PoStnlna plačana ▼ gotovini. L. V., Št. 13 (»»Jutro" xnM St. 74 b) Ljubljana, JO. marca 1931 Cena 2 Dir Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122. 3123, 8124 3125, 3126. Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica - Telefon št 190. Podi -'žnitC Jesenice: pri kolodvom št iOO Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v biSI dr. Banrn- partnerja Ponedeljska Izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča m posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124 8125 in 3128. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2682) Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190 Rokopisi ae ne vračajo. — Oglas) p« tarifu Prva skupščina SKJ Poglobitev sokolskega dela — Sokolska ideologija se mora razširiti v zadnjo vas Beograd, 29. marca. p. V prostorih Zveze nabavljalnih zadrug se je vršila danes prva letna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Udeležba na skupščini je bila zelo mnogoštevilna. Bilo je prisotnih okoli 170 delegatov vseh 25 sokolskih žup v državi. Nj. Vel. kralja je zastopal polkovnik Dušan Krstič, predsednika vlade vrhovni inšpektor Gjunič, ministra vojske in mornarice polkovnik Stanojevič, dočim je bil prosvetni minister Boža Mak-simovič osebno navzoč. Skupščini sta prisostvovala tudi poljski poslanik Babinski in češkoslovaški poslanik Flieder, kakor tudi mnogi drugi odlični gosti. Udeležili so se je tudi zastopniki raznih nacijonalnih organizacij, med njimi Jadranske Straže, Jugoslovenske Matice in Saveza dobrovolj-cev. Skupščino je otvoril prvi podstarosta SKJ Engelbert Gangl, ki je predvsem pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, kar so sprejeli zborovalci z dolgotrajnim odobravanjem. Naglašal je zlasti vdanost in zvestobo sokolstva do kralja in kraljevskega doma, izrekel pozdrav starešini sokolstva Nj. Vel. prestolonasledniku Petru, pri čemer je poudarjal veliko naklonjenost Nj. Vel. kralja, ki je postavil svojega sina na čelo sokolske organizacije. Njegova izvajanja je skupščina sprejela z viharnim odobravanjem, po katerem je pozdravil prvi podstarešina vse prisotne zastopnike oblasti. V svojem nadaljnjem govoru je razvil sokolski program ter poudarjal, da je so-kolstvo pozvano vzgojiti ves narod po in-tencijah sokolske ideologije v dobro domovine. Zato mora razširjati svoje delo med vse sloje naroda in ustvariti tako popolno celoto. Zlasti je naglašal, da je naloga sokolstva prodreti s svojimi idejami v poslednjo vas v državi, kar mora izvršiti čimprej. da organizira v resnici ves narod v svojih vrstah. Zatem je pozdravil goste, ki zastopajo slovansko sokolsko zvezo, starosto poljskega sokolstva grofa Zamojskega, zastopnika ČOS br. štepaneka in Krejčija, luži-ško-srbsko sokolstvo ter zastopnike ru- skega sokolstva. Naglašal Je prisrčne stike ki obstojajo med jugoslovenskim so-kolstvom ter poljskimi, češkoslovaškimi, ruskimi in lužiško-srbskimi Sokoli. Končno je pozdravil vse sokolske delegate iz naše države ter izrazil željo, da bi sporočili njegov starešinski pozdrav vsem bratom in sestram. Z viharnim odobravanjem je skupščina sprejela njegov predlog, da se odpošljejo brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, ČOS, poljskemu, ruskemu in lužiško-srbskemu so-kolstvu, kakor tudi zahvalna brzojavka zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju v znak simpatij za zasužnjene jugoslovenske brate pod fašističnim režimom. Zatem so pozdravili skupščino predsednik poljske sokolske zveze grof Zamojski, zastopnik ČOS br. štepanek in zastopnik ruskih Sokolov Atamanov, ki so vsi izražali svoje simpatije do Sokola kraljevine Jugoslavije ter naglašali velik pomen skupnega dela slovanskega soko^tva. Predlog načelnika osiješke župe Mite Petroviča, naj se vsa poročila uprave sprejmejo brez čitanja in razprave, ker so bila že na snočnji interni konferenci soglasno sprejeta, je bil sprejet z odobravanjem. Nato je bila prečitana obširna deklaracija »Pota in cilji«, ki vsebuje smernice sokolskega dela od ustanovitve SKJ dne 5. decembra L 1929. Ta deklaracija bo tiskana kot posebna knjiga ter navaja celotni sokolski program, zlasti pa smernice za podrobno delo v najširših slojih naše države. Savezni načelnik br. Bajželj je poročal o sklepu načelstva, da se letos ne priredi noben savezni zlet, temveč, da se sokolstvo čim intenzivneje pripravlja za vseslo-vanski sokolski zlet, ki bo 1. 1932 v Pragi ob lOOletnici rojstva prvega ustanovitelja sokolstva Tyrša. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno, a čimer je bil izčrpan dnevni red današnje skupščine. Po skupščini je bil delegatom in gostom prirejen skupen obed v hotelu sClaridge«. Hindenburg proti političnim nasilstvom Znatna omejitev državljanskih svoboščin — Splošna prepoved nošenja uniform zasebnih organizacij Berlin, 29. marca. d. Po odgoditvi državnega zbora se bavi državna vlada z ukrepi proti izgredom ekstremnih strank. Državni predsednik Hindenburg je včeraj na podlagi čl. 48 državne ustave izdal zasilno uredbo, na podlagi katere se morejo prepovedati vsa zborovanja na prostem, ako se more pričakovati, da se bo na njih pozivalo k nepokorščini proti zakonom in zakonitim odredbam, ali pa, da se bodo sramotile ustanove, oblasti in vodilni uradniki države, ustanove, običaji in predmeti verskih družb eli pa drugače ogrožala javna varnost in red. Vsako zborovanje se mora napovedati 24 ur prej in kdor priredi zborovanje brez odobrenja, se kaznuje z ječo nad tri mesece. Kdor nosi brez dovoljenja orožje in izvršuje nasilja, se bo kaznoval z ječo nad 6 mesecev. Končno je tudi odločeno, da je prepo- vedano nošenje uniform In znakov. Tudi prestopki proti tej določbi bodo strogo kaznovani. Določena je kazen ječe za razširjanje letakov in lepakov, ki vsebujejo več kakor pa samo napoved zborovanj. Na podlagi zasilne odredbe se morejo listi prepovedati za dobo osmih tednov oziroma šestih mesecev, ako se v njih sramote organi države ali verskih družb. Do tega koraka so dovedli vlado pogosti politični umori v zadnjem času, zlasti pa umor komunističnega voditelja v Hamburgu, izvršen od treh narodnih socialistov. V vladnih krogih označujejo to zasilno uredbo kot čin obrambe ter jo zagovarjajo s tem, da se mora neobičajna podivjanost v političnem življenju pobijati z izrednimi ukrepi. Španski generali za diktaturo Skrajno napet položaj v vsej Španiji — Odstavitev univerzitetnih rektorjev Madrid, 29. marca. AA. V Španiji je zelo nemirno. Vlada je trdno odločena preprečiti vse demonstracije. Prestolnica je ponoči zastražena z močnimi vojaškimi četami. Madrid, 29. marca. s. Skupina španskih generalov je zavzela v daljši izjavi ostro stališče vlade napram novemu revolucijo-narnemu pokretu in zahtevala sestanek vseh generalov, da se razgovore o smernicah nove vojaške diktature. Vlada se boji, da bo izjava generalov povzročila novo vz- nemirjenje med množico. Madrid, 29. marca. s. Na univerzah v Se-villi in v Madridu sta bila imenovana nova rektorja. Madrid, 29. marca, .s General Burguette je bil zaradi svoje včerajšnje v listih objavljene izjave ,v kateri označuje kot vzrok poslednjih izgredov v Španiji posledice diktature Primo de Rivere, odstavljen kot predsednik vrhovnega vojnega in mornariškega sodišča. Komunistična propaganda v Berlinu Berlin, 29. marca. s. Policija je izvedla v Liebknechtovem domu, središču komunistične stranke, preiskavo in je zaplenila precej obremenjevalnega gradiva. Ena oseba je bila aretirana. Bolezen romunskega prestolonaslednika Bukarešta, 29. marca. p. Prestolonaslednik Mihajlo je obolel na hripi. Bolezen poteka normalno in se po mnenju zdravnikov ni bati komplikacij. Kutjepov živ v Moskvi? Kovno, 29. marca. p. Tukajšnji listi poročajo, da je bilo v Moskvi aretiranih večje število oficirjev, ki so obtoženi, da so bili v zvezi z generalom Kutjepovom ter Pripravljali zaroto proti sovjetskemu režimu. V zvezi s tem javljajo tukajšnji listi, da je general Kutjepov še vedno v moskovskih zaporih in da ga tam neusmiljeno mučijo, zaradi česar je baje izdal vse te oficirje, s katerimi je bil v stikih. Epidemija kolere v Kalkuti Bombay, 29. marca. g. V Kalkuti je izbruhnila epidemija kolere. V eni noči je umrlo 19 oseb. Epidemija se zelo naglo razširja. Oblasti so storile vse potrebne ukrepe. Ponarejevalci italijanskih bankovcev Bologna, 29. marca. g. Policijske oblasti v Emiliji so prišle na sled tolpi ponarejevalcev bankovcev, ki je že dalje časa izvrševala svoj posel. V Ferrari. Modeni in Bologni je bilo že dalje časa v prometu mnogo ponarejenih bankovcev po 20 lir. Nedavno so policijski agenti zasačili ne^ kega Baldonija in njegovo sestro, ko sta ravno skušala spraviti v promet ponarejene bankovce. Odkrili so tudi delavnico ponarejevalcev, kjer so zaplenili za približno 25.000 lir falzificiranih bankovcev, člani tolpe, pet po številu, so bili aretirani. Zima v južni Srbiji Beograd, 29. marca. p. Dočim je po poročilu meteorološkega zavoda vladalo skoraj po vsej državi pomladansko vreme, je doživela Južna Srbija zlasti pa okolica Gjevgjelije, kjer so že pred dnevi imeli najlepšo pomlad, novo zimo. Temperatura je ponoči nenadoma padla in proti jutru je zavladal hud snežni metež. Sneg je pobelil vso daljno okolico tako, da nudi pokrajina prav zimsko sliko. Ponekod je zapadlo nad pol metra snega. Temperatura je znašala danes opoldne 5 stopenj pod ničlo. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi v teh krajih tako pozno zapadel sneg. Fašistična demonstracija v Trstu Ponovna blagoslovitev »onečaščenih« italijanskih zasta proti Jugoslaviji in jugoslovenskemu katoliške Trst, 29. marca. o. Danes sta fašistični Trst in vsa fašistična Julijska Krajina manifestirala za italijanski značaj okupiranih krajev od izvira Soče do La-stova, obenem pa ostro demonstrirala za »tisočletno latinsko Dalmacijo«:, ki da je neosvobojena pokrajina Italije. Glede na to so imele današnje izzivajoče protijugoslovenske demonstracije v Trstu dvojen pomen. Cvetna nedelja je bila odgovor fašistične Julijske Krajine na znano poslanico jugoslovenskega katoliškega episkopata in na molitve za versko svobodo preganjanih Slovencev v Italiji na dan sv. Jožefa. Ni pa bilo dovolj, da se je samo naglašal italijanski značaj Julijske Krajine, na prostranem trgu Sv. Justa so vihrale dalmatinske zastave, obvite s črno kopre-no, in po svečanosti so vihamo vzklikali »neosvobojeni« Dalmaciji. To je bilanca 29. marca v Trstu. Po odredbah oblasti so bili danes Trst in sploh vsa mesta Julijske Krajine okrašena z italijanskimi zastavami. Ze ob 11. dopoldne so se zbrali na trgu Verdi pred fašističnim pokrajinskim tajništvom zastopniki vseh mest in večjih krajev Julijske Krajine s svojimi okrašenimi zastavami. Tu so bili zastopniki Trsta, Gorice, Pulja, Reke, Zadra in vseh manjših'mest v italijanskih obmejnih pokrajinah. Dalmatinske iredentistične organizacije s »Societa dalmatica« na čelu so prišle z dalmatinsko in splitsko zastavo v črni ko-preni. Zastopniki mest m pokrajin z zastavami so bili spremljani od častne straže vojnih dobrovoljcev Trg sv. Justa, ki je na višini pod gradom in odkoder se nudi lep razgled na morje in večji del mesta, je napolnila velika množica. Pod simbolom Trsta, visokim Ddhod ministra Demetroviča v Prago Beograd, 29. marca. p. Danes opoldne ob 12.05 ie odpotoval minister za trgovino g. Juraj Demetrovič v spremstvu svoje soproge in šefa kabineta v Prago, da podpiše trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško. Na kolodvor so ga spremili vsi višji uradniki trgovinskega ministrstva ter češkoslovaški poslanik dr. Flieder. Minister Demetrovič prispe v Prago jutri ob 9. dopoldne in bo že ob 11. dopoldne podpisal trgovinsko pogodbo. Novinarjem je pred odhodom izjavil, da bo svoje kratko bivanje v Pragi izkoristil za še večjo poglobitev z bratsko Češkoslovaško ter bo na povabilo slovanskega instituta v Pragi imel v sredo predavanje o gospodarskih prilikah v Jugoslaviji. Vrnil se bo v petek ali soboto. Poslanik Prince pozvan v Washington Beograd, 29. marca. p. Danes je odpotoval ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince na poziv svoje vlade v Washing-ton, kjer bo ostal do meseca julija. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje in v daljši izjavi naglasil, da bo vse svoje bivanje v Ameriki posvetil poglobitvi stikov med Jugoslavijo in Ameriko. 25edinjene države kažejo v zadnjem času izredno zanimanje za Jugoslavijo in so zato tudi povišale beograjsko poslaništvo na stopnjo veleposlaništva. Poleg političnega oddelka ima sedaj poslaništvo še vojnega, trgovinskega in poljedelskega atašeja. Poročal bo osebno predsedniku Zedinjenih držav Hoo-veru o razmerah v Jugoslaviji, ki jih prav dobro pozna. Po povratku iz Amerike bo odšel kakor vsako leto na Bled, kjer bo ostal preko poletja. Edina slovenska tedenska revija »ZivHenJe ln svet«. — Posamezna števSHta 2— Din. obeliskom z dinjo in kopjem, so se zbrali predstavniki oblasti, med njimi tržaški prefekt Purro, tržaški župan senator Pitacco, goriški prefekt Tien-go, goriški župan senator Bomb i g ter ostali prefekti, podestati m kvestorji, zastopnik zveze vojnih dobrovoljcev poslanec Coselschi, vsi bivši komandanti tržaške garnizije, vsd komandanti fašistične milice, vsi pokrajinski fašistični tajniki in drugi. Prostrani trg so zavzeli večinoma pripadniki fašistične stranke, mnogi v črnih srajcah, miličniki, dopolavoristi, avangvardistL balMa, mlade in male Italijanke, ter veliko število ostale šolske dece. V velikem številu so bili prisotni tudi vodni dobrovoljci iz Julijske Krajine, Zadra in Dalmacije, ki so priredili to svečanost. Zlasti mnogo je došlo istrskih fašistov. Točno opoldne je izvršil škof dr. Alojzij Fogar ob asistenci številne duhovščine izpred poljskega oltarja III. armade obred ponovne blagoslovitve zastav Julijske Krajine in Dalmacije. Pred oltarjem so bile globoko nagnjene z ostalimi zastavami mest in pokrajin tudi modre dalmatinske zastave s tremi zlatimi kronanimi levjimi glavami v črni kopreni. Škof dr. Fogar je tako proti svoji vol.fi posvetil zastave osvobojenih in neosvobojenih italijanskih krajev. Svečanost je obstojala le iz cerkvenega obreda brez govorov. To ponovno blagoslovljeni« zastav se je izvršilo zaradi »onečaščenja zastav Jul. Krajine v nekaterih cerkvah Jugoslavije«, kakor pravijo fašisti. Po cerkveni svečanosti so fašisti z zastavami defiiirali po glavnih tržaških ulicah ter so ob tej p r Siki prirediD burne manifestacije za »neosvobojeno* v - Fašistične demonstracije mu episkopatu Dalmacijo. Vzklikali so proti Jugoslaviji, jugoslovenskemu episkopatu, nadškofu dr. Bauerju, zlasti bučno pa so odmevali po ulicah vzkliki dalmatinskih iredentistov: »Spalato? A noi!