci, ki imajo pravice do storitev, ki pristoje na osnovi fidejkomisne listine proti vsakemu fidejkomisnemu posestniku, če so ti na dan 19. julija 1934. leta, ko je dobil gori cit. zakon obvezno moč, živi ali če jih je po predpisih grajanskcga zakona smatrati za rojene, da prijavijo do izletita gornjega oklicnega roka svojo pravico in morebitne zahteve, da se ta pravica zavaruje, ker se drugače ta njihova pravica pri odobritvi pogodbe o sporazumu razrešitve fidejkomisa, odnosno pri sodni prisilni razrešitvi fi- dejkomisa ne bo upoštevala, mar ver jim bo prepuščeno, da oetvarjajo to svojo pravico po občnih predpisih. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., kot lidejkomisno sodišče, dne 14. avgusta 1934. jjg I P 89/34—4. 1951 Oklic. Tožeča stranka Friedl Jozefina, privatnica v Bjelovairu, sedaj v Splitu, po dr. Winterju Franku, advokatu v Bjelo-vairu, je vložila proti toženi stranki Ko-stanjšefcu Aleksu, privatniku iz Žetal, sedaj neznanega bivališča, radi dinarjev 1000’— k opr. št. I P '89/84 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 26. septembra 1934 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 3. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja gospod Skrabar Viktor, javni notar v Rogatcu, za skrbnika, ki jo bo zastopai na njeno nevarnost in Stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Rogatcu, odd. I., dne 16. avgusta 1934. $ Og 39/34—3. 1960 Amortizacija. Na prošnjo RavšeOja Josipa, delavca v Zg. Šiški št. 220. se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjega vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil, ter se njega imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči. Oznameniio: Depotno potrdilo za hranilno knjižico Zadružne gospodarske banke v Ljubljani št. 3397 z vlogo dinarjev 40.878’—, glaseča se na Ravšelja Jožefa. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 17. avgusta 1934. •j. Og 38/34—3. 1959 Amortizacija. Na prošnjo Riharja Antona, figuranta v Stanežicah št. 51, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je brez moči. Oznameniio vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Vzajemne posojilnice v Ljubljani št. 8561 z vlogo Din 18.729’04. glaseča se na ime Tehovnik Peter. Okrožno sodišče v Ljubljani, dne 17. avgusta 1934. VI R 1107/34—3. 1942 Amortizacija. Na prošnjo Koeer Vinka in Marije, posestnikov v Sp. Dupleku št. 26, se ivaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki sta jih prosilca baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev, počenši z dnevom izdaje tega edikta svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznameniio vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Posojilnice v Mariboru, r. z. z o. p. št. 2*2.851, glaseča se na ime Vinoenc in Marija Koser, s stanjem Din 1.929-23. Sre^Ko sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 17. avgusta 1934. III R 290/34. 1958 Objava. Predlogu nekega upnika za otvoritev stečaja o premoženju Mežnarčiča Josipa, peka v Ljubljani, Tržaška cesta 4, ni bilo ugodeno, ker ni stečajne imovine (§ 77./II steč. zak.). Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. avgusta 1934. * I 207/34. 1936 Dražbeni oklic. Na predlog zahtevajoče stranke Pintar Marjete, delavke pri Greglu Viktorju, pos. v Št. Jurju ob Taboru, ki jo zastopa dr. Gračner Jože, odvetnik na Vranskem, bo dne 18. septembra 1934 dopoldne ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5 dražba naslednjih nepremičnin: zemljiška knjiga Šmiklavž, vi. št. 131, gospodarska parcela. Cenilna vrednost: Din 5.200-—. Najmanjši ponudek: Din 3.470-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vranskem, odd. II., dne 21. avgusta 1934. ? I 132/34—16. 1949 Dražbeni oklic. Dne ‘24. septembra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sohi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Daljni vrh, vi. št. 100. Cenilna vrednost: Din 121.7‘28’40. Najmanjši ponudek: Din 81.152-50. Pred začetkom dražbe je položiti va-dij v znesku Din 12.173-— v gotovini. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, kd je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 9. avgusta 1934. I 688/34—6. 1807 Dražbeni oklic. D n e 1. oktobra 1934 dopoldne ob l r i č e t r t n a enajst bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, vi. št. 836. Cenilna vrednost: Din 63.278-35. Najmanjši ponudek: Din 42.185-56. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. k; je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, odd. II., dne 30. julija 1934. I 338/32—85. 1943 Dražbeni oklic. Dne ‘2. oktobra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kozje, do polovice vl> št. 214, 246, 256 in 274. Cenilna vrednost: Din 47.477’12 p° odbitku bremena služnosti vožnje, cenjene na Din 5-—, tako da znaša cenilna čista vrednost Din 47.472.12. Najmanjši ponudek: Din 31.651-40. Varščina: Din 4.747-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kozjem, dne 22. oktobra 1934. H* I 169/33—25. 1733 Dražbeni 'oklic. Dne 3. oktobra 1934 dopoldne ob devetih lw> pri podpisane1111 sodišču v sobi št. 19 ponovna draž.ba polovice nepremičnin: zemljiška knji§a k. o. Ponikva, vi. št. 38 227, 285, zemljiška knjiga k. o. Žagaj, vi. št. 171. Cenilna vrednost: Din 24.551-90. Vrednost pritikline: Din 1.445’—-. Najmanjši ponudek: Din 8.935’95. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe* je priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražb®; sicer bi se ne mogle več uveljavlja11 glede nepremičnine v škodo zdražitell8’ ki je ravnal v dobri verL , V ostalem se opozarja na dražbeo1 oklic, ki je nabit na uradni deski tegfl sodišča. Sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah' dne 18. julija 1934. H1 I 721/33—25. Dražbeni oklic. Dne 4. oktobra 1934 dop^ dne ob devetih bo pri podpisa®^ sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrna, vi. št. 100 in 102. Cenilna vrednost: Din 31.583-20. Vrednost pritikline: Djn 1.070-—. Najmanjši ponudek: Din 29.768-80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneui naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali Rlede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju. odd. VI., dne 30. julija 1934. •j. I 170/34—15. 1944 Dražbeni oklic. Dne 5. oktobra 1934 dopoldne o 1) pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Letuš, sodni okraj Vransko, vi. št. 357. Cenilna vrednost: D;n 4.870-—. Najmanjši ponudek: Din 3.247-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Šoštanju, dne 22. avgusta 1934. H4 I 354/34. 1817 Dražbeni oklic. Dne 5. oktobra 1934 dopoldne ob desetih 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Paka nad Šalekom, vi. Št. 60. Cenilna vrednost: Din 17.333-—. Najmanjši ponudek: Din 11.556-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Šoštanju, dne 3. avgusta 1934. T * 1 V 5164/32—21. 1902 Dražbeni oklic. One 5. oktobra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin hiše v Jeranova ulici št. 11 z gospodarski.mi poslopji, leseno šupo, Plotom in ograjo, travnikom in njivo: Zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, vi št. 1929. Cenilna vrednost: Din 94.313-80 manj služnost poti Din 1.600-—, t. j. dinarjev ^713-80. Vrednost pritikline: Din 138-—. ki je že vračunana v gornji cenilni vrednosti. Najmanjši pcnudeik: Din 52.509-40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se o poza C dražbeni oklic, ki je nabit na urau.ii deski tega sodišča Sresko sodišče v Ljubljani, dne 8. avgusta 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi: 863. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 11. avgusta 1934. Besedilo: Singer Šivnči Strojevi d. d. — filijala v Novem mestu. Vpiše se novi glavni (generalni) pooblaščenec in zastopnik Bošnjakovič Branko iz Zagreba, ki bo samostojno zastopal in podpisoval tvrdko podružnice v Ncvem mestu tako, da bo pristavil pod tiskani, pisani ali s štampiljko odtisnjeni naziv firme svoj lastnoročni podpis. Okrožno sodišče v Novem mo tu, odd. I., dne 11. avgusta 1934. Fi 137/34 — Reg. B I 44/4. Izbrisali sta se nastopni firmi: . 864. Sedež: Kočevje. Dan izbrisa: 14. avgusta 1934. Besedilo: Franc Loy, kramarija z mešanim blagom. Imetnik: Franc Loy v Kočevju. Zaradi smrti. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. avgusta 1934. Fi 142/34 — Pos I 46/2. * 865. Sedež: Vavpčja vas št. 86. Dan izbrisa: 14. avgusta 1934. Besedilo: Katarina Derganc. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagem. Imetnik: Katarina Derganc v Vavpčji vasi. Zaradi opusta obratovanja. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 14. avgusta 1934. Fi 143/34 — Reg A I 94/2. Konkurzni razglasi 866. St 9/34—7. 1935 Sklep. Ker je prezadolžene« Rozmanič Peter v Gornji Radgoni vložil predlog na sklenitev prisilne poravnave v kon-kurznoni postopanju, s katero nudi up- nikom I. 'in II. razreda popolno plačilo, upnikom III. razreda pa 30% kvoto, plačljivo v 8 mesecih po pravnomočnosti poravnave, sp določa narok za razpravljanje in sklepanje o poravnalnem predlogu na dan 3. septembra 1934 dopoldne ob 10. uri pri podpisanem 9odišču, soba štev. 1. Sresko sodišče v Gornji Radgoni, odd. I., dne 10. avgusta 1934. * 867. S 12/31—16. 1955 Odprava konkurza. Prezadolžene« Hanzel Anton iz Metlike. Kcnkurz, ki je bil razglašen s sklepom cpr. štev. S 12/31—1 o imovini pre-zadolženca, se je odpravit, ker ni pokritja za stroške postopanja po § 178., odst. 2. k. z. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 20. avgusta 1934. •H 868. Por 13/34—5. 1954 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Šulgaja Viljema, lastnika avtcdelavnioe v Celju. Poravnalni sodnik: dr. Mak Ivan, sodnik okrožnega sodišča v Celju. Poravnalni upravnik: dr. Riebl Valter, odvetnik v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 2, dne 4. oktobra 1934 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 29. septembra 1934. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 22. avgusta 1934. * 869. Por 43/34—2. 1963 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Vidmarja Roberta, trgovca z mešanim blagom v Sv. Križu pri Litiji štev. 9. Poravnalni sodnik: dr. Turato Tomo, starešina sreskega sodišča v Litiji. Poravnalni upravnik: Jaklič Milan v Sv. Križu pri Litiji:. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Litiji dne 4. oktobra 1934 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 29. septembra 1934 na sresko sodišče v Litiji. Poravnalna ponudba 40%. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 193-4. * 870. Por 17/34—5. 1947 Potrditev poravnave. Med dolžnico Holzapfel Katarino, trgovko v Žepovcih, in njenimi upniki dne 21. julija 1934 pred sreskim sodiščem v Gornji Radgoni sklenjena prisilna poravnava se potrjuje. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. avgusta 1934. * 871. Por 16/34-9. 1948 Potrditev poravnave. Med dolžnikom Haeklom Viljemom, trgovcem v Lemerju in njegovimi upniki dne 14. julija 1934 pred sreskim sodiščem v Murski Soboti sklenjena prisilna poravnava se potrjuje. Okrožno sodišče v Mariboru, oda. III., dne 18. avgusta 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 7673/1. 4938 Razglas. Sresiko sodišče v Kranju je s sodbo Kps 200/34—4 z dne 15. maja 1934 po § 55. k. z. prepovedalo Galjotu Jožetu, roj. 30. novembra 1900 na Zg. Brniku, pristojnemu v obč. Cerklje, srez Kranj, po poklicu delavcu, bivajočemu v Zg. Brniku št. 18, zahajati v krčmo za dobo od 30. oktobra 1934 do 30. oktobra 1935, t. j. eno leto. To se objavlja v smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Služb. nov. kraljevine Jugoslavije« z dne 23. januarja 1930, št. 17/VI). Sresko načelstvo v Kranju, dne 16. avgusta 1934. No. 1499. 1937 Razpis mesta obč. babice. Podpisana občinska uprava razpisuje mesto občinske babice v smislu § 12. zakona o zdrav, občinah. Glede nadaljnjih pogojev se sklepa pri tukajšnji upravi po dogovoru. Uprava občine Tepanje, dne 18. avgusta 1934. 