« Tako se je ponovna blagoslovitev zastav izvršila, kakor so želeli fašistični izzivači. Usluga nadškofu dr. Jegliču Trst, 29. marca. č. »Piccolo« objavlja vest, da je nadškof dr. Jeglič vrnil v roke italijanskega konzula v Ljubljani svoja italijanska odlikovanja, ter na-gJaša v komentarju, da je nadškof dr. Jeglič storil to gotovo v napačnem pojmovanju postopanja italijanskih oblasti. Italijani so napravili dr. Jegliču, pravi »Piccolo«, le uslugo, ko so ga na meji zavrnili in ga niso pustili v Gorico v času, ko je italijanski patrijotizem zaradi akcije katoliške duhovščine v Jugoslaviji prišel naravnost v ekstazo hi ko užaljeni Italijani v Gorici ne bi mogli mirno prenašati navzočnosti Jugoslovenskega škofa. Italijansko ogorčenje proti Nemcem Trst, 29. marca. č. »Popolo di Trieste« poroča, da je bilo v Berlinu osnovano društvo prijateljev Južne Tirolske, K kna nalogo vzdrževati najtesnejše stike med južno-tirolskimi in avstrijskimi ter reichovskimi Nemci. »Piccolo« v daljšem članku kritizira to postopanje Nemcev in naglaša, da se morajo Neme! končno zavesti, da so pokrajine, ki jih je Italija osvobodila v svetovni vojni, nedotakljive ter bodo večno ostale v mejah Italije. Delovanje društva more samo kvarno vplivati na odnošaje med Italijo, Avstrijo ter Nemčijo. Vatikanski delegat v Istri Papežev delegat je vršil preiskavo o preganjanju slovanske duhovščine v Istri v spremstvu tajnika fašistične organizacije Zagreb, 29. marca. r. »Novosti« poročajo iz Pulja: Na razne -pritožbe o trpljenju tn mukah naših duhovnikov v Istri in na Goriškem je katoliški episkopat v Julijski Krajini poslal Vatikanu prošnjo, naj pošlje v Istro in sploh v Julijsko Krajino delegata, ki naj preišče vsa preganjanja Jugoslovenov v Istri, predvsem pa preganjanja duhovščine. Vatikan je nato res poslal svojega delegata, ni pa ustregel prošnji, naj bi izbral za to popolnoma nevtralno osebo, pripadnika nezainteresiranega naroda, torej ne Italijana in ne Jugoslovena. Izražena je bila želja, naj bi vodil preiskavo kak Anglež ali Holandec ali pripadnik kakega drugega nezainteresiranega naroda, da se ne bi moglo oporekati popolni nepristranosti, toda Vatikan se na vse te želje ni prav nič oziral, marveč je imenoval za delegata starega italijanskega kapucina, ki je prišel v Istro in si izbral za spremljevalca tn nekakega tolmača nikogar drugega, kakor tajnika fašistična organizacije v Pulju, nekega Siroti ča. Ta italijanski kapucin je skupno z omenjenim Siroti čem posetil župnišča v Istri in vršil »preiskavo«. Razume se, da duhovniki pred fašističnim tajnikom niso hoteli in smeli ničesar Izpovedati, ker bi jih fašistične oblasti takoj pozvale na odgovor kot novarje proti državi, Le en hrvatski duhovnik je bil tako »drzen«, da Je papeževemu delegatu no glede na njegovo spremstvo natočil čistega vina. Papežev delegat, stari Italijanski kapo-cin, je bil nad tem naravnost presenečen in je groze zaklical temu hrvatskemu duhovniku: >Lei č un sebiavo!« Seveda jo takoj uvidel, da se je zaletel in izdal ter se je skušal opravičevati. Sedaj se mudi ta papežev delegat v Benečiji, kjer sestavlja poročilo za Vatikan. Razširjenje zračnega prometa Beograd, 29. marca. č. Danes se je vršila letna skupščina društva za zračni promet v Jugoslaviji. Iz poročil je razvidno, da se je zračni promet v naši državi zelo razvil in bo zavzel letos še večji razmah. V dogovoru z avstrijskim, češkoslovaškim in grškim sorodnim društvom se bodo uvedle nove mednarodne proge. Med temi so najvažnejše proge Beograd-Dunaj preko Zagreba in Gradca in Beograd-Solun preko Skoplja. V notranjosti se nanovo uvede proga Beograd-Sarajevo-Split-Sušak. Nezgoda baritonista Tita Rufa Beograd, 29. marca. p. Snoči bi se imel vršiti koncert svetovnega baritonista Tita Rufa, ki je pred par dnevi prispel v Beograd na svoji turneii po Evropi. Pol ure pred napovedanim nastopom pa mu je v hotelu »Palače«, kjer je bil nastanjen, nenadoma postalo tako slabo, da se je zgrudil nezavesten in so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da gre za hud srčni napad, pa tudi za zastrupljenje z neko Jedjo. Vse do polnoči ga niso mogli spraviti k zavesti. Kljub najskrbnejši zdravniški negi je njegovo stanje tudi še danes zelo kritično. Koncert je bil seveda odpovedan. Poset angleških letalcev Zagreb, 29. marca. č. Danes bi imela prispeti v Zagreb delegata angleškega letalskega društva lord Balfour in lord Liwing-ton, ki sta včeraj krenila lz Londona na športnem letalu. Med potjo sta imela defekt in sta morala v Belgiji pristati. Krenila sta dalje z vlakom in bosta prispela jutri v Zagreb, letalo pa bo čim prej popravljeno. Zagrebški Aeroklub pripravlja odličnima gostoma svečan sprejem. Oba Angleža ostaneta v naši državi 14 dni in bosta proučevala naše gospodarske razmere. Posetila bosta s svojim letalom Vse važnejše centre, med drugim tudi Ljubljano, Sodelovanje Belgije in Jugoslavije Bruselj, 29. marca. AA. Včeraj popoldne so v Bruslju svečano otvorili razstava jugoslovenskih krajinskih slik slikarja Le-maitra, ki jo je organizirala belgijsko -jugoslovenska trgovska zbornica. Otvoritve so se udeležili razen osobja jugoslovenskega poslaništva tudi francoski poslanik, odposlanci poljskega poslaništva s tajnikom Zalewskim in poljskim generalnim konzulom na čelu, ter mnogoštevilne ugledne belgijske osebnosti iz kulturnega in političnega življenja. Bruselj, 29. marca. AA. Prof. Pergame-ni je imel snoči svoje poslednje predavanje o Jugoslaviji, ki je bilo posvečeno zgodovini našega naroda od desetega stoletja pa do danes. Pergameni je očrtal tudi sedanji režim v Jugoslaviji in naglašal pomen oktoberskih sklepov, ki so defini-tivno ustvarili edinstvo našega naroda in zagotovili pravilni razvoj države. Pri predavanju je bila projicirana tudi slika Nj. Vel. kralja, kar so poslušalci sprejeli z navdušenim vzklikanjem nnh Skupščina odvetniških zbornic Zagreb, 29. marca. č. Med številnimi občnimi zbori, ki so se vršili danes v Zagreba, je Imela svoj občni zbor tudi Zveza odvetniških zbornic. Zborovanje je vodil predsednik zagrebške zbornice dr. Ivan Politeo. Po običajnih otvoritvenih formalnostih so podali delegati posameznih zbornic referate o novi zakonodaji, ki se sedaj uvaja v prakso ter o drugih stanovskih zadevah. Delegat ljubljanske odvetniške zbornice g. dr. Anton Urbane je poročal o splošni odvetniški tarifi ter zahteval, naj se uvede v vsej državi enaka odvetniška tarifa, ki je sedaj v nekaterih pokrajinah sploh ni. Pri volitvah ie bil Izvoljen za predsednika dr. Ivan Politeo, sedež saveza bo za prihodnje leto v Beogradu. Prihodnja letna skupščina se bo yr&la ▼ Ljubljani, Tečaj o moderni šoli Uvodna beseda k važni prireditvi Ljubljana, 29. marca Kakor ▼ dragih državah, se je rodila težnja po novi vzgoji pred nekaj leti tudi pri nas. Istočasno je prodrla zavest, da moramo prelomiti s tradicijo, ki hoče še nadalje zadržervati normalni razvoj, ki ne dopušča šolstvu svobodnega razmaha. Toda doba koketiranja in nezaupanja nasproti novostim je minila in z lahkoto trdimo, da so pedagogi Dravske banovine postavili novi šoli že dokaj trdne temelje. Doživljanje potrebe po novi vzgoji in ■volja do njene realizacije sta rodili v vsej Evropi borbo, ki pa zmagovito prehaja v velik moderni pokret za novo vzgojo. Težko borbo so preizkusili naši pedagogi, kl so prvi stopili na polje moderne delovne Sole ln z lastnim žrtvovanjem osvobajali «ilado generacijo iz dušečega pritiska zastarelih oblik naziranja, mišljenja, čuv-stvovanja itd. Predvsem jim je šlo za to, da se izčrpajo vs e vzgojne vrednote lastne osebnosti otrok. Na čelu vsega pokreta za novo vzgojo Je že več let prednjačil pedagoški krožek v Mariboru, ki je seznanjal učiteljstvo >n starše z modernimi pedagoškimi idejami in budil zmisel za sodobne vzgojne probleme. Poglobil je pedagoško življenje v pravcu modernih vzgojnih načel in s tem utrdil tla, na katera je pričelo zidati slovensko učiteljstvo. A učiteljstvo samo, ki je doživelo nezadostnost in anahronizem šole-učilnioe ln iskalo povsem novih poti vljeni, a je potrebnih blizu pol milijona dinarjev. S tako vsoto pa društvo še ne razpolaga in je izvršitev načrta zaenkra* odložena. Ob koncu svojega poročila je omenil taj* nik, da je podarili kr. banska uprava dru* štvu 10.000 Din podpore, mestno načelstvp pa 1000 Din, za kar jima velja topla za* hvala. Po poročilu blagajnika m podelitvi raz. rešnice j« bil zopet" izvoljen stari odbor, vpoklicanih pa bo še nekaj novih odborni« kov. Delovanje društva se bo v tek/>čem poslovnem letu razširilo tudi na ljubljansko okolico. Njegova stremljenja so nad vse človekoljubna, zato tudi ob tej priložno* sti apeliramo na našo javnost, da društvu naklanja simpatije in pomoč. Ljubljana, 29. marca. Na Taboru se je v soboto zvečer vršil zelo lepo uspel občni zbor društva »Skrb za mladino«. Zborovanje je otvoril ob 20.30 predsednik g. Miroslav Urbas, ki je v uv,odu pozdravil številno članstvo ter kratko orisal delovanje društva v pretekli poslovni dobi. N to je dal besedo g. Tonetu Gorjancu, ki vodi tajniške posle šele ne« kaj mesecev. Njegovo poročilo je predvsem poud rilo, da je imelo društvo v teku leta več izrednih občnih zborov, na katerih so se vsestransko obravnavala mnoja vpr ša« nja, tičoča se delovanja te plemenito za« miš'jene organizacije. Delo društva v preteklem letu je bilo vsekakpr zelo plodonosno. Prirejale so se najrazličnejše zbirke in so se izkoristile vse možnosti, da se proži ubožni deci čim naj« več podpore. Na letovanje ie bilo poslanih 20 otrok, ki so bih nujno potrebni okrep« čila v svobodni naravi. Izvršenih pa je bi* Io od strani odbornikov tudi mno;'o obos« kov v revnih družinah in se je pribaviia ubožni deci potrebna obleka. Pri bož^čnici je bilo obdarovanih nad 100 otrok deloma z pbleko, deloma s čevlji in drugimi nuj« nimi potrebščinami. Pri lanskem štetju posetnikov grobov ob Vseh svetih je akcija nekoliko nazadovala, ker je društvo pristalo na delitev čistega iznosa z Udruženjem vojnih invalidov, fz« datna pomoč za društvo je bilo volilo g. Lepo zborovanje mariborske JČL Obisk konzula inž. Sevčlka — Krasna bilanca dela v preteklem letu — Prijateljske zveze s Poljaki Maribor, 29. marca. Sinoči se je vršil v restavr ciji Narod« nega doma lepo obiskan občni zbor mari* borske JČL, katerega se je udeležil tudi konzul g. mž. Sevčik iz Ljubljane z go. so« progo. Občni zbor je otvoril predse dn k lige profesor g. Ljudevit Pivkp ki je po« zdravil g. konzula, sreskega načelnika g. dr. Ip vca, magistratnega svetnika g. Rodo« ška, predsednika Novinarskega kluba g. Kasperja, predsednika Učiteljskega dru« štva g. Lukmana in podpredsednika Češke« gi kluba svetovka g. Knopa V imenu ob« lastev je pozdravil zbor in zlasti g. Kon* zula ČSR sreski načelnik dr. Ipavic. ki je nazdravil predsedniku Masarvku in kralju Aleksandru. V imenu župan g dr Juvana, ki je bil zadržan, je sporočil pozdrave mestne občine magistratni svetnik g. Ro« došek, a za Češki klub svetnik g. Knop. Iskreno pozdravljen je nato spregovoril konzul g. inž. Sevčik in obljubil svo pod« poro mariborski ligi s strani češkoslova« ftke v!ade. O delovanju lige in o gibanju vseh li^ v Jugoslaviji in na Češkoslovaškem je obšir-. no poročal g. dr. Reisman. Mariborska liga je m,or la lani izvršiti ogromno delo za reprezentaoijo Maribora. Bilo je potreb* no. da je raztegnila delovanje tudi na sti« ke s poljsko republiko Višek uspehov je dosegla, ko je organizirala naT vnost tri* umfalen sprejem sednvh vlakov češko«Io= vaškega sokolstva in ruskih in luž sko« srbskih Sokolov v času vsesokolskega zle« ta v Beogr du. O stanju čeških tečajev, ki jih je letos Sest v Mariboru pod okriljem lige, je po* ročal češki učitelj g. Drly, a o blagajni pro« fesor g. Spendal. Profesor dr. Pivko, ki je vodil ligo kot predsednik od 1. 1924 naprej, je izjavil, da je v sporazumu z odborom z 'radi svoje o-idalienosti iz centra mesta in zaradi pre« cbloženosti s funkcijami v drugih društvih prisiljen predlagati izpremembo v pred« sestvu lige, katero naj bi prevzel g. dr. Avguštin Reisman. Bivši minister g. dr. Kukovec je poudiril zasluge dr. Pivka. Njegova izvajanja je podprl še prof. Sevnik, nakar je bil izvo* ljen nov odbor s predsednikom dr. Reisma* npm. Naposled je profesor g. dr Crnek sprožal razpravo o ustanovitvi Jugoslt vensko* poljskeg i kola v Mariboru katerega so čldni '"gt iskreno pozdravil. V kra'kem bo J<» ,?oteMli Maribor pdbči Pu iaki ki pripravljajo kon.ri }ugoslove-«:'c*p.>Ijskib Ig * Varšavi. Občni zbor mariborskega trgovskega gremija V soboto zvečer se je vršil ob veliki udeležbi v dvorani hotela »Orel« občni zbor mariborskega Trgovskega gremija. Vodil ga je zaradi odsotnosti posle vodečega podpredsednika g. Berdajsa veletrgovec gosp Ivan šoštarič. Bansko upravo je zastopaj obrtno-zadružni inšpektor g. Ignac Založnik. V teku živahne razprave o poročilih posameznih funkcionarjev je bil sprejet predlog, da se občni zbor zaključi in skliče izredni občni zbor, čim bo izvršila svoje delo posebna na občnem zboru izvoljena komisija. Dasi občni zbor ni mogel dovršiti svojega dela. se je pokazalo vsestransko izredno zanimanje za vse pereče probleme trgovstva in za interno poslovanje gremija. Zborovanje mariborskih ribičev Včeraj je imelo mariborsko ribarako društvo svoj letni občni zbor, kl je prožil lep dokaz vsestranskega delovanja za po-vzdigo ribogojstva v bivši mariborski oblasti. Zborovanje je poteklo v najlepši harmoniji. Obširnejše poročilo objavimo jutri. Poštne premestitve Beograd, 29 marca. Premeščeni so bili med drugimi nasled« nji poštni uradniki: v Gornjo Radgono za upravnika Pavle Krulej z Zidanega mosta; v Ljubljano I. Emilija Gašparin z Viča in An te Kalokira iz Ljubljane II; v Ribnico na Dolenjskem Marija Globočnik iz Ljub« Ijane l; v Trbovlje Terezija Papkov iz Podčetrtka; v dravsko direkcijo pošte in brzojava v Ljubljani Franc Lepan. uradnik vardarske direkcije pošte in brzojava v Skoplju; na Bled II Ljuidmda Polšak iz Ljubljane I; v Velike Lašče Josiprina Glo» zar iz Maribora; na Vič Maca Kocijančič iz Ljubljane: v Zagreb II Ahacij Vončina iz Ljubljane I; na Jesenice na Gorenjskem Anton Koren iz Valjeva; v Kranjsko goro Hilda Čok z Jesenic na Gorenjskem; v Kranj Mara Dulac iz Novega mesta; v Ljubljano I. Marija Kunst tz Maribora I, Just:na Maruš:č iz Kranja. Kristijan leglič iz Maribora TI in L Prah iz Škofje Loke; v Ljubljano III. Ladislava Mikuš iz Ljub« Ijane I; v Maribor I Milan Perše h. Gor« nje Radgone; v Maribor II Josip Rupnik iz Liubljane I; v Mursko Soboto Av«ii$ri. na Tuh iz Liubljane- v Novn mesto Mari« ja Kos iz Kranjske gore: v Rimske Tonli* ce Marija Perič iz Lr^iana I; v Škof jo Loto Ivan PeterneJ z Bleda. | Praznik mladine Ljubljana, 29. marca. Mladina je danes imela svoj največja in najlepši pomladni praznik. Cvetna ne« delja... Trumt»ma so otročički dopoldne romali v ljubljanske farne cerkve in se pu opiavilu in blagoslovitvi še dolgo po« stavljali s svojimi pestrimi butarami po ulicah Vreme pa ni bilo kaj všečno. Marec pač za slovo še preganja debele oblake preko neba, a sneg po planinah in tudi še na najbližjih okoliških hribih hladno diha čez vso pokrajino. Barometer scer naoj-veduje poboljšanje in leze proti 770, živo srebro pa se drži komaj par stopinj nad ničlo. V popoldanskih urah je sicer 'o precej solnca, toda hladni veter je spreha«-jalce vztrajno preganjal v zakurjene sobe. Nedeljski pomladni izletniki počasi pre« hajajo v ofenzivo in so začeli že nre.-ej vztrajno naskakovati Šmarno goro in osta le bližnje velikane. Nezgod menda nikjer ni bilo prehudih. Še ni pravi čas za to, čeravno je pomlad v deželi, odnosno v koledarju in v srcih... Tudi ljubljanska kronika nima povoda, da bi se glede cvetne nedelje kakorkoli razburjala. Reševalna postaja je imela po« čitek, a tudi na pokciji so nam povedali, da ni zaenkrat nič novega niti na zapadu niti na jugu... Nemška ekspanzivnost AvstrijSko-nemSka carinska unija posledica popustljivosti zavezniških držav — Oboroževanje Nemčije in Avstrije — Stališče Jugoslavije Objave Promocija. V soboto, dne 28. t. m. je promoviral na zagrebški univerzi g. Milan Kessler iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! Mario Šimenc, priljubljeni naš tenorist, se je vrači z enomesečnega študijskega potovanja ter bo nastopil v naši operi v sredo, 1. aprila, v eni svojih najboljših vlog: kot Cavaradossi v »Tosoi«. Naslovno vlogo bo petla ga. Thnerryjeva Scar-pia bo g. Primožič, dirigent g. Neifat To bo zadnja predstava pred prazniki — Na velikonočno nedeljo zvečer bo premijera Rimski - Korzakova opera »Snegurka« z go. ZI. Gjungjenac - Gavellovo v naslovni vlogii. Pianist Ivan Not gi je deloma zaradi svoje izvrstne igre, deloma zaradi skrbno izbranih sporedov pridobil svojo stalno koncertno publiko, ki z velikim veseljem poseča njegove koncerte. Letošnji njegov koncert bo v sredo, 1. aprila ob 30. v Filharmomčni dvorani z izvrstnim, deloma popolnoma novim programom, na kar še posebno opozarjamo vse njegove prijatelje in čestiloe. Prediprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Gospa Sava Šerban — Sever leva. Od ga v »Zenitvj* (Gogoij), Breda v »Rajski ptici« (Šnuderl), VasUisa v »Dna« (Gorkij). Ande v »Grobu« (RoyamaI). Katjuša v »Vstajenju« (Tolstoi) nam bo pred odhodom na teatersiko visoko šolo v Berlinu odigrala še 01 - 01 v »Mladoletjn« Leoni-da Andrejeva 1. aprila v dramskem gleda Tiišču. Šiška. SokoJsko društvo In Društvo za zgradbo Sokolskega doma v S'ški vabita svoje članstvo na pogrebu ustanovnika in odbomutka br. Petra Stepiča dne 31. t m. ob IS. Zbirališče članstva v kroja aH z znakom pred Čitalnico ob 1430. Načelstvo Gostilničarske zadruge vabi vse članstvo k pogrebu blazoookoHnega tovariša g. Petra Stepiča. Popravek. Naprošeni smo ugotoviti: V naznanilih g. Petra Step»'ča Je bilo po pomoti navedeno da je bil pokojnik častni meščan ljubljanski. Popravljamo, da je bilo g. Petru Stepiču leta 1918. podeljeno meščanstvo. IzgubMa se I« v soboto zvečer med 21. in 22. uro od ljubljanskega glavnega kolodvora proti Šiški ženska ročna torbica z nekaj denarja in raznimi dokumenti. Pošten najditelj nai io prots primerna nagradi odda na policijski direkciji (Dellfeo noc izredno poceni obleke, površniki, perilo, nogavice, kravate pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana Kamnik za tajski promet Kamnik, 29. marca. Danea se je vršila v Čitalnici anketa, kl jo je sklicalo tukajšnje Tujsko - prometno društvo. Otvoril Jo je predsednik društva vladni svetnik g. dr. Josip Ogrin, ki je pozdravil zastopnike Zveze za tujski promet dvornega svetnika dr. Marna in ravnatelja i Pintarja, ravnatelja tujsko prometnega odseka banske uprave g. Velikonjo. mestnega župana g. Kratnarja, zastopnike smodniš-nice kapetana g Cižmeka in druge. G. dr. Mara je pozdravil anketo v Imenu banske uprave ln župan g. Kratnar v imenu občine. Za tem je ravnatelj g. Plntar predaval o pomenu ln organizaciji tujskega prometa. Orisal je zgodovino tujsKega prometa sploh in nam v zanimivih številkah statistično predočil tujski promet v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Jugoslaviji v letih 1924. do 1929. O splošnih in krajevnih pogojih za po-vzdigo tujskega prometa v Kamniku je govoril g. dr. Ogrin. Opisal je prizadevanje društva za olepšavo kraja in prešel na elektrifikacijo našega kota. Kot posebno prednost je omenil novo kopališče ob Nevljici, gradila se bodo tudi teniška igrišča in se bo v vsem skrbelo, da se bodo tujci dobro počutili med nami. V letu 1930. Je bilo v Kamniku 400 tujcev, v okolici pa 59, letos je pa pričakovati večjega obiska. Mnogo se obeta tudi od nove avtomobilske ceste, kl bo vodila v Kamniško Bistrico. G. Cerer Anton je izbral predavalno snov o stanju in razvoju prometnih sredstev. V okraju imamo 200 km občinskih cest in 39 km državnih cest. Predočil nam je stanje cest in poprave, ki so predvidene. Prešel je na razmere v Kamniku in ožigosal razne nedo-statke, ki se bodo skušali odpraviti. Tajnik društva g. Skalar je poročal o poslovanju in ožigosal skrajno malomarno postopanje strank pri prijavah in odjavah tujcev. Z vsemi dopustnimi sredstvi se mora ta nedo-statek odpraviti. Po predavanjih je g. Ogrin otvoril debato o referatu, ki je bila prav živahna in je obenem s predavanji pokazala smernice, akko se je treba ravnati, da bo tujski promet v Kamniku dosegel stopnjo, ki mu gre po danih pogojih. Beograd, 29. marca. »Pravda« je objavi, la pod naslovom »Berlin—Dunaj—Evropa« članek o avstrijsko*nemški carinski un ji, kri je zbudil v vseh diplomatskih krog.h veliko pozornost Članek naglaša v uvodu, da je vest o carinski zvezi med Avstrijo in Nemčijo izzvala v vseh evropskih krogih, ki čuvajo nad mirovnimi pogodbama, veliko vrne* mirjenje. Akcija Avstrije in Nemčije je presenetila zlasti vse one. ki so želeli, da bi postal Dunaj sedež Društva narodov in tako prevzel vlogo Ženeve. Kljub vsemu temu carinska unija pod vodstvom Nem* čije ni prišla nenadoma. Svetovna javnost ne more negirati dej^a, ki ga je Evropa tolerirala že več let. L. 1928 je bilo z de» kretom, ki ga ni hotel nihče videti. izvr» šeno izenačenje vojaškega povelievrnja po nemškem vzorcu. Že več let uvaja Av» striia na svojem ozemlju nemške zakone in tako ob blagoslovu Evrope ustvarja kulturno priključitev Avstrije k Nemčiji, ki je danes že izvršeno dejstvo. Prav ta» ko Avstrija že več let izvaja m ustvarja skupne načrte z Nemčijo o eleklriFkaciji ter o izgraditvi telefonskega omrežja in prome*n;h zvez. Na ta način se je že več let solidno in sistematično pripravljala priključitev Avstrije k Nemčiji ob naklonjenosti Evrope Sr>ričo tega in glede na dejstvo, da je v Avstriji in Nemčiji dopustno dvojno dr« žavlianstvo, avstrijsko in nemško, je te« oretično prav lahko mogoče, da bo za av» strijskega predsednika pri bodočih voli« tvah kandidiral nemški državni predsed« nik H:ndenburg. Evropa proti temu ne bo mogla ničesar storiti. keT je že več let omogočala stvarno izvajanje avstrijsko« nemškega izenačevanja. Pa tudi v zunanji politiki hodita Avatri« ta in Nemčija po isti poti. Nemčija se v zadnji dobi zelo približuje južni Tirolski in ne bo več dolgo, ko bo Italija prisilje« na voditi politiko, ki jo bosta »prijatelj« sko« nasvetovala Dunaj in Berlin. Italija je že davno pozabila na položaj, ki je na« stal po končani svetovni vojni in ki je . omogočil, da je Italija postala evropska velesila Danes se Nemčija ponovno pojavlja na evropskem torišču kot silna dr« žava in Italiji grozi resna nevarnost da bo Nemčija prevzela njeno vlogo ve« lesile. Če hoče Italija ohraniti svojo seda« njo pozicijo, ji ne preo«taje ničesar dru« gega, kakor da se vda in priključi Nemči« ji ter podredi njenemu vodstvu ali pa po» stane »trikten čuvar miru in mirovnih pogodb. »Wiener Neueste Nachrichten«, dunajski organ Berlina, so že lansko jesen najavile za pomlad veliko iznenadenje. To iznenadenje je sedaj tu. Pisec članka se bavi nadalje • položa« jem nemških sosedov in poudarja, da je bila doslej samo Poljska v težavnem pofožafn zaradi nemške agresivnosti. Sedaj deli nje« no usodo tudi Češkoslovaška. Ce se av» strijsko*nemška carinska unija izvede, ne bo trajalo dolgo, ko bo postavljena Češko« slovaški zahteva po popolni avtonomiji in celo po avtonomnem parlamentu nemške narodne manjšine na Češkoslovaškem. Najzanimivejši je člankar v onem dehi, v katerem se bavi s položajem Jugoslavi« je glede na te dogodke. Pisec predvsem ugotavlja, da v takem položaju za Jugo« slavijo avstrijskoonemška carinska unija ne predstavlja nobene nevarnosti Po pro« slavi v Kočevju in vzajemnih razstavah v Nemčiji in Avstriji se Delo za jugostovensko-nemško zbJfžan*e intenzivno nadaljuje Statistika izvoza in uvoza dokazuje, da se vrši med Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo živahna izmenjava blaga, kar ustvarja močne in prijateljske vezi Nevarnosti »Dranga nach Osten« da« nes ni več. Dunav je svobodna mednarod« na reka in Nemčija ima svobodno pot za oddajo svojih proizvodov na jugovzhodu Nemčija ve in mora vedeti, da je Jugosla« vija odločilna tranzitna cona za njeno bla« go Nemčija tudi ve, da Jugoslavija ne smatra Jadranskega morja za »mare no« strum«. marveč kot skupno morje vseh držav Srednje Evrope, za svoi in njihov izhod na Sredozemsko morje Toda Dunaj in Berlin se morata obenem zavedati, da Jugoslavija nima samo obveznosti do se» be same, marveč tud^ do Evrope tn mi« rovnih pogodb in da Evropa nikdar ne bo podrejena berlinski »Panevropi« Članek govori nato o razmerah v Nemčiji. o nemških zahtevah po moratoriju ter spIo,sn, gospodarski poI tik: Nemčije ki stremi za prikrivanjem oravega stanja m je dovedla do absurda, da Nemčija sa« bojkotira svoje lastne pridelke v mo« zemstvu. Vse to ima samo Namen, da se more Nemčijo skrhaj dobro oboroževati Nemčija in Avstrija sta danes zelo dobro oboroženi. Avstrijski vo,m minister Vau-gom je v dunajskem parlamentu nedavno priznal, da je avstr jska vojska povila svoje izdatke za 37 odstotkov Avstrijska armada se vsestransko modern zira n in* tenzivno motorizira Vojni arzenali mo* rejo v ogromnih količinah izdelovat eks« plozivne snovi in vojne tovarne se vse« stransko moderniziralo in pripravljajo za prmer vojne. To dela ona Avstrija ki :e b:!a še včeraj komaj sposobna za žrvlie* nje. Lanski manevri nemške vojske so pokazali, da je v nemška armada na vJSbif. Nemška industrija ima po načrtu ge» nerala v. Seeckta v svoji organizaciji po« sebru vojni potencial, ki se ne da kontro* t rati, ki pa omogoča maksimalno izkori« šcanje vseh narodnih sil. Nemški oficirji se vezbajo v sovjetski armadi in vsako leto pošilja Nemčija posebne vojaške miši« je na manevre rdeče armade. Nemška voj« ska povišuje z vsakim letom svoje mate* rijelne izdatke. Prod vojno so iznašali Ia 500.000 moz, 750 milijonov mark. sedaj znašajo izdatki za 100.000 mož trikrat več. in emsk igen e ra In i štab je imel 1. 1928 ofi. cirjev 928. sedaj pa jih ima 619. Pred voj-"" Je "l352' Proračun za enega vojaka 13(X) mark. sedaj pa 2880. Vsak nemški polk ima 90 mitraljez. kar je število, ki je zadostovalo prej za dva armadna zbora. »Munchner Neueste Nachrichten« so ne-davno poročale, da ima Nemčiia 3 nr1'io. nevojaško oblečen ;h in izvežbanih IjucJL Pred vojno je imela Nemčija dovmli vo« jasme za vseh 500 000 vojakov, sedaj pa se vo laške oblasti pritožujejo da nimajo dovnjt prostora za nastanitev Reichswehra. V Monakovem rdaio ogromno kasarno, ki Nj stala 10 miliionov mark. Prav tako nafflo grade tudi ob vsej polJ-ski meji va nas sili, da iščemo to, kar ima narodnostno vprašanje vzlic vsej raznolikc-sti skupnega. Predavateljeva nadaljnja izvajanja so se gibala pred vsem okoli dejstva, da se sam pojem »narodnost«, »narod« izpreminja v času in prostoru in da narodnosti ni mogoče promatrati izven okvira druge sile, ki oblikuje socialno življenje: države. So narodnosti, ki tvorijo države in so zopet države, ki tvorijo narodnosti. Država že avtomatično vodi do nekega zedinjevanja in izenačevanja prebivalstva, ker to ustreza nje funkciji; mimo tega avtomatičnega procesa pa se vrši tudi premišljeno zedinjeva-nje, ker se vsaka država zaveda, da je močnejša, če jo tvori en sam narod. Z druge strani pa tudi narodi stremi po tem. da bi si ustvarili neko socialno ogrodje in izoblikovali države po lastni podobi. Tako se n. pr švicarski Franeozi, Alernanl In Italijtuil priznavajo k helvetski naciji, kar je posledica večstoletnega skupnega državnega žitja teh za naše pojme vendarle različnih narodov. Odnos med državo in narodnostjo je predavatelj primerjal z električno indukcijo. Vsaka teh sil je struja za se in nje tok se lahko v medsebojnem odnosu usmeri ali paralelno ali nasprotno, ali pa se — kakor v narodni državi — obe struji dokaj zlijeta druga v drugo. Za razvoj naroda in za stanje narodnostnega vprašanja je država ogromnega pomena, ker je konkretnejša, bolj organska nsgo narod. Ze etimologija naših pojmov >narod«, »država« pričuje o tem. Narod se narodi, to je življenje in smrt, večno izpreminjanje, večen tok rodov. Država drži, ona je sila, ki veže in utrjuje, v nji je vtelešena volja množice po izoblikovanju, po udejstvovanju moči. S pravilno indukcijo se lahko dve električni struji ojaeita, in če se zlijeta dve reki, nastane silnejši tok Tudi narod in država se v narodni državi samo izpopolnjujeta v svojih funkcijah. Prehajajoč k sodobnemu stanju vplivanja narodnosti na narodnost in narodnosti na državo ter obratno, je predavatelj poudaril, da se je politična karta Evrope s svetovno vojno v