1315/l'-34. * 1904—2—2 Prodaja lesa (tramov, hlodov, drv). Zač. državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodaja v skrajšanem roku potem pismene ofertne licitacije iz svojih gozdov: A. Kočevje ca 45.000 komadov tesanih tr mov (ca 7000 m3), ca 4500 komadov jelovih hlodov (ca 2000 m3);^ B. Straža pri Novem mestu ca 8500 komadov teSanih tramov (ca 1500 m3); C. Rogatec ca 700 m3 porabnega mehkega, ca 480 m3 porabnega bukovega lesa in ca 7700 prm bukovih drv — vse na panju. Natančni pogoji, razpisi in formularji ponudb so na razpolago pri zač. državni upravi razlaščenih gozdov v Ljub- ljani, Stari trg 34/11, in pri Šumakih upravah razlaščenih gozdov v Kočevju, odnosno Straži, odnosno Logu pri Rogatcu. Začasna drž. uprava razlaščenih veleposestniških gozdov Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. avgusta 1934. * Štev. 266/273. 1892 3—3 Razpis nabave za bolnico za duševne bolezni v Novem Colju. Za nabavo špecerijskega blaga in hišnih potrebščin v času od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 razpisuje uprava bolnice prvo pismeno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu, odnosno pravilnika za njega izvrševanje v pisarni zavoda v Novem Celju v četrtek dne 20. septembra 1934 ob 11. uri. Ako bi ta licitacija ne uspela, bo dne 10. oktobra 1934 istotam in ob isti uri druga pismena licitacija. Za pogoje, višino kavcije in druge podrobnosti se izve pri upravi bolnice v Novem Celju. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 14. avgusta 1934. * Št. 266/272. 1891 3-3 Razpis nabave premoga v Novem Celju. Za nabavo premoga za bolnico v Novem Celju od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935 so razpisuje prva pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu v pisarni bolnice v Novem Celju v petek, dne 21. septembra 1934 ob il. uri. Če ta licitacija ne uspe, bo druga dne 11. oktobra 1934 istotam in ob isti uri. Pogoje, višino kavcije in druge podrobnosti pove uprava bolnice v Novem Celju. Uprava bolnice za duševno bolezni v Novem Celju, dne 14. rjvgusta 1934. •j? Št. 275/281. 1956—3—1 Razpis nabave mleka. Uprava bolnice razpisuje dobavo mleka za čas od 1. oktobra 1934 do 31. marca 1935. Prva pismena licitacija se bo vršila po določilih zakona o državnem r-l .ovodstvu v Novem Celju na Soboto, dne 29. septembra 1934 ob 11. uri in če ta ne uspe, bo druga licitacija dne 19. oktobra 1934 istotam ob isti uri in z istimi pogoji. Višino kavcije iu druge potrebne podatke pove uprava bolnice v Novem Celju. Uprava bolnice za duševno bolezni v Novem Celju, dne 22. avgusta 1934. Razne objave 1915-3-2 Naznanilo likvidacije in poziv upnikom. Kokra, tekstilna d. d. v Kranju, je na svojem izrednem občnem zboru * dne 30. decembra 1933 sklenila likvidacijo. V smislu čl. 243. trg. zak. poživijo vse svoje upnike, da prijavijo svoje terjatve. Kranj, dne 18. avgusta 1934. Kokra, tekstilna d. d., Kranj, v likvidaciji. -j. 1925 3-2 Poziv upnikom. Tvrdka »Čadež & Kornp«, d. z o. z- v Ljubljani, Miklošičeva c. 36, se je razdražila in prešla v likvidacijo. Upniki so pozivajo, da predlože oven. terjatve v zakonitem roku podpisanemu likvidatorju. Ljubljana. 20. avgusta 1934. Gale Viljem s. r., Rožna dolina cesta V/36. * 1965 Objava. Izgubila sem leta 1932. poselsko knjižico, izdano na občinskem uradu v Hodošu dne 10. oktobra 1925, glasečo se na ime Balla Vilma. Proglašam jo za neveljavno. V Salovcih, dno 21. avgusta 1934. Balla Vilma s. r. * 1934 Objava. Izgubil sem kolesno tablico št. 11.804 iz mesta Celja. Proglašam jo za neveljavno. Bernhnrd Globočnik, stavbeno in umetno ključavničarstvo Celje, Matija Gubčeva ulica. * 1941 Objava. Izgubil sem dovoljenje za zaposleni6 v kraljevini Jugo slavi jii na ime: Kaluža Mihael, rodom iz Ostrožnega brda (Ih1' lija), ter ga’ proglašam za neveljavno-Knluža Mihael s. r- * 1950 Objava. Izgubil sem obročni list št. 17.683, k mi s?a je izdalo društvo A. Reiin i drug v Zagrebu, ter ga proglašam za neveljavnega. Dl!. Slaveči, dne 10. avgusta 1934-Merklin Rudolf s. r. 1964 * Objava. ,fl Izgubil eem izpričevalo 4. r.azr,kk drž. realne gimnazije v Celju iz 1922., glaseče se na ime Maks Podpeč*1 ’ ter ga proglašam za neveljavno. Maks Podpečan 0- r' Izdaja Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubijani. Tiska In zalaga liskama Merkur X Ljubljani.; njen predstavniki Q. Mikalek v Ljubljani-