splošnem prilagodila narodnostnim mejam. Na osnovi nacionalnega načela so se obnovile nekatere stare in ustvarile nekatere nove narodne države. Sedanje stanje v Evropi bolj kot pred vojno ustreza narodnemu načelu in tudi razmerje med narodnostmi samimi se je dokaj popravilo. Govoreč o sožitju raznih narodnosti v državi, je predavatelj opozoril na dve osnovni normi: paritetno in mino-ritetno. Prva sloni na načelu enakosti, druga pa na načelu neenakosti. Prva je težje izvedljiva in bolj redka, saj vsaka narodnost iz človeško umljivih razlogov stremi po tem, da uveljavi pred vsem sebe, da dobi več politične oblasti, in celo ustave ne morejo tega hotenja zaustaviti. Kot zgovoren primer take paritete je predavatelj omenil Švico in Finsko; v slednji bivajo Švedi v manjšini. Finci pa v večini, vendar vlada med njimi ne minoritetno, marveč paritetno razmerje. Predavatelj pa v6 iz lastnih izkušenj na manjšinskih kongresih, da se Švedi iz Finske čedalje bolj pritožujejo o rastoči sili in obla-stnosti Fincev; nemara se bo v bodočnosti tudi tu samo po sebi uvedlo minoritetno razmerje. Le-to se skuša utrditi na osnovi raznih pogodb o zaščiti manjšin Te pa so v vednem izpreiuinjanju; niti nazori o manjšinski zaščiti se še niso ustalili, da, celo definicija pojma »manjšina« je prav tako raznolika, kakor definicija pojma »narod«. V splošnem _ je dejal predavatelj — pa je narodnostni problem danes ▼saj lokaliziran. Omejen je na neke pasove (zone). Upati smemo, da ni več mogoča vojna, ki bi nastala le na osnovi narodnostnega načela, in to poudarja predavatelj kljub vsem revizioni-stičnim stremljenjem v sodobni Evro- P1*V nadaljnjem je predavatelj opozoril, da se proces nastajanja in izginevanja narodnosti še vedno vrši; ze te različne faze otežkočajo pregled, se bolj pa ga zasenčijo države, v katerih vsai opazovalcu iz daljave kar izginjajo 'dejansko še obstoječe narodnosti. Za primer je dovolj navesti Angleže, ki so za nas enoten narod, kar pa ni res- Kelti v Wallesu so še vedno samostojen narod s posebnim jezikom v družinskem življenju in v šolah vse (lo univerze in na nji sami Raznolikost narodnostnega problema slom 'udi na tem, da za narodnost, narod ne veljajo vedno in povsod isti znaki; kar jo tu označuje, jo ondi večkrat ne označuje. To velja na pr za jezik, vero m druge znake, ki so ponekod sila vazm za razločevanje narodnosti, drugod pa so povsem postranskega znaraja in pomena. Soodločujejo tudi razne kulturne stopnje in razne, včasih nedoločne stopnje moči in atraktivnosti. Tako se nemški kmetje v Litvi asimilirajo z Litvanci, dasi so Nemci močnejši narod in bi morali torej bolj pritezati oziroma držati; Nemci v Romuniji pa ne prehajajo v Romune, kakor bi kdo mislil, marveč jib pri teza vase so*ed na madžarska manjšina Kot nadaljnji zanimivi primer je predavatelj ozna čil Dance in Nemce v obmejni pokrajini- so prebivalci z obeh strani državne meje, ki govore doma nemško in se smatrajo za Dance in taki. ki govore dansko in se štejejo k nemški narodnosti. Razmerje narodnosti do ^rodnosti zavisi v dobršni meri tudi od oblike režima, ki vlada v skupni drza: vi; primerjaj odnos med Nemci in Cehi na Češkoslovaškem Predavatelj se je definiciji narodnosti duhovito izognil tako-le Povej mi, kako definiraš narodnost in jaz ti povem, kakšne narodnosti si! Opozori je tudi na razliko, ki obstoji ze med pojmoma »narodnost« in »narod« Treba je samo poznati odnose med Bavarci in Prusi; o tem je predavatelj po- vedal nekatere značilne reči iz lastnih izkušenj. Naposled se je ustavil pri dveh tendencah, ki sta enako važni za narodnostni problem. Ena tendenca stremi po izenačenju plemenskih, kulturnih, jezikovnih in drugih razlik, druga pa po njih diferencijaeiji. Odpor proti prvi je ojačevanje razlik, odpor proti drugi njih stalno in smotrno odpravljanje Predavatelj ni hotel vrednotiti nobene teh tendenc, poudarjal je samo, da vsaka situacija, vsak problem, postavljen v čas in prostor, zahteva samostojno opredelitev nasproti tej ali oni tendenci in od tega zavisi konkretno reševanje danega narodnostnega problema. H koncu je predavatelj poudaril, da so njegova izvajanja imela namen, svariti pred prepovršnim in presplošnim presojanjem narodnostnih problemov in razširiti našo perspektivo v ta zamotani svet Najprej vidi vsak svoj lastni narod in misli, da bo sosedni narod enako občutil in doživljal njegov narodnostni problem To je težka zmota Treba se je z razumevanjem za tuje mišljenje in čustvovanje povzpeti k vidiku, ki ne bo zasenčen od nestvarnih predsodkov Preko vse dejanske raznoličnosti narodnostnih problemov ie treba iskati na niih dnu neko vsem skupno črto. nekai. kar gradi mostove preko vseh razlik Naposled _ tudi tujci ne smejo nromatrati naših narodnostnih zadev le z lastnega **i-lika. 7 npr :em. da bo neko*. ko se bodo narodi povzpeli na višjo perspektivo narodnostnih problemov, mogoče njih tozadevna nasprotia enako reševati, ie predavatelj zakliučil svoja lepa. tehtna izvajanja s citatom iz sloveče Prešernove »Zdravljice«: Zlve naj vsi narodi, ' ki hrepenč dočakat' dan, da, koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnin: da rojak prost bo vsak — ne vrag, le sosed bo mej&kl Občinstvo je instinktivno razumelo veličino tega zaključka in je predavatelja tem topleje nagradilo z burnim in dolgotrajnim aplavzom. B. Tragična smrt družinskega očeta Finančni organ ustrelil tihotapca na begu — Obupana vdova s petimi otroci Dol. Lendava, 29. marca. Zopet moramo beiežiti prav tragičen slučaj usode tihotapca. Iz tega slučaja vidimo, da slični primeri niso izpame-tovali ljudi, ki ne morejo opustiti nesrečnega tihotapstva. V četrtek popoldne je neki neznanec v Dolini pri Dolnji Lendavi ponudil g Križniču iz Lendave v nakup kresilne kamenčke za vžigalnike, kar pa je ta odločno odklonil in opozoril neznanca na kaznjivost razpečavanja iz Avstrije vtihotapiienih kamenčkov. Kmalu potem, ko sta se razšla, je g. Krizmč srečal organa finančnega oddelka v Pinici in ga opozoril na dogodek, k-se je dogodil s tihotapcem pred nekaj trenutki. Finančni stražnik Milenkovic je takoj zasedel kolo in kmalu dohitel opisanega tihotapca, ki ga je takoj ustavil in ga pozval naj mu sledi v pisarno v Pinici. Pozvani mu je ponudi' odkupnino v znesku 15 Din, ki jo je stražnik vzel, a ga kljub temu gnal na stražnico. Med potoma je hotel uiti. zato je stražnik pozval slučajno mimo idočega orožnika iz Doline naj mu ga pomaga spraviti do pisarne. Zasliševanje se je takoj pričelo. Tihotapec je izpovedal, da se piše Kozlar Andrej in da je iz Velike Polane. Navajal je vse napačne podatke in prišel v protislovja. Postajal je vedno bolj in bolj razbui-jen in je ponovno skušal zbežati. Pri nj->m so našli 60 komadov kresilnih kamenčkov. Zaradi ugotovitve identitete in ker je bil močno sumljiv, je vodja finančnega oddelka odredil, da se mož odda žandarmerijski stanici v Dolini. Finančni stražnik Aranjoš je bil določen, da ga odvede. Ker je bil mož nasilen, so ga vklenili. Kakor hitro sta prišla iz vasi, je Kozlar poizkušal zbežati, vendar ga je stražnik ujel ter ga opozoril, da ima orožje, ki ga bo uporabil, ako ne bo miren. Kozlar se za opozoritev očividno ni zmenil in je ponovno zbežal. Tekel je tako hitro, ia je spremljevalec hipoma zaostal za trideset korakov. Aranjoš ga Je trikrat pozval na) obstoji, vendar ie tekel naprej. Stražnik je nato ustrelil v zemljo, kar pa je tudi ostalo brez uspeha. Stražnik je nato pomeril beguncu med noge in ustrelil. Kozlar je takoj padel Ln ko je stražnik prišel do njega je bil že mrtev. V pertek je bila na licu mesta komisija, ki so jo tvorili gg. dr. Lipnjak, dr Briiner in sodnik Cepuder. Mrtveca Sv. Križ pri Litiji, 29. marca. Po vseh znamenjih sodeč, je v naši okolici na delu zločinska roka, k] neti požare. Do te domneve nas je pripravila nad vse čudna okoliščina, ker se je pojavil ogenj pri tukajšnjem trgovcu g. Robertu Vidmarju včeraj že drugič, in to v razdobju prav kratkih tednov. V zadnjem času pa je to že tretji ogenj v našem okolišu. Včeraj se je pokazal rdeči petelin ponoči; nag;balo se je prav za prav že na jutro. Pričelo je goreti na podstrešju Vidmarjeve hiše. Hipoma Je bilo vse poslopje v plamenih. Z bliskovito naglico se je širil ogenj. Najbolj ogrožen je bil levi del hiše. kjer je prostor za trgovino. Plameni so uničili vso lepo Vidmarjevo zalogo, prav posebno škodo pa trpi manufakturni oddelek. Ognjeni jeziki so se že tudi zarili v desni del hiše. kjer ima g. Vidmar gostilniške prostore. Tudi tu je napravil ogenj precej škode, pogorel je poleg ostalega tudi ves gostilniški inventar. Kljub nočni uri, ko je pogreznjena naša hribovska vas še v tiha pokoj, so bili kaj kmalu na nogah naši vrli gasilci. »Gori v Gabrovki goril...€ Obupni klici so spravili ves naš kraj na noge. Med prvimi, ki so opazili ogenj, je bil g. Rapelj, načelnik naših gasilcev. Dal je trobiti alarm; kmalu nato je bila gasilska četa z brizgalno že pri reševalnem delu. Z velikimi napori so vrli gasilci oteli pred razdivjanim elementom, kar se je pač še dalo rešiti. Lastnik trgovine in gostilne g. Robert Vidmar je po požaru silno hudo prizadet. Podjetni mladi mož se je naselil pred leti v našem kraju, vzel je v najem Borštnarjevo hišo v Gabrovki. kjer se je pričel s svojo pridnostjo in po-strežljivostjo kaj kmalu uveljavljati. Vidmarjeva gostilna in trgovina sta bili med najboljšimi v vsem okolišu. Gotovo ni bilo kakemu domačemu zakrknjeno! všeč, da je sposobni novi naseljenec tako lepo uspeval. Morda je prav zato prišlo do maščevanja v tako grozni obliki. Domačini pomilujejo težko usodo g. Vidmarja, enako pa seveda tudi nesrečo lastnikov hiše, Borštnarjevih. Menda ni bil nihče zavarovan, zato so posledice požara tem občutnejše. Tak-le usoden dogodek izzove vsepovsod živahne komentarje. Vsakdo ve kaj o stvari povedati. Značilna je govorica, da so gasilci naleteli v gasil-skem domu na oviro. Ko so hoteli odpeljati iz poslopja brizgalno, niso mogli do nje. Vrata so bila pokvarjena, nekdo jim je zabil z lesenim količkom ključavnico. da so le z muko mogli do shrambe. »Koliko iznaša škoda?« se zanimajo ljudje. Samo g. Vidmar že trpi na blagu In Inventarju nad 100.000 Din, precej pa tudi hišni lastniki. Naj bi to bilo vsem posestnikom in drugim v resen opomin: Zavarujte svoje domove do take višine, da ne boste v škodi, če pride nesreča. Saj ne vemo ne ure, ne dneva... Smrtna žrtev gozdnega požara 78 letna starka po nesreči zanetila požar, katerega žrtev je postala tudi sama Sevnica, 29. marca. Včeraj kmalu okrog opoldneva je grabila 781etna Ana Fakinova iz zaselja Tlakovca, ki spada pod vas Grozanje v sevniški občini, na travniku listje in drugo navlako. Ko je imela nagrabljen že velik kup, ga je zažgala. Močan veter, ki je bil včeraj, je zanesel ogenj v bližnji gozd, kjer je bilo mnogo suhega listja in dračja. Ženica je hotela z grab-ljami pogasiti ogenj, a je očividno spričo visoke starosta tako nerodno postopala, da se ji je vnela obleka. Morda je nesre&nica tudi klicala na pomoč, a je ni mogel nihče slišati, ker je gozd oddaljen okrog 1 ure hoda od vasi. Ko so ljudje opazili požar in prihiteli gasit, so našli nesrečno starko že mrtvo Njeno telo je bilo tako ožgano, da je spočetka niso spoznali. Šele posestnik Klemenčič in nekateri drugi vaščani, ki so jo popoldne videti grabiti na travniku, so mogli ugotoviti njeno identiteto. Truplo nesrečne starke, ka je živela sama zase brez svojcev, so ponoči prepeljali v sevniško mrtvašnico. Gozdni požar, ki je trajal vse popoldne. je uničil okrog 3 orale bukovega in hrastovega gozda. Gašenje je bilo zelo mučno, vendar se je naposled le posrečilo zajeziti divjajoči element so prepeljali v mrtvašnico v Pinioi. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je Izstrelek razdrl križne kosti, šel skozi hrbtenico in glavno odvodno žilo ter pri popku izstopil. Smrt je nastopila hipoma. V petek je bil v Lendavi sejem in se je vest raznesla med ljudmi. Mnogi šli gledat mrtveca in so v nJem res spoznali 401etnega Kozlarja Andreja iz Trnja. Kozlar je bil zelo priden človek imel je majhno posestvo in ženo s peterimi otroki. Najmanjša — dvojčka — sta se rodila lansko jesen. Revščina in pomanfkanie zaslužka sta spravila tudi nesrečnega Kozlarja na nedopustna pota tihotapstva. V soboto se je izvršil pogreb nesrečneža. kjer je prišlo do pretresujočih prizorov. Ze zgodaj zjutraj se je pripeljala žena z vsemi otroci in sorodniki k pogrebu. Vest o smrti moža in pogled nanj sta jo tako pretresla, da je padla v nezavest. Krčevito so plakali tudi otroca. Lani v aprilo so ustrelili finančni stražniki v Gederovcih očeta peterih otrok, ki je bil tudi iz Trnja. Ze takrat smo pričakovali, da bo tragična smrt d.užinskega očeta prestrašila druge ln br tihotapstvo ponehalo. Vendar ta opomin ni zalegel, treba je bilo nove nesreče. Ta pa naj bi vendaT bfla svarilo vsakomur, da je tihotapstvo prav nevaren posel, ki je nedopusten in se običajno konča skrajno tragično. Štepanjske Kolašice Ljubljana, 29. marca. Kolo jugoslovenskih sester v Stopanji vasi je imelo danes ob 15. svoj občni zbor v gostilni pri Novaku. Udeležba je bila prav lepa, pršle so v goste tudi sestre iz Ljubliane in Most in jih je predsednica ga. Benedkova. soproga šol. upravitelja, ▼ uvodnem govoru prav toplo pozdravila. V lepih izvajanjih je nato orisala delovanje društva. Kakor vse nase organizacije, pa naj bo» do njihovi smotri še tako plemeniti, se tudi štepanjsko Kolo bori vedno z gmot* nimi tegobami. Vendar je prizadevanju članic uspelo zbrati primerna sredstva, da je bilo za božičnico obdarovanih 50 otrok in 7 starih ženic Ob priliki materinska ga dne pa je prejelo lepa darila 13 revnih mater. Izčrpni poročili sta podali tajnica in bla« gajnica, navajajoč tudi načrte za bodoče delo. Odbor z gospo Benedkovo na čelu je bil ponovno izvoljen, kooptirane pa ar bile še nekatere nove odbornice. Delova« nje štepanjskih kolašic. fci se trudijo, kier. le morejo zasluži polno upoštevanje pre« bivalstva v prostranem štepanjskem okolišu. ga zida grafično delavstvo na vogalu Mi» kV*šičeve ceste in Masarykove ulice, raz* širiti mora humanitarno delo organizacije in postiviti mora temelj za obširen gospodar« ski program, po* katerem hode organizaci« ja ▼ doglednem času postaviti poleg doma v Ljubljani še dom v Mariboru in okreva« lišče na Gorenjskem. Ako bo nova upra« va dobro izvršila svojo nalogo. bo ugledna organizacija po kratki dobi vsestransko tako popolna, d a bo upravičeno v ponos vsem grafičarjem in v pogled vsemu do lavstvu. črna umetnost zboruje... Važen in zanimiv občni zbor naših grafičarjev - Veliko delo zgledne organizacije Ljubljana, 29 marca. Danes je imela organizacija grafičnega delavstva v Ljubljani svoj letni redn obč» ni zbor, ki se je priče! ob pol 9 zjutraj in se je končal šele ob 14. Udeležba članstva je bili poboštevilna m je bila dvorana De. lavske zbornice polna do zadnjega kot'čka. Zborovan je je bilo precej burno, vendar se je zaključilo z lepim rezu'tatom in bo ta. ko omogočeno, da ta zgledna organizacija ponovno napreduje, kar je v velikem inte. resu vsega njenega članstva. O delovanju uoravnega odbora org"niza--cije je izrekel občni zbor ostro kntiko, ker je smatral, da to delo na znotraj ni bi« lo dovolj enotno in je ustvarjalo v lastnem upravnem odboru ločene skupine Z iste. ga st-bšča je kritiziral občni zbor tudi nad. zorni odbor, kateremu je zlasti očital, da je delal proti dolgoletnim funkcionarjem or» oamzacije. Na podlag take kritike ie ob-zbor izvolil končno popolnoma novo upra. vo. v k 'teri pa je ohranil vse dosedanie do1go'etne funkcionarje, ki joh je ob vsaki priliki burno aklanvral. Iz poročil, podanih na občnem zboru, oosnemamo zanimive ugotovitve, ki jasno kažejo, do kakšne višine se je razvila or« g nizanja grafičnega delavstva, kljub te. mu. da šteje v svoji ljubljanski ppdruz. niči samo 950 članov. Proračunska postavka humanitarnega fonda, iz katerega se izplačujejo razne podpore potrebnim članom m članicam iz. naša na leto prek« dva milijona Dm. Naj. več izdatkov gre za podpinnje onemoglih. V letu 1930 je organizacija izdala na inva* lidkib podporah 436 000 Din. Zanimivo je, da izda toliko s mo ljubljanska podruž. niča, med tem ko izda Save® za podpore onemoglim letno preko 1 m pol malnona Din. Za brezposelne podpore je izdala ljubljanska nodružmca l-m 124M0 Drai. za bolniške podpore pa preko 100 000 Din. Večje aH manjše vsote je izdala organore itd. , . . Vse te Številke dokazujejo, da si je or« •anizaciia grafičnega delavstva dobro u*ra« dila skrbstvo za svoje članstvo. Pohvalo ->1 «e še zlsti, da organizacija tako vzorno skrbi za strokovno izobrazbo V to svrno e žrtvovala lam skoro 100 000 Din. Občni zbor, li je imel »rad tako ob-Širnega deVkroga organjzaerje * k.!govorne naloge, je vodil večletni p-sd. •e^rik fi prarj Krasovec Ko na je občni •bor obravnaval trr fno politiko svo ^ "<« t~t iz"cije, je pitasedoval g Dragu Ko. j-m G hi r.i internem delovanju orgm . aer« -e poroča' g Viktoi Kune, a v -nezdnib zadevah :n vitlih gibanjih .e >oročal g. Dr igo Kosem. Občnemu no-a e posvet:la pos-^ni raJnjo tudi sentr* a zveze, ki ima sede? v ZagTebu. in e no. lala ni občni zbor svojega predsedmki g tegela in oba centralna tajnika g. B K *.,šta in g. E. Starka. Novi 'vlh^ri «so orev^eb n*«e težke dolz. oe«tL Dograditi morajo Grafični dom, k Občni zbor Umetniške ! matice Ljubljana, 29. marca. V soboto zvečer je imelo kulturno dru« štvo Umetniške matice svoj IV. redni obfi« ni zbor. Društvo je bilo ostmovljeno leta 1927 in šteje letos 1120 rednih članov. Na« men društva je izdajati za svoje člane sli« ke rn monografije naših umetnikov, in »i« cer za zelo nizko članarino: 24 Din letno. V preteklem poslovnem letu je društvo izdalo dve originalni sliki slikarja Ivana Kosa in kiparja Nikolaja Pirnata ter mo« nografijo obeh slikarjev Vidmarjev. Kakor je razvidno iz tajniškega poročala, društvo lepo napreduje. Odborovih sej je bilo 6. Leto6 bo društvo najbrž izdalo zbirko slovenske grafike in, kakor običajno, dve originalni sliki. Društvo priredi tudi letos za člane, ki plačajo vsaj do konca m "a članarino, žrebanje z lepima darili Bo okoli 30 daril, originalnih slik, kipov, kera« mičnih izdelkov in grafičnih map. Blagajnsko poročilo izkazuje 47.158 Din dohodkov in 46.773 Din izdatkov. Odbor je naslednji: predsednik ing. arh. Serajnik Domicijan, podpredsednik Vidmar Nande, tajnik Seliškar Tone, blagajnik Kos Tine in odborniki: dr. Baumgarten Hugo, Vid« mar Drago, Stiplovšek Franjo in dr. Jelene Celestin. Novi grobovi Po daljšem bolehanju je v Cesti ti starosti 87 let umrla v Ljubljani gospa Fra-nja F e r j,a n o v si, rojena Mehletova, vdova po tehničarskem mojstru, uglednem ljubljanskem meščanu. Pogreb blage pokoj niče bo jutri ob 17. iz hiše žalosti v Zvonarski ulici 7 k Sv. Križu. V Vevčah je v starosti 51 let umrla gospa Frančiška Tolmajnerjeva. Dobro mater bodo danes ob 18.30 položili k večnemu počitku na pokopališču pri D. M. v Polju. V Celju je v soboto po daljšem bolehanju umrl v starosti 76 let splošno znani pekovski mojster in hišni posestnik g. Josip Achleitner. Bil je pošten in značajen mož in je zato užival vsestranske simpatije. Danes ob 17. ga bodo položili v rodbinsko grobnico na celjskem mestnem po- i kopališču k večnemu počitku. ' Pokojnim blag spomin, žalujočim naša Iskreno sožalje. 4 Devet umorov v 36 urah Iz Newyorka poročajo 25. marca: V zad* n jih 36 urah je bilo izvršenih v Newyorkru devet umorov. Newyork je s tem prekosil Chicago, ki mu očitajo, da stoji v pogledu zločrnstev na prvem mestu. Sklep newvor» ske državne oblasti, da je treba uvesti ▼ upravi mesta Newyork preiskavo, je izzval velikansko pozornost in tisk je temu name« nu v ccloti pritegnil Nasprotno pa je po« vrročil največjo pozornost v Tammany Halhi, kjer jc sedež newyorške mestne uprave. Nihče ni namreč pričakoval, da si ho državna oblast upala nastopiti proti mestnemu svetu Magistrat je zato takoj sestavil braniteljski odbor za svoje uradni« ke na vodilnih mestih. Milijonarjeva oporoka V Onnesu je umrl na Angleškem dobro mani kostrukter avtomobilov in letal Mon* Jague Stanlev Napier. Ostavil je ogromno dedščino, ki "znaša približno 330 milijonov dinarjev naše veljave. Skoro polovico tega denarja dobi angleška država v obliki dav* ka na zapuščine. Ostali del pa dobe dedi* čl, v tem primeru dobrodelne ustanove in v pTvi vrsti zavod za proučevanje raka. Po* fcojnikova žena ne dobi nič, neki prijatelji* ci pa je Napier zapustil precejšnjo vsoto. Sinovi dobe rento. Vsakemu svojih tajni* i:ov je zapustil pokojnik po 910.000 Din Glede otrok določa oporoka, da izgubi ■vsakdo med njimi, ki bi skušal nasproto* vati poslednji volji, vse kar mu je zapustil oče. Edina pomanjkljivost oporoke je ta, ela je Napier pozabil imenoma našteti za* vode za zatiranje raka. ki jim pripade ogromno volilo Maks Linder bi S6 SC v grobu obrnil... Tragična smrt nekdanjesra slovitega lilm-skega* komika Maksa Linderja, ki se je SI. oktobra 1925 skupno s svojo ženo zastrupil z veronalom v nekem pariškem hotelu. bo imela, kakor vse kaže, sodne posledice. Linder je napisal, preden sta sla z ženo v prostovoljno smrt, oporoko, v kateri je izročil vzgojo svoje hčere svojemu bratu. Pri tem je poudaril, da želi, naj bo njegova hči deležna prvovrstne vzgoje, ki naj napravi iz nje žensko časti, vere in vdanosti. Te čednosti so dičile tudi njeno mater. Babica male Maud - Lidije, gospa Peter, pa se je uprla tej določbi in zahteva, da se vzgoja Linderjeve hčere poveri njej. S tem namenom je začela izpodbijati Linderjevo poslednjo voljo, o kateri pravi, da jo je napisal Linder v živčni razstrojenosti. Linder je bil baje blazno ljubosumen na svojo ženo, ki je bila že takoj po poroki deiležna najhujših očitkov. Babico Maud - Lidije Linder zastopa odvetnik Masse, obtoženega oskrbnika Lin-derjevega otroka pa sloviti odvetnik Paul Boncour. Izdajalska krizaljka Letos 22. februarja so neznani storilci razbili šipo izložbenega okna dunajske tvrdke Simon Hirschler v Tegethoffovi ulici in odnesli od tam damski kožuh in več lisic v vrednosti nad 160.000 Din. Policija je odkrila viom ob pravem času, t. j. preden so vlomilci odnesli še dve srebrni lisici, ki so si jih očividno tudi nameravali prilastiti. Lastnika trgovine pa ni bilo doma in tako so mogli šele nas)ednj; dan ugotoviti, kaj vse je bilo ukradeno iz izložbe. Pomotoma je zastopnik Hirschler-ja navedel, da so vlomilci odnesli tudi dve srebrni lisici. V tej cbliki je prišlo obvestilo v liste. To je dalo vlomilcu pobudo, da je pisal pristojnemu komisar!jatu anonimno pismo, v katerem je >bdolžil tvrd-ko poskusa goljufije. Ovadba pa je posta ta usodna za ovaduha Komisar, ki je dobil pismo v roke. je osumil vloma 38-letnega brezposelnega pomožnega delavca Pavla Bubnika. Moža so aretirali in primerjali njegovo pisavo s pisavo v pismu. Ta pisava pa je bila obrnjena. Moža pa je izdalo nekaj drugega. Znano je bilo, da je Bubnik goreč križaljkar. V kvadratih križaljk je uporabljal natančno takšno pisavo kakor je bila v anonimnem pismu. Polagoma so iztaknil! tudi Bubnikove pomagače, nekega natakarja in nekega zasebnega uradnika, neko žensko in še nekega iz Avstrije izgnanega moškega, ki se bodo morali zaradi vloma zagovarjati pied pravico. Zdravnik in bolniška strežnica obsojena Vodilni zdravnik okrožne bolnice v Bre-merfordeju in bolničarka, ki je pomagala pri obsevanju z Rontgenovimi žarki, sta bila zaradi malomarnih telesnih poškodb obsojena na občutne denarne globe. Neki bolnik, ki sta ga pregledovala, je namreč dobil težke opekline na rokah, kar mu je v veliki meri onemogočilo zaslužek. Sodišče je vrhu tega priznalo bolniku pravico do odškodnine v znesku tričetrt milijona Din. Valentin Katajev: Prevrat v Indiji Sovjetski humorist in dramatik Valentin Katajev se je rodil 1. 1897 v Odesi. Njegova prva dela, povečini zbrana v knjigi »Otjec«, so resne vsebine. pozneje pa se je posvetil humo-rističnemu slovstvu in 1927 izdal roman »Rastratčikk, v katerem prav po gogoljevsko opisuje današnjo rusko inteligenco- Njegovo komedijo ^Kvadratura kroga« to sezono z uspehom igrajo na zagrebškem in beograjskem odru. Tudi v Ljubljani se je že govorilo o njej, toda do uprizoritve ni prišlo. Precej Katajevljevik stvari je izšlo tudi v slovenskem prevodu po raznih dnevnikih in revijah. Naša novela jc vzeta iz knjige >Ptički božji«. Op. prev. Penaria ni imel niti santima. Knjižica stihov je propadla tako pri kritiki kakor pri publiki. Zato je Klara takoj ob prvi ugodni priliki zbežala od Zaka Pusjena k svojemu staremu ljubavniku Tedaj je Zak Pusien pristavil slamnat triijožnik k poševni steni in vanjo z veliko steklenico kisle vode zabil močan žebelj. Toda naramnice so se odtrgale in Zak Pusien je dobil le lahko poškodbe. Tudi pozneje je doživel vrsto novih nezgod. V lekarni so mu namestu strupa dali odvajalno sredstvo, belgijska pištola je sedemkrat zaporedoma odpovedala in na Seni so bili stražarji čez mero pazljivi- »Vem, kaj mi je storiti,« je jezno dejal Zak Pu?jen, ko so ga potegnili iz vode. To rekši se je s trdimi koraki odpravil na Marsovo polje. Med tem je radiotelegrafista Dikloja doletela strašna nesreča. Prvi v vsej Evropi je ujel signal S. O. S. Transatlantski parnik ?Poligimnija« je v megli zadel ob ledeno goro. Na »Poligimniji« se je vračala iz Amerike v Evropo Diklojeva žena s svojim štiriletnim sinom. Vrh Eiffelovega stolpa, na katerem je sedel Diklo, se je mahoma zazibal kakor gugalnica. Pariz se je nalik rešetča-stemu disku rulete obrnil narobe, metaje okrog svetlikajoče se obločniee električnih svetiljk in črke reklam, strahotne avtomobile in brezumne številke. Teči! Ostati 1 Dve zavesti — zavest dolžnosti in zavest ljubezni — sta se borili na življenje in smrt. Teči! Strast je zmagala! Brzoletni bidroplan ga bo v dveh urah in pol prinesel na mesto katastrofe. Strgal je z glave šlem s sprejemale! in planil k liftu. Dva lifta sta šinila drug mimo drugega. Eden je z vso naglico drvel navzdol, drugi pa navzgor. V enem so stali pokoncu Di-kloievi lasje, v drugem pa je lezla na uho čepica Zaka Pusiena. Med tem. ko je Diklo odpiral avtomobilova vratca, je Zak Pusien z melanholično radovednostjo opazoval Pariz s ptičje perspektive. Tokrat ni bilo ničesar, kar bi ga moalo ovirati. Preostalo mu je le še napisati pred-smrtno pismo. Svinčnik in papir sta ležala na mizici in dolgotrajna izkušnja je napra- nati glede osebe pravnega zastopnika, ki naj bi spravil veliki proces v tek. Mož, ki se izdaja za potomca slavnega poljskega kralja, stanuje v majhnem stanovanju in trdno upa, da bo s svojimi zahtevami prej ali slej prodrl. Mriičev dolg Budimpeštanski listi poročajo o neverjetnem primeru birokratizma madžarskih oblasti. Urad za zavarovanje delavcev je pred časom dostavil zdaj že umrlemu publicistu Edvardu Palyju račun za 4 penge 24 vinarjev, ki bi jih bil moral naslovnik plačati kot zavarovalni obrok za svojo služkinjo. Vplačano pa je bilo samo 4 pen-gov 22 vinarjev. Preostala 2 vinarja terja zdaj urad z vso odločnostjo in preti, da bo v nasprotnem primeru uvedel izvršilno postopanje, pri čemer bo zaračunal še 1 % mesečnih obresti. Zanimivejše od e terjatve je gotovo dejstvo, da so stroški za položnico, poštnino in druge reči desetkrat večje od dolga samega, ker taviIo svoje domove. Izve* denci za erupcije računajo z novo eksplo« zivno nesrečo še nepredvidenega obsega. Avto, ki vozi tudi v vodi Neka angleška avtomobilska tvrdka je konstruirala za raziskovalca G. Malinsa avtomobil za vožnjo po kopnem in po vodi Pozor pred kopirnimi svinčniki Kopirni svinčniki spadajo zaradi nekaterih svojih dobrih lastnosti med potrebščine vsakdanjega življenja, toda barvilo v njih ni brez nevarnosti za človeško zdravje, ker razjeda kožo in posebno sluznice. Tja pride lahko n. pr. pri neokretnem okoničevanju svinčnikov in ga zadostuje že majhna količina, da povzroči bolestna vnetja in čestokrat tudi težke rane. j DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU še nevarnejše je barvilo kemičnih svinčnikov v očesu, ljudje, ki so požrli v lahkomiselni objestnosti košček takšnega svinčnika, pa so si že marsikdaj za vselej pokvarili želodec, ker je dobila želodčna sluznica težke otekline. Zato je treba pri manipuliranju s kopirnimi svinčnik največje previdnosti, otroci jih pa še celo ne smejo dobiti v roke. V primeru, da se je kdo ranil s svinčnikom, je treba nujno k zdravniku. Če najdeš 2,800.000 Din Grenko razočaranje je doživel te dni neki možakar, ki je našel v telefonski celici poštnega čekovnega urada v Stuttgartu ček za preko 200.000 mark. Bil je tako pošten, da ga je nesel na policijo. Ko pa je prosil za zakonito najdenino, mu jo je tvrdka, lastnica čeka. odrekla, češ, da ne pri-tiče najditelju, ki najde kakšno stvar v poslovnih prostorih kakšnega javnega urada, po zakonu nobena nagrada. Mož si je to tvrdko gotovo dobro zapomnil. Sloviti videč Hanussen narekuje v transu roman Nemškemu psihologu dr. Thomi in znanemu vidcu Hanussenu je uspel zelo zanimiv eksperiment. Pod zdravnikovo sugestijo je Hanussen diktiral utopističen roman, ki prerokuje propast New Yorka in neko veliko tehnično katastrofo. Hanussen je svoj prvi, v transu izmišljeni roman, narekoval v diktafon, ker se ni našel stenograf, ki bi mogel slediti njegovemu izredno naglemu pripovedovanju. Zapuščina Sobieskegra V Bratislavi živeči brivec Karel Scjf je moral zapustiti Budimpešto, ker se ie izdajal za naslednika Sobieskega. nekdanjega poljskega kralja. Sejf zatrjuje, da more dokazati to sorodstvo na podlagi dokumentov. ki jih ima v rokah in pravi, da je šel v Budimpešto, da bi se tam dogovoril s svojimi sorodniki glede zapuščine Sobieskega- Dunajska mestna občina upravlja to zapuščino, ki znaša 30 do 40 milijonov kron, velika posestva nekdanjega poljskega kralja pa <*o tudi v rokah poljske države. V Budimpešti se ni moglo sorodstvo zedi- Gumb, ki ozdravlfa vse bolezni Seveda ne gre za navaden gumb, temveč za »čudodelni gumb«, in njegov lastnik, neki kmet iz Poljske, trdi, da ga j« nosil car Nikolaj U. v času, ko je bil v boljševiškem ujetništvu. Kmet pravi, da je dobil ta gumb teden pred tragično smrtjo zadnjega ruskega vladarja od nekega prijatelja, ki je bil eden izmed rdečih ar-mejcev, ki so stražili carja in njegovo rodbino. Ta gumb ima vse mogoče zdravilna lastnosti. Zadostuje, da se z njim dotakneš bolnega mesta — trdi kmetič — ln takoj ti minejo vse bolečine in bolezni. Isto trdijo številni pacienti, ki so se dali z gumbom zdraviti — seveda za lepe de-naree. Varšavska policija, ki je o stvari izvedela, pa ni preveč lahkoverna in moža vtaknila pod ključ. Sedaj bo lahko pred sodniki pokazal, kako deluje njegova nenavadna relikvija. Predvojna pruska vojaška parada? Ne, ampak častna garda ekvadorskega državnega predsednika. (Ekvadorsko vojaštvo so reorganizirali nemški oficirji!) vila iz zadnjega točno obliko pisma. Treba je bilo samo še navesti vzrok samomora. _ »Dragi prijatelji! Zak Pusjen ne more živeti brez slave, denarja in ljubezni. Zato bo Zak Pusjen umrL Morebiti bo sčasoma svet znal prav oceniti njegovo tolikanj zasmehovano liro. Moja mala Klara, nočem te dol-žiti nezvestobe. Bodi srečno, dete! Upam, da te ta lopov Pjer ne bo tako pretepal, kakor je pretepal ubožieo Zenevjevo. Prav nič ne dvomim, da bi bila srečna, če bi se bila hotela vrniti k meni. Toda, ojoj. prekasno je! Čez eno minuto bo moje krvavo truplo, obkroženo od bedastih zijal, ležalo na prašnem tlaku Marsovega polja. Z bogom!« Žak Pusjen je položil pisemce na najvidnejše mesto in se obupano nagnil nad odprtino. V tem trenutku je planil iz lifta debel gospod v cilindru in fraku. Zgrabil je Zaka Pusjena za rokav in ves zasopel dejal: ?Sto tisoč frankov! Ček na roko! Vam je prav?>: »Ves svet se je zarotil zoper mene. Kaj želite, spoštovani gospod?« »Sto petdeset tisoč frankov!« »Vi ste bedak in norec!!!« »Dvesto tisoč frankov in ne izgubljajva časa!« »Eden od naju je neumen,« je zmedeno zamrmral Zak Pusjen in mehanično vzel ček iz Debeluhovih rok. »I vi i jaz, — oba sva povsem normalna. Vi ste radiotelegrafist, jaz pa bankir Mata-palj. Nič se nikar ne razburjajte: moj podpis je znan vsem bankam Evrope in Ameri- rike. Na delo!« »Toda, kaj naj torej storim?« >Prevrat v Indiji! In nič kasneje ko cez osem minut. Ko bo ura deset minut čez sedem, boste napravili tu na vrhu Eiffelovega stolpa nekaj najpotrebnejših manipulacij. Ob četrt na osem bodo angleški papirji v City vrtoglavo zleteli navzdoL Od eetrt do pol osmih jih bodo moji agenti pokupili in ob osmih bom najmanj trilijonar. Ob četrt na osem boste dobili še dvesto tisoč, ob osmih pa še trikrat več. Za par besed, oddanih po radiu, — to vendar ni majhna nagrada. A?« Zak Pusjen je tiho pisni! »Dve minuti premisleka«, je dejal in vtaknil ček v žep. >Vrag naj vas vzame, premislite torej!« Matapalj je ravno potisnil nos v kronome-ter, ko je mahoma skočil iz lifta naslednji. Kepi, površnik, procast sviter. pipica Dun-hills, patent No. 7.890.451 irski zalizci. in pena na ustih. Zahropel je: »Stojte! Poslušajte mc!... Nujno potrebujem prevrat v Indiji... Sejo minuto... Če ne. nam uide ugodna politična prilika... Prosim vas v imenu ...« »Denar in dve minuti premisleka«, je dejal Zak Pusien m preložil eno nogo čez drugo, da je bilo videti njegove progaste nogavico. »Nimam denarja Jaz sem Krok. glava delavskega tiska Druge Tnternacionale. Mi potrebujemo prevrat v Indiji. Poročilo o tem bo takoj izzvalo izpremembo v vladi in mi bomo dobil portfelje*. --SJ sJKako pa ae je to zgodilo?« »Ne vem, samo za trenutek sem Jo mrm etila iz rok.« ■ s i bh me m— »Kako si drznete!« je zakričal Matapalj in poškilil izza kronometra. »Gospod Matapalj,« je dejal Krok, »vi ste sicer oficijelno moj sovražnik, toda v tem trenutku je i meni i vam potreben prevrat v Indiji, čemu bi se prepirala?« »Prav imate,« je dejal Matapalj, »kar napravite svoje!« »Denarja sicer nimam.« je nadaljeval Krok, »toda, sodrug radiotelegrafist, lahko vam ponudim kup slave. Danes prevrat v Indiji, čez teden pa vaša slika v vseh delavskih listih obeh polu t Eno minutico!« Krok je izvlekel iz žepa fotografski aparat. »Pozor! Glejte sem! Tako. Glavo malce na desno. Tako. Podbradek navzgor... Hvala lepa. Pozor: pritisnil bom. Ena, dve, tri«. Tisti mah je iz lifta skočila dama, vsa ovita v dragoceno svilo. Noga ji je tičala v lakastem čolnicku, iz rjave lasulje pa ji je kakor gejzir razuma štrlel steklen glavnik. Planila je k Zaku Pusjenu. »Gospod telegrafist, prosim vas... On, lopov, mora biti kaznovan, ta odvratna opica I za bel a pa mora nazaj v bar, — ali ni res?« Zak Pusjsn se je galantno priklonil »Na uslugo sem vam. go spira, toda predvsem bi rad vedel, kdo je ta »on«?« »Ah, bože moj. to Je vendar jasno! Moj ljubavnik in Matapaljev borzni tekmec. Spodil me je ko sobarico in se speeal s to avšo Izabelo... Oh. kako ga sovražim! On mora biti uničen. Ali ni res, gospod radiotelegrafist?... Ali se lahko zanesem na vas?« Modra razsodba. Deklina pride k sodišču in se prltožnj« kadi ju, da jo je mladenič poljubiL Kadi premišljuje ter izusti: »V koranu Je pisano: »Rane se kaznujejo s povr&čfloirht, Poljubi ga torej še ti!« VARČEN. »Krožnik — pet dinarjev ? ... Prinesit* mi pečenko s krompirjem v papirju!« Pariz spreminja svoj obraz Svetovnoslavni Plače de la Concorde ▼ osrčju Pariza bo dobil nov obraz. Razširili bodo most, ki veže trg z drugim bregom Selne, ker je dosedanja Širina mostu ovirala moderni promet. Umetnost. Strežnica si hoče za. ▼ spalnico nabaviti veliko oljnato sliko, ki bi zavzemala prostor ob dveh posteljah. Nekaj si jih je pri trgovcu že ogledala. »Ce bi kupila staro podobo, bi bila stvar malo cenejša.« — »In take stvari so včasi še več vredue<, opomni trgovec. — »Seveda. Ampak vzela bi jo samo tedaj, če bi vedeli čigava je«. Trgovec ostrmi spričo tolikšne izve-denosti ln reče: »Hm —vsekakor. ..« — Ona: »Drugače si človek še stenice zatro-si v stanovanju«. ouddlal]! Ilirija in Primorje — prijatelja Drago prijateljsko srečanje med starima rivaloma se Je po obolestranskllalri^kon-Calo x obratnim rezultatom in zasluženo zmago Primorja - Dva sodnika m mir na igrišču - Šibka vloga državnega prvaka Concordie v podsaveznem prvenstva Ljubljana. 29 marca. Namesto otvoritvemb prvenstven* tekem ki so bile po sporaznmu med LNP ter l<"riio in Prrmorjem odgodene preko Velike noči. se je vršila danes prijateljska tekma med Ilirijo m Prtmorjem. ki naj bi bila dokazala, da bosta skušala oba najmočnejša kluba Ljubljane letos složno in priiateljsko dvismiti nivo slovenskega nogometa Primerna reklama je imela dober uspeh in res se ie zbralo na igrišču SK litri,je zooet najmanj 700 gledalcev ki so v duhu nrireditve nf.rno spremljali potek m se razhajali z igrišča prav zadovoljni. Tudi moštvi sta se ravnali po mtencijah klubovih vodstev isi podsaveza. tako da je nud.;'a teVma s te strani prav razveseljivo sliko. Ce bo šlo tako dalje, smemo unati. da ie izboljšanie prilik na naŠ'h nogometnih igriščih v d^ednem času na vidiku. Seveda se ne smemo vdajati iluzijam. ker današnja tekma že co svojem zmčaiu ni hrta nrava preskušnja niti za moštvi niti za publiko. Primorje : Ilirifa 3:2 (2:0) Malo do 16. sta nastopili obe moštvi burno pozdravljeni in takoj na to je sodnik g. Ochs iz Celja otvoril igro. Med igro je nihal precej močan in mrzel vzhodni veter, ki le novzročal igralcem precej neprijetnosti Cesto je žoga hodila ponol-mber!et zaman trudita, da b1 izpolnila vrzeli v kvintetu. Krilska vrsta je zaostajala za nasprotnikovo v precejšnj-meri. kar je tudi deloma krivo, da se napad ni mogel razviti. Ombraml* ni ničesar oporekati in tudi 'zborni MaPč je v polni meri opravil svoje delo. Boj za žogo se je v gavnem vršil sredi igrišča, kjer se je Fliriija prevečkrat pokazala pre-mehko. Potek Igre. P otvarja in preide takoj v napad, ki pa ne onnese uspeha. Igra se nesigurno. tempo je živahen. Po 15 minutah se pokažejo orvi znaki ostre igre. toda sodnik te na mestu. V 19 mm. dol* Tež krasen center od uga in ga mimo Maliča s telesom pot sme v mrežo. Sodnik zaradi dozdevne roke ne prizna gola. Publika ie mirna. 0'ba napada se trudi-ta za dosege vodstva, toda žoga ne uboga V 31. min. se oonudi Ježu krasna prilika za strel — po lep; kombinaciji notranjega tria. 1:0 za P 1. je nervozna; igralci izgubljajo drug za drugim žosrn Št'ri minute pozneje ie pozicria zopet popolnoma zrela za gol toda Jež poš'je z glavo pr&ko prečke V min ie Erman na strelu in spremenjen fujjov predložek s krasnim vole; šut^m v drugi gol za Primorje Takoj nato Malič za las ubrani tretjo nesrečo! I fo^sira igro na orodore m skuša doh;tet; nasprotn ka. toda vse čist3' obramba. Pn-morie je v napadu in — konec prve polovice Po odmoru dobi Ilirija v 2. min. priso-je. no enajstmetrovko, ki pa jo Košak strelja v 7iimpi; rob dr^sra Unterrei.ter irniicf ve? prilik za eentiranje. dočim Je napad P. izborno razpoložen in silno odločen. V 10 min. dobi Košak žogo na skraini levi strani igrišča in zabčje iz 3» m neubranHiv gol preko Korčetove glave 2:1 za P Temno ie ž!vahen: ;gra ostane Wr cinftniV ne rf hni* 'n v 'S f'*1 nrp* kine igro ter prosi namestnika. Ker »e n hče ne odzive. nadaljuje z ;ziavo. da ne more prevzet' odgovornosti. V 21 min dobi Jež len predložek Ermam* m zabije 7 e^- 7rj n>rw.rie 3M za P (Pozicija n-bila čista!! V 24 m*n. le 1. v napadu cfrolin irr rvvHcrie- drži slabo in Dobertet ie na m«5*" opravi z lahkoto v mre?o. 3:2 za P. Takoi nato krasen center Pfe'feria. ki solidar-no ne izkoristita ITnWe'W in Oman. I nritiska nn izravnanie. V ?8 mte. kora Jug TI na opetovane opomine nonolnoma upravičeno **mi«tW oro«tor. V 30. min. sodnik drugi? in elorfnlič z utemeljitvijo, da ne more rfalie VO'*'**' 'Pre. Pd 5nvn"tnom nreOT-ume. njegovo fllTlVfiio " Vi mrv-3 datirati Serijo kotov proli P. 'z k»»erib pa l Jie more izviti izravnalna <7o'a. Zdi se, da nekateri napadalci (Košak!) nočejo več imeti smisla za »kupno isro. temveč strelja jo iz vseb pozicij slepo na vrata. Tik pred kon- cem pošlje Pfeifer krasno žogo s krila, ki pa jo napad gl^Ia, dokler je ne pobere Korče. Rezultat se ne menja več. Tekmo je sporazumno z moštvi vodil g. Ochs iz Celja, ki je pokazal veliko ambicijo in pedantno objektivnost, pri čemer pn mu je posebno glede rok ušlo precej po-grešk. V zadmem delu ie bila nie^ova avtoriteta zaradi zunanie slike precei v nevarnosti, vendar se ie tudi iz tega rešil dobro. Sodil }e prvo tekmo v sezoni in telesno ni zmagal napora. Zanimivo ie. Ha so njegove odločitve sprejeli gledalci k večiem z "lasnim mrmranjem, dočim bi bili pri slični odločitvi pri domačem sodniku brez dvoma dvignili silen krik in vik. Nastop 2 Ochsa ie zgovoren dokaz, da naša nogometna pu bbka še ni dovoli kritična in so vsi burni prizori, ki se ravno na teh tekmah tako rad' ponav ja:o. popolnoma' drigega izvo ra. Zato > trud za njihovo izboljšanje zelo težak ki pa po današnji tekmi sodeč končno morda tudi ne bo ostal brez uso.-ha Sv.,I.nda : SK A mater (Trbovlje) 5 :0 (1:0). V predtekmi ie svoboda zmagala nad Amaterjem iz Trbovelj s 5:0 (1 K)) ter se tako temeljito revanžirala za svoj nedavni remi z današnjim postom na njegovem igrišču. Tekmo je sodil g. Dolin— Otvoritev pomladanskega prvenstva v Mariboru Senzacionalna zmaga Rapida nad ISSK Mariborom — ZeleznKar osvoji dve sigurni točki — Stanje zaenkrat neizpremenjeno Mariboi, 29. marca. Danes se je nadaljevalo nogometno pr, vc.ni.t-v o za leto 1930—1931 Odigran« ie o 1 kolo pomladanskih prv n^ venih te kem Kot favorita ®ta šla # boi SK ^ele?. i, car in I SSK Maribor Doč m ie čar zasluženo zmag 1, dasi :: ».ončni rezuU tat precej manjš,, kot bi ga bi! zaslužil, je SSK Maribpr nepr čakovano izgubil teicmo z Rapidom. Po današnjem ko i kiže prven« stvena tabela naslednjo sliko* 1. 1 SSK Maribor 4 3 0 1 29: 5 6 2. SK Železničar 4 2 1 1 36 : 4 5 3. SK Rapid 4 1 2 1 6: 7 4 4. SK Svoboda 4 0 1 3 4:33 1 SK Rapid : I SSK Maribor 1:0 (0:0) Druga prvenstvena tekma ie prinesla senzaciio, kakršne gotovo ni nihče pričakoval Maribor ie izgubiJ tekmo proti Ra-pidu tn s tem tudi dve dragoceni točki Moštvo Maribora Je popolnoma razočaralo un posebno v drugi polovici nudilo skrajno slabo igro, tako da se mora zahvaliti le neodločnosti Rapidovega napadalnega kvinteta, da ni prejelo več golov Precej krivde na rezultatu nosi krilska vrsta in ožja obramba, toda tudi v napadu je manjkalo običajne odločnost Res je sicer, da so imeli obrambni igralo jako težko stališče zaradi izredno močnega vetra, vendar to ne more biti opravičilo ker je bil veter tudi v prvem oolčasu enak Knlska vrsta nikakor ni zadovoljila posebno levi krilec je bil nemoroč V splošnem je b:la vsa leva stran zelo štaba. Napad ie imel vodi In < sili v Bertonc-Iiju to Priveršku. dočim je bil Stare prepočasen Leva stran je preveč oklevala V tem oogledu je posebno grešil Semca ki je z nepotrebnim zadrževanjem žoge povzročil samo to. da je mogel Rap'd pravočasno koncentrirati svoje sile v obrambo in s tem odvrnrti nevarnost V splošnem pa so igralci imeli tudi neverjetno ■smolo. Ugodno Je iznenadil Rapid. Izvrstna le bila ožja obramba z izbornim vratarjem Hermanom na čelu. ki ie držal neverjetne sigurno par težkih bomb V knlski vrst je bnljiral Brokl; jako dober le bil tud OoHnar Napad se je izkazal jako prodornega. kar je brez dvoma pripisat Har-d irki. ki je tudi dosegel v 15. minuti zma-gonosni gol. Po poteku igre ne bi bilo oresefietljivo. če bi bil Maribor odnese! obe točki. Posebno v prvem polčasu je bil stalno nred go!om Rapida. toda napadalci so žogo zastrelili ali oa je postala plen vratarja. V drugem o-Ičasu pa se Je slrka spremenila: vratar Mar bora je trne! ob'io dela in je le s težavo rešil nekoliko težkih bomb Gol. ki mu je ušel, ne gre na niesrov račun. Sodnik t. Deržaj iz LJubljane le sodil objekt; vno. Železničar : Svoboda 4:0 (1:0) Zadnjeplasirana Svoboda je težlko nalogo proti močnemu nasprotniku rešila nadvse častno. Železničar je sicer igral vodrlno vlogo in si je že pred od mirom zagotovil gol. Svoboda kljub temu ni tagutriij glave in je večkrat prodrla o-brambo Železničarja. Po igri sami je Železničar zmago zaslužil. Mnogo ni<»~~v:h len«'h afc-ctf pa Je obtičalo zaradi mehkega terena. Tekmo je soda! g. Bergant Ostale nogometne tekme Celie: Atletik SK : SK Ol mp 3:1 (2:0). Sodnik dr Haninšek iz Maribora. Beograd: Jugoslavija . Sparta (Zornim) 3:1 (0:1); Jedinstvo : Grafičar 1:0 (0:0) Zagreb: Gradjanski : Viktorija 2:0 (1:0). 2eljezničari : Concordia 3:2 (1:2) Obču» ten poraz državnega prvaka zaradi od*ot» nosti 3 igralcev na ameriški turneji Haj» duka in slabe ifire obrambnega tria Spar» ta : Grafičar 4:0. (Nadaljevanje 45 nrrnut prekinjene prv. tekme). Stanje prvenstva po točkah: Hll« 7:1 (4:0); Nemzetierenezvacos 2:2 (0:1); Vasas: Szabarla 4:0 (2:0). Segedin: Bastya:Pecs-Baranya 4:1 (2:0); Berlin: Hertha:Viktoria 2:1. Frankfurt: ElntrachtrSp V Ftirth 0:0. Chemnltz: Hungaria (Budimpešta) PoPzei 6:3 (5:1) Amsterdam: Nizozemska : Belgija 3 : 2 (2:0). ★ SK Ilirija. Upravni odbor SK Ilirije skl:cuj« izredni občni zbor kluba, ki bo 14 aprila t. 1. ob 20.30 v dam-ikem salonu kavarne »Emona« Dnevni red izprememba pravil in iznopolnitev odbora. V primeru nesklepčnosti se vrši pol ure po zgorai na« vedenem času nov občni zbor ne glede na število prisotnih. — Za ponedeljek, dne 30 t m ob 18.15 sklicuje upravni odbor sestanek celokupnega članstva smučarske sekcije SK Iline v klubovi sobi kavarne »Evropa«. PolnoStevilna udeležba obvezna! Lahka atletika Cross-country za prvenstvo Maribora Prv« laMcoatletska -»riredttev ▼ letoS-njem leta ie bil včerajšnji cross-oountry za prvenstvo mesta Maribora, ki ga je priredil agilfli SK Železničar s startom in ciljem na Rapidovem igrišču Proes je me-riHa okoli 7.5^0 m. Tekači so morali nai-orej oreteči rundo na igrišču, nakar je šla proga 00 blatni in slabi oestj proti Radvanju in nazaj na igrišče. S šestimi rundam' na ujrrišču je M tek zaključen.- Vseea ie startalo R tekačev, ki so se Plasirali v nas'edniem redu: I. Podnečan (SK Železn'čfr) 29:^:02. 2 Stra«h (Isti) 29:15:13 3. H»'*er (Sv Ranrd) 20 i T.-.ta (SV Maribor) 5 Rak (SK Železničar). 6 Onotti (SK Železničar). Dve važni izredni športni skupščini v Zagrebu Zagreb 29. marca. Č. Danes se je vršila tukaj izredna skupščina jugoslovenakega plavalnega saveza. Udeležili so se je dele-gatje Haška, Boba, Brdjanina, Ilirije, Primorja, Jadrana, Juga, Viktorije, Gradjan-skega in KSU. Vprašanje spremembe pravil ni bilo definitivno rešeno, ker tozadevne priprave še niso končane. Izvoljen j® bil štiričlanski odbor z nalogo, da izdela končno redakcijo sprememb. Glavna naloga skupščine je bila določitev programa letošnjih tekem JPS Prvenstvo juniorjev bo 1. in 2. avgusta na Sušaku, v skokih & in 4. avgusta v Karlovcu, seniorsko prvenstvo 8. in 9. avgusta v Ljubljani, 15. in 16. avgusta pa dve mednarodni tekmi za prvenstvo dam Avstrije in Jugoslavije v Jugoslaviji. Slovanski tromateh Češkoslovaška - Poljska in Jugoslavija se bo vršil v Pragi, tekme za evropsko prvenstvo pa 23. do 3L avgusta v Parizu. V splošnem je bila skupščina izraz nervoze Ln neugodnih razmer v plavalnem športu. ^ Zagreb, 29. marca i. Proti pričakovanju se je nadaljevala danes dopoldne v No« vinarskem domu izredna skupščina jugo« slovenskega bazenskega saveza v popoU nem soglasju in prijateljskem razpoložen nju To je predvsem zasluga objektivnosti in spretnosti ljubljanske delegatke gospe Kroftove in uvidevne popustljivosti beo» grajskega delegata g. Lroševiča. Vsi spori, ki so se pojavili v zadnjem času med sa» vezom in podsavezi zaradi oaebmh ambi« cij so bili likvidirani. Ga. Kroftova je s svojo objektivnostjo in pravilno presojo >Toda «ospica. kaj nam vam prav za prav I gtorim?« »Moj bos. ali vam mar še ni Jasno? Pre vrat v Indiji... To sekundo, slišitet< »Vsi so znoreli Cemu vam vendar bo prevrat v Indiji?« »O' Angleški papirii bodo šli k vragu! On bo uničen. Izabela pa poide nazaj v bar! To je vendnr tako f»no«tavno! Gospod radio-tel^Trafist. prosim vas!« »Predujem«. >N;mam denarja pri sebi«. >Ka j denar I Damska ljubezen .. »T7vrstno<. »Poljub?« >0!« Vid jemajoča svila se je potisnila k Zaku Pusienu in dama ie izpregovorila par povsem razločnih besed. >Rue Blanche, 16«. »Telefon?« 47—8<. , »Kdaj?« >Oh dveh«. »Podnevi?« »Ponori r. >Tem ho/je«. K rok se ie obliznil: >Pri moji veri, gospod Matapaljt Ce ee temu pravi prednjem, si celotno plačo že kar lahko predstavljam«. »Dovolj naj bo poljubljanja«, je važno de- jal Matapalj. »Dovolj ie poljubljanja, pravim Preidimo k stvari!« »Dajte prevrat v Indiji 1« je zahropel K rok. »Da. da, kar najhitreje prevrati« je pisni- la dama. 2ak Pusien je nalahko pobledel. Zašel jr bil predaleč. »Takoj, gospoda! Odstranite se nekoliko! Takoj bomo napravili«. Stopil je k aparatu, negotovo zganil prste in potegnil za nekak vzvod. Takoj je i* medenine šinila kolobarja«ta strela, razlegel se je močan tresk in roi bloštečfh Isker se je vsul naokoli, udari groma so se kriSali s številnimi bliski ln vijoličaste ptice so zletele nad Parizom v vse smeri. V teh neprestanih eksplozijah in treskih Je drhtel Mnta-paliev kronometer. stekleni razum lepotice in K--okova ptpiea. D;klo ie ko bomba rletel 1* Hfta. »Tiso? hudičev in pra» toliko veVf R««! bi videl prekletega osla, ki ie povzročil ta električni škandal!« je zatulil, ko je skočil k aparatu. Spravil ie rse v red. Nastopila sta zopet m'r in tišina. Diklo je zagledal progaste nogavice fcnna Puslena. ki fe postal kakor od marmorja. »Proč odtod, lopovi Vesel bodi. da Je vse potnike »PoligimnMe« reSil nasproti prihajajoči parnik, sicer bi te zdajle lastnoročno spornih vprašanj ▼ vseh zadevah »tavila take kompromisne predloge, da so bili sprejemljivi za obe stranki brez vsakih ponižujočih sklepov. Sklenjeno je bilo, da se savez reorganizira m osnujejo trije podsavezi m sicet v Beogradu, Zagrebu m Ljubljani. Državno prvenstvo se bo od* igralo v vkup^nah. Važni sklepi so bili sprejeti glede novega načina prijav ' klu« bov in verifikacije igralk, ki bodo dobvle prvenstvene izkaznice Zbor bazenskih sodn kov bo imel svoj sedež v Beogradu ter bo popolnoma avtonomen organ sa« veza Skupščina JHS se bo vršila 19. apri« la v Beogradu. Ob otvoritvi t*nis sezone telesno-kulturnega društva ATENA Ugodna lega skrbno vzdrževanih tenis-igrišč »Atene« v Tivoliju omogoča otvoritev prostorov že v prvih pomladanskih dnevih. V letošnjem letu se obeta izredno živahna sezona, saj se prijavljajo navdušeni IgTalcI v celih skupinah že pred razpisom vpisovanja v društveni pisarni. Gradijo se nova igrišča, tako da bo dovolj prilike za razna tekmovanja. Društvo vrši tudi priprave za postavitev prepotrebne garderobe, omaric, prh, toalet Da pridejo vsi igralci na svoj račun, se bo oddajalo prostore po dveh sistemih, zaključeno ln odprto. Tekmovalcem se nudi posebno določene ugodnosti za izdaten trening. Prednost atenskih Igrišč pred vsemi drugimi je, da ležijo v centralni legi in gozdnem zraku. Za naše matere je priročna bližina otroških igrišč. Priporočamo našim ženam zlasti igranje v dopoldanskih urah, ki bo na željo po odprtem sistemu razpoložljivo za prosto igro vsak dan, vsak čas. Tudi mladina naj se z zanimanjem odzove k tenis-lgri, preizkušeni družabni igri vseh narodnosti, ki je danes cenen šport in ne več domena poedinih. Za 100 Din dobi dijak polletno sezonsko karto, tako da stane ura igre komaj dinar. Na željo dobi igralec tudi trenerja. Javi jeni so razni medklubski domači in mednarodni turnirji. Prijave sprejema dnevno pisarna Atene, Dunajska cesta La n. ! (Kreditna banka). Točna navodila in po-j jasnila daje pa odbor tenis-odseka v dneh vpisovanja v torek, 31. t. m. in sredo 1. i aprila od 16. do 19. v damsld sobi kavarne Emona. ★ ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes izjemoma seja ob 20. pri Mikliču. zaradi važnosti polnoštevilna udeležba. ASK Primorje (plavalna sekcija). Jo« tri v ponedeljek prične trening v kopali« &6u »Slona« točno ob 2.45. vrgel skozi tole odprtino« Ven! Ven! Ven!« Žak Pusien se ni dal dvakrat reči. Izginil je. izhlapel, eksplodiral. Samo ropot padajočega lifta je kazal pot njegovega bega. »Vrag nai vzame njega, slavo in lhibezen!« je premišljeval, ko ie lezel v avto. »Tale ček mi bo nadomestil slavo in 3e marsikaj«. »On torei ni radiotele^rafist?« so soglasno vorašali Matapalj. Krok in krasotica. »Vi se norčujete!« je lerno rare-nčal Diklo fOcel Je. govedo, čevljar. goHnf. In če hočete, končno tudi špijon, vse, 9amo radio-telegrafist ne!« R a ulegel se je strašen »tok. »Mol Mc»« Je vrVHVnH Mit»r»aTJ. »Mol film!« Je zahropel Krok. »Moji poljubi!« ja zaihte.!* svilena dama. »Za n'"m! ITiemite ga! Nazaj« Toda 2ak Pusien ie bil Se in časa ni kazalo izguhMati T«v1af je MMsmalj i^tr-eal iz čekovne kniižW 11«f. napisni Sl^vMko. nekoliko, podobno kolesnemu pedalu, in z vzdihom pomolil ček Dikloju. »Dvesto tisoč frankov! Ček na roko» Ta-koi potrebujem prevrat v Indiji!« »Nn'no potrebniem prevrat v Indiji!« je potrdil Krok in nepotrpežljivo grirel .istnik svoie piplce. »To zahteva mola stranka«. »Tn ogalma omea Tr.abe1a mora nazaj v bar«, je pristavila svilena Huma ter muhasto zacepetala t lakasto ladllco. Iz ruščine B. ZiherL Tebnifal mbrUie «rei«je »▼»•»"■»•"»i Nov angleški prometni zakon Proti koncu lanskega leta je Ml na Angleškem dogotovljen nov zakon, ki ureja promet s posebnim ozirom na motorna vozila Novi zakon, imenovan Road TrafTics Act 1930, ie sestavljen na popolnoma modernih načelih in dasi varuje predvsem pešce je za vozača motornega vozila zadostno Jamstvo, da so se upoštevale dovolj tudi njegove težnje. Med drugim določa: motorno ,kolo lahko vozi oseba, ki ie dopolnila 16. leto. t* Je pa vozila motorno kolo (vsaj šest mescev) pred 1. ianuarjem. je lahko še mlajša Šofer avtomobila mora biti star naimam 17 let Za motorno kolo se smatra vsako vozilo. ki ima manj kakor štiri kolesa, vendar ie pri tem teča vozila določena. Za vožnio motornega kolesa ali avtomobila moraš imeti samo licenco, medtem to upravliaču vozila ni treba napravit, šoferske« izpita pred državno komisiio. Kasen licence za vormo mora bodoči er podpisati samo še deklaracijo V njej iz-invi. da ne boleha na nobeni bolezni aH drugi fizični motnji, ki bi onemogočala 5o-firanie Vendar se tudi v tem pogledu tah-ko napravi izjema. Če ^fersk. kandidat dokaže pred komisijo, da kliub kaki bolaz ii ali fizičnem nedostatku (n. pr. pn invalidih i lahko brez nevarnosti vozi motorno vozilo se OiU izda dovoljenje. V primeru, da mu komisiia ne bi hotela dati dovol.e-nia za vožn,o. se reflektant lahko pntoži na policijsko upravo, k' potem ta spor reši. Kdor bi navedel netočnosti v deklaracju se kaznuje s prav občutno denarno globo ali na z zaporom 6 mesecev Licenco za vožnjo mora šofer Imeti jreo-no pri sebi Če bi io na oo/^bil in bi io stražnik iz kateregakoli vzroka zahteval, se ne kaznu-e. če v teku 5 dni pred'ozi licenco na pcVcijski stražnici, za katero sta se avtomobil In stražnik sporazumela. To je popolnoma novo In je gotovo vredno posnemanja. kajti vsakomur se lahko zgodi, da nekoč pozabi licenco doma in jo ravno takrat zahteva redar. Novi angleški zakon razlikule dva načina vožnje, in sicer »nevarno ™Tn<°« »nepizPIvo vožnjo«. Kol nepazljivo vožnjo kvalificira z^kon brerobzimo vožnjo in tako pri kateri se vozač nič ne ozira na druge osebe, ki se nahajajo na ulici. Takemu vozaču «e odvvame licenca šele po tretjem prestopku Proti odvretiu jicence se vozač lahko pritoži na sodišče. Če sodišče odbite pritožbo, se šofer po preteku 6 mescev ronet lahko obrne na sodišče 'n obnovitev postorila. Če ga zopet jdbiie-jo. se po dallnib 3 meseci* ropet lahko prijavi zaradi ropet^ega dovollenia. Za dallnjo odredbo novega zakona pa ay-tomobilisti niso prav nič navdušeni. Ona namreč pravi, da lahko vsaka o«eba ki z (Gotovostjo trdi. da ie vožnja avtomobiMi.ta nevarna, zahteva od vozača leg'timaeuo. t i. niegovo ime in prebivališče Če se vozač ne bi odrvsl tskemn pozivu in bi ga potem izsledili, bo kaznovan. V .vsakem pri meni kazenskega rnVelovania pa se avtomobfist mora prei obvestiti, da lahko po'5Čp priče V primeru nesreče mora nvtomobilist ostati na 4i°stu in dati zabeležiti ime In stanovanje. Ako tega ne bi tskoi storil, mora v teku 24 ur prijaviti zadevo stražniku. Nsdalie regulira novi žskon ravarovanie proti nereodam. v ostalih členih oa ni posebnih dragih odredb vsai ne takih, ki bi bile drugačne, kakor iih imajo zakoni drugih naprednejših držav. •ddelek Vuaia OU Cempavv. i 4 Tudi dame postavljajo rekorde. Seveda angleške dame! (Ne mislimo sicer omalovaževati naših dam, ampak Angležinje imajo za rekorde vendarle več smisla m najbrže tudi prostega časa.) Tako je ga-Stuartova postavila nov rekord v nad 100 km s povprečno hitrostjo 20b.Uf>/ kilometrov na uro. Rusija naroča motorna kolesa. Reka nemška tovarna motornih koles je prejela od ruske vlade naročilo v vrednosti nad 4 milijone Din. . ^ „ Lep promet na berlinskem letališč«. Ha aerodromu Tempelhof pri Berlinu so zabeležili lep prirastek prometa v lanskem letu napram 1929. Tako je odletelo z aerodroma vsega skupaj 4.848 letal, med em ko iih je odletelo 1929 le 3-898. Doletelo je 4.779 aeroplanov (lete 1929: 3.844); potnikov se je prepeljalo 27.514 (26-819), a pošte se je prevozilo 933.575 kg napram 754.^59 kg. „ ^ _. . _ Zanimiv spomenik. Na mnogih eestan v Ameriki najdemo prav zanimive spomenike. podobne nadgrobnim spomenikom. Na teb kamnih stoji motor kakega avtomobila in pod njim so vklesane vrstice: »V spomin dobremu motorju, umrlemu zaradi slabega bencina in cenenega olja. Grajen lete 1923, uničen lete 1925. Naj počiva v miru!« Spomenik ie postavljen v upanju, da bodo avtomobil isti poslušali nasvet inženjerjev, in uporabljali dobro olje, m to pogosto. Zopet rekord... Ampak šele v priprav!. Znan angleški športnik Lord Ridlev se pripravlja, da potolče svetovni Campbellov rekord z malimi avtomobili in je v to svrho že začel s konstrukcijo posebnega dirkalnega avtomobila. Londonska Fordova tovarna. Kakor mano. ima Fordov koncern svojo centralo za izvenameriško ozemlie v Londonu. Ta Fordova evropska centrala posluje kot delniška družba in sedaj nameravajo povišati njeno glavnico na 9 milijonov funtov. Aviacija v Italiji- Italijanska družba za zračni promet je sklenila pogodbo z ministrstvom za aviacijo, v kateri se je privatna družba obvezala, da bo prevažala potnike s svojimi leteli na progah: Rim-Ge-nova-Marseille, Rim-Oenova-Marseille-Bar-celona, Sirakuze-Tripoli, Rim-Genova, Rim-Napulj-Palermo in Rim-Napulj-Sirakuze. Promet bo vsaj dvakrat na teden, a na progah Rim-Genova, Rim-Napulj-Palermo in Rim-Napulj-^irakuze dnevno razen nedelje in praznikov. Privatna družba bo dobivate od ministrstva podporo in sicer okrog 50 Din po km, a za največje aeroplane okrog 80 Din po km. Pogodba je sklenjena na 8 let. Angleški T. T. Na angleškem tekmovanju Tourist Troohy nameravajo na startu pustiti vse vozače naenkrat Prireditelji trdiio namreč, da bo teko sama dirka bolj[ zanimiva in tudi pregledna. To je sicer res. a vprašanje je le. ali zaradi velikega števila tekmovalcev ne bo kakih težav pri vožnji. It nemškega avtomobilizma. Policijsko ravnateljstvo je sestavilo novo statistiko motornih vozil, ki so sedaj v Berlinu v prometu Po tej statistiki je v teku preteklega meseca padlo 5tevilo motornih vozil od 10^ 125 na tOl Grand Prte Holandije. Znana avtomobilska dirka sa veliko nagrado Holandije Je letoe razpisana za 11 Jn'Ua In že zdaj s« domači vozači pridno pripravljajo. ..ŽIVLJENJE IN SVET**? ŽENA V SODOBNEM SVETU Strah pred pametjo še danes se toliko 3 patosom govori in apelira na čustvo žene, >ki bo odrešilo moža<, X) bogatem čutsvu matere, ki bo vse pravilno uredilo«; laska se ji z raznimi le-j-odoneeimi nazivi: >čuvarica doma«, >njen vzvišeni poklic« in papež jo nazivlja v svo ji encikliki >srce«, dočim je mož >glavac rod b me. Toda, komu ni znano, da nagiblje ravno čustvo izmed vseb naših notranjih sposobnosti najbolj k temu, da razblini našo osebnost, naš jaz? Nobena stvar na svetu" ne pozabi bolj vsega človeka nego čustvo. Toda tem žalostnejše je dejstvo, da je danes žena sama nasprotnica duha. Kako se čuti polaskano, če se ji pravi, da je praktična, moderna, spretna, vešča, a noče veljati za pametno, izobraženo, duševno visoko stoječo. To stori iz nerazumljivih, na stare molke instinkte prikrojenih ženskih idealov in napelje s tem sama nehote vodo na mlin nf-duhovitosti- Težko je pokazati, ▼ čem vsem obstoji pravzaprav ta strah pred duhom. Sicer nismo danes me žene vse takšne, kot je bila duhovita in pristno ženska Karolina Schlegel, ki se je vse svoje življenje bala, da bi izvedel svet, kako strašno rada je presedela pred svojo pisalno mizo po cele dneve; toda nekaj od tega atavizma je ostalo še v naši krvi. 100% dnevnikov in 85% ženskih listov živi danes še od tega; vsa psihologija modnih poročil, ki hvali dolge lase in daljša krila kot izraz povrnje ne ženskosti, v dobi žene, ki je po vojni malce izgubila tla pod nogami — kakor da bi ta ženskost ne bila darilo raznih tovarnarjev za suknjo in modnih krojačev, kakor je bila svojedobno maskulina žena. Gotova množina deklet in žena živi od tega, da se s posebno naslado pohvali v moški družbi, da ne čita časopisov, ker je ženska, kajti, čemu rabi to in točno prejema od moža kompliment za to: res, prava ženska! Ali ni skoro vsaka ženska občutljiva, če se ji reče: >Ti si najpametnejša izmed žen«, ko bi vendar rajše cula: >Ti si najlepša, najljubša žena, kar jih poznam«. In koliko žen se boji nastopiti v javnosti iz strahu da izgube svoj >ženski čar«. Vendar pa ne stoji duh, bodisi kot ideja ali duš?vna usmerjenost v kateremkoli nasprotju s tem, kar se danes poveličuje kot ženska notranjost So-li duševno visoko stoječe, svojega spola se zavedajoče žene sla- bejše matere kot prejšnjih generacij? Se-li ne najdejo lahkomiselne, matere brez odgovornosti, v čisto drugih krogih, kot ravno pri ženah, ki so si sveste resnosti, svojega položaja ali svoje osebne izobrazbe? Mislite mari, da so žene političnih salonov 18. ia 19. stoletja, ki so gotovo igrale veliko vlogo, posvetile vso svojo moč edino domu in otroku? Danes pa obstoja še vedno neusmiljeno in grozno dejstvo, da se ženi še vedno stavi tista ali, aH — osebna izpopolnitev v ljubezni ali poklic. Oboje hkrati ni zmožna. Seveda pa tiči v tem toliko resnice, da duševna kompliciranost i ženi ne omogoča biti srečna; zraven pride še dejstvo, da moški v splošnem nočejo pametnih žen, ker so nekomodne in ker je pametni žera pač težje najti tako hitro >srečo v ljubezni«. S tem, da so se ženi od moža in priležni-ce blagohotno priznala gotova vzvišena čustva (ki pa njej sami niso prinesla prav nobenih koristi), se ji je skušala vzeti vsaka zmožnost duha, ki si jo je mož že a pri-ori prilastil zase. Kar zahteva od sebe kot pogoj, se pri ženi osmeši. Ona, hoteč mu ugajati, se je vso dobo zadovoljila z epitela in nemo ter bogu vdano prenašala svojo nelahko U9odo. V tem je moža krepko podprla še katoliška cerkev, ki je v vdanosti in neprosvet-ljenosti žene, matere in vzgojiteljice njenih vernih sinov, videla svojo najboljšo oporo. Toda ta strah pred pametjo postaja smešen, kakor je smešen poziv ženam, da naj čuvajo duše ljudstva in jim zapirajo vrata do spoznanja in resnice. Žena v poklicnem življenju V Pragi biva kot gost Mis Dorothv He-nekerjeva iz Montreala v Kanadi, predsednica zveze poklicnih žen, da se pogovori z evropskimi ženami o možnosti ustanovitve filiale federacije žen, ki so v poklicih. Internacionalna federacija je bila ustanovljena 1. 1930. v Ženevi, da osigura ženi v obrti, trgovini in drugih pridobitve-nih pozicijah iste pravice, kot jih imajo moški. Danes ima v Ameriki že 80.000 članov in obsega 575 poklicev, ki so ameri-kanski ženi danes že dostopni. Doslej je bilo ustanovljenih šest komisij: za prijateljske stike, komisija za umetnost, za trgovsko izmeno, v New Yorku se nahajajoco publicistično komisijo, člansko komisijo, kateri predseduje Mis Heneker in od dr. Beth z Dunaja vodeni internacionalni informativni biro. Začasno se bavi omenjena zveza z ureditvijo izmene blaga. Zdi se, da so žene povsem na mestu, da sodelujejo v medsebojnih trgovskih stikih. Zdaj pripravljajo veliko vzorčno razstavo, na kateri bodo brezdvomno sodelovale žene vseh narodov. Koncem julija in začetkom avgusta bo na Dunaju kongres federacije. Ta narodna in mednarodna zveza je mogočna federacija, ki je ▼ 14 letih svoje ga obstoja v raznih deželah prinesla že dokaj koristi. V Avstriji, Italiji, Holandski, Franciji in Belgiji se nje filijale lahko že proslavijo z uspešnim delom- Ga. Heoeker-jeva je mnenja, da so češke žene dobro pripravljene, da se strnejo ▼ organizacijo za to koristno delo. Svet Društva narodov se obrača na žene Mednarodne ženske organizacije, med njimi tudi internacionalna ženska liga za mir in svobodo, so se z vso resnostjo zavzele, da zasiguraio ženi enake nacionalne pravice kot jih uživajo moški. Povod za to je dal prošle pomladi v Haagu formulirani zakon, ki je vseboval za žene druga določila kot za moža. Povodom enajstega zasedanja sveta društva narodov v prošlem septembru se j« obravnaval prvi odstavek zakona, kateri govori o narodnosti žene. Radi protesta žen je bila odložena zadevna debata na prihodnjo skupščino. Ko se je v januarju zopet sestal svet društva narodov, je obvestil vse vlade, da bo na 12. zasedanju skupščine na dnevnem redu vprašanje narodnosti poročene žene. Obenem je bil generalni sekretar pooblaščen, da sestavi ženski komite, obstoječ iz dveh članic naslednjih organizacij: internacionalna zveza žen (inter. alijansa za žensko pravo glasa, internacionalna ženska liga, inter-amerikanska komisija žen), in-ternacionala za enake pravice, vseazijatski ženski kongres, internacionalna federacija akademskih žen in asociacija mladih krščanskih žeu. Zastopnice teh društev naj bi izjavile željo žena z ozirom na njih narodnost in jo predložile ob priliki zasedanja prihodnje skupščine. Prvič odkar obstoja, je sklenil svet društva narodov vprašati žene za njihovo mnenje, ▼ zadevi zakona, ki se njih tiče. CENE MALIM OGLASOMi mmmmmm—rnmmam—mammmmmsmmmsms—mm Za oglase, ki služijo v posredovalni in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) oove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din, če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati prt-stojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 poitjo po pesti naslov JCdor hcee * ~ m" ati RaQo druge 2n/oraioe«;c ticcec •« matih of lasov naj prelomi v mnamteah ££ ttc »• bo pfofol odgovora CENE MALIM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek tO Din. Pristoibma za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem s naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rat. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Več šivilj m krznarsko obrt sprejmem. Naslov oove oglasni ©ddeSek »Jutra«. 11571-1 Vajenca ▼ manufa.kturno trgovino sprejme Josip Ogorentz, Xovo mesto. 11968-1 Učenko in prakti-kantinjo ■prejme modni atelj« M. M. Sare, vila Trnovska — Rntarj«v* oiica 4-a (pri Vrta 51). 12094-1 Vajenca »prejme knjigovezniea-Jrartonaža. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 12098-1 Brivski pomočnik ki zaia striči prvovrstno »Bubi frizure«, kateri je že delal v večjih salonih se sprejme v damskem salonu G j a d Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6. 12137-1 Prodajalka izvežbana v mešani strok!, žeJi službo v času sezone — najraje na Bledu. Ponudbe pod »Sezona 45« na podružnico »Jutra« ▼ Mariboru. 11945-2 Natakarica z dobrimi spričevali 18-če službe kot natakarica v boljši gostilni, prevzame tudi službo kot plačilna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod > Vestna v službi«. 11057-2 fUmvvania Stanovanje dveh, dirom a ene »obe. išče tričlanska družina s 1. majem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirni stanovalci«. 11888-21 Stanovanje 1—8 sobno, iščeta boljša Podstrešno sobico oddam mirni gospodični t -vili pn Vrtači. Naslov v i oglaenean oddelku »Jutra« 1 12003-23 Uniforme dežne plašče in vse potrebščine ima ▼ lalogi zakonca. Ponudbe na cgl. Simon Klimanek, Selenbjr-oddelek »Jutra« pod »Brez gova ulica 6. 106 dece«. 12002-31 Kuharica i&č« službo. Gre tudi k starejšemu samostojnemu gospodu Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 11735-2 Večji trgovski lokal oddam v najem. Pojasnila pri tvrdki M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode. 11966-17 Gostilno dobro idočo — najraje ▼ okolici Celja vzamem na račun. Položim tudi kavcijo. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šiiio »Kavcije zmožna«. 11738-19 Parcelo 654 m1 veliko, bliža bolnice prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Sobo prazno ali opremljeno oddam. Naslov pove oglasni oddolek »Jutra«. 11854-23 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11987-23 Sostanovalca s hrano ali brez sprejmem e 1. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10054-33 Sobo s posebnim vbodom faa hrano ali brez oddam s 15. marcem. Naslon v oglas. 13077-20 oddelku »Jutra«. 10053-33 Za veliko noč Vam nudi praške io domače Sunke najboljše vrste in ne preslane — tvrdka I. BuzzoHni delikatesna trgovina, LJubljana, Lingerjeva ulica 1. 11536-30 Amaterska dela (razvijanje tn kopiranje) io foto-materijal je najcenejši pri foto Joško Smuc. VVol-fova 12, podružnica Bled. Belega krompirja 2 vagona kupim proti plačilu po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Krompir«. 12015-33 t . . '"V "*>• potniki Fiksum in provizijo dob« ▼ manufaktnri verri-rani potniki ta obisk privatnih strank ▼ Ljubljani, okolici ali vsej Dravski banovini. Nastop takoj. — Pismene ponube na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značk« »Fiksum«. 118704» Kuparn Srečke, delnice in obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana. Seienburgova «1 št. 6/II. 11115-7 JWm>a Petsedežni avto odprt, generalno popravljen naprodaj. Ponudbe oa »gl oddelek »Jutra« pod Mfr® »Takoj 25.000«. 11872-10 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajski e. * (Jogo Anto) telefoa 2234 Prva oblast, koncesijonirana Prospekt saaiooj; pišite poni 351 Solnčna soba posebni vhod, elektr. razsvetljava blizu Ta bora, se odda. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 12144-23 Veliko sobo s posek »hodom ia elektriko, pripravo« m f»e, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11663-33 Krompirja dobrega več vagonov proda Joše Grem. trg., Logatec. 12110-33 Znamenita ruska Igralka Olg« Cehov* bo v veseloigri »Ljubezen — nemoderna«, ki je v berlinskem Malem gledališču bila 50-tič Tprizorjena, povzela turnejo po vsej Nemčiji. »Stadije • ženah« je naslov knjige, ki jo je izdala Gertrud Baumerjeva v založbi F« A. Herbig v Berlinu. Nov, časa odgovarjajoč poklic sa ženske. Enako kakor je bila pred 40 leti zobo-tebnika siguren eksistenčni poklic in se je zato velik del takratne mladine posvetil študiju te stroke, tako je danes strokovno znanje moderne ko6metike sijajna eksistenčna možnost, predvsem za žene, ki niso zadovoljne v svojem dosedanjem poklicu ali one, ki jim je dana možnost, da se v razmeroma kratkem času priuče obrti, ki nudi danes najbolj dobičkanosne izglede. Vsaka žena si pridobi na dunajski kosme-tični šoli, ki je odprta tudi vsem Lnozem-kam, potrebno znanje, da kot specijalistka ©tvori svoj lastni zavod ali pa da fe na sličnib institutih nastavljena kot strokovna voditeljica. »Ženska generacija ▼ slikah« je naslov knjige, ki jo je izdala Emmy WoIfova s prispevki Baumer, Baum, Huch. Reicke, Weber L dr. ▼ založbi F. A. Herbig v Berlinu. Znamenite lene ▼ svetovni zgodovini. V založbi Herbig v Berlinu je izšla pod jo-renjim naslovom knjiga lise Reicke s sledečo vsebino: Elizabeta angleška — Marija Terezija — Katarina Velika — Luiza Pruska — Aspazija — Lucrecija Borsia — Pompadour — Lady Hamilton — VieJutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja frane Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Yai v Ljubljani.