faStiiia platana * lotovini. IZHAJA VSAK TORBE, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI Caiopls sa trgovino« Industrije 1’. n. Licejska knjižnica Ljubljana. Bredništ\o in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. - Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani leto vra. Telefon št. 552. IjJUBLJANA, dne 9. junija 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 66. Za pospeševanje tujskega prometa v Sloveniji. Za Slovenijo, ki je v agrarnem oziru pasivna pokrajina, igra poleg trgovine in industrije za prehrano prebivalstva tujski promet izredno važno vlogo. Velik del prebivalstva je navezan edinole na dohodke iz tujskega prometa,' slovita zdravilišča in letovišča Slovenije hranijo prebivalstvo celih okrajev in zato bi bila naloga smotrene državne politike, da krene najveejo pozornost pospeševanju tujskega prometa v teh krajih. Predvsem bi bilo tu na mestu, da se s primerno tarifno poltiko, z znižanjem vo-zarine omogoči tujcem čim večji po-set teh krajev, ki imajo vse predpogoje za najlepši razvoj tujskega prometa. V dobrem razumevanju važnosti tarifne politike za pospeševanje tujskega prometa je ministrstvo saobra-čaja z razpisom št. 13.441/25 odobrilo onim, ki želijo obiskati naše Primorje in vebče kraje na obali Jadranskega morja, za čas od 1. junija do 1. oktobra polovično vožnjo po železnici, pod pogojem, da traja bivanje v teh krajih najmanj 14 dni, kar mora biti razvidno iz žigov na karti pri odpoto-vanju in povratku. Polovična vožnja velja od vseh postaj naših državnih železnic do Sušaka, Bakra, Plas, Splita, Šibenika, Metkoviča, Gruža (Dubrovnik) in Zelenike. „ Daši ta ukrep ministrstva saobra-caja pozdravljamo in brezpogojno odobravamo, moramo vendar odločno zahtevati, da se tarifne ugodnosti, ki so se dovolile za poset Primorja, dosolijo tudi za poset naših letovišč in zdravilišč. V tem pogledu bi bilo predvsem upoštevati Bohinj in Bled, Rogaško Slatino, Dobrno, Laško, Rimske Toplice in Slatino-Radenci. Vsi ti kraji so v preteklem letu zaključili svojo bilanco dokaj neugodno in nujno potrebno bi bilo, da bi priskočili tem krajem na pomoč z uvedbo tarifnih ugodnosti za njih poset. Kraji so bogato obdarjeni z neprecenljivimi prirodnimi krasotami in izrednimi zdravilnimi silami, ki so si pridobile že svetovni sloves. Vsi pogoji za uspešen razvoj tujskega prometa so tu dani, treba je le nekaj dobrega razumevanja s strani merodaj- nih naših faktorjev. Racijonelno izkoriščanje teh bogastev bi ne bilo samo v interesu krajev samih, ampak tudi v eminentnem interesu celokupnega našega narodnega gospodarstva. Dolžnost naših gospodarskih korporacij in organizacij, zlasti Zveze za tujski promet, pa tudi posameznih zdraviliških ravnateljstev kakor tudi občinskih zastopstev je, da se obrnejo do ministrstva saobračaja s prošnjami, naj se uvedejo za naše kraje iste tarifne ugodnosti, kakor so se dovolile za poset Primorja in dolžnost ministrstva je, da tem utemeljenim predstavkam v interesu pospeševanja tujskega prometa in v splošnem interesu našega narodnega gospodarstva v polni meri ugodi. Naš izvoz v aprilu 1925. Po podatkih, ki jih je objavila Gener. direkcija carin, je znašal izvoz v mesecu aprilu t. 1. 320.836 ton v vrednosti 659,681.119 Din napram 260.920 tonam v vrednosti 725,294.267 Din v aprilli teta 1924. Po količini znaša torej povišek izvoza napram aprilu lanskega leta 59.916 ton, dočim je vrednost izvoza v papirnatih denarjih nazadovala za Din 65,613.157, v zlatih dinarjih je pa tudi vrednost narastla, in sicer za 3,961.590 dinarjev v zlatu, kar je posledica zboljšanja dinarja. V odstotkih je napredoval izvoz po količini za 22.96%, po zlati vrednosti pa za 7.55%. Glavni izvozni predmeti v aprilu 1925 so bili (po vrednosti v milijonih dinarjev):' turščica 198.73; gradbeni les 11.10; jajca 73.07; goveda 31.33; hmelj 15.42; sveže meso 14.24; svinec V ploščah 12.66; cement 12.63; izkopine in rude 12.3; konji 11.67; kože od divjačine 11.59; svinje 9.84; lesni izdelki 8.72; amonjakova soda 5.20; posoda iz železne pločevine 4.85; kalcijev karbid 4.67; razna žita (brez pšenice) 4.44; mesni izdelki 4.14; hrastovi pragi 4.13; zdravilna zelišča 3.90; pšenica 3.89; bukovi pragi 3.57; sir-kačka-val 3.55; ekstrakti za usnje 3.95; drva za kurjavo 3.33; otrobi 2.93; predivo 2.67; kavstična soda 2.49; pšenična moka 2.34; fižol 2.12; perutnina 1.91; ferosilicij 1.59; drobnica 1.39; kalcijev cinajamit 1.37; sirovi svinec 1.34 ter več ostalih predmetov manjše vrednosti. Izvoz v prvih štirih mesecih t. 1. znaša 1,337.804 tone v vrednosti 2.933,162.656 Din napram 976.184 tonam v vrednosti 2.796,672.730 dinarjev v enakem času leta 1924. Napredek napram lani je torej: po količini za 361.620 ton, po vrednosti pa za 146,489.926 Din, odnosno za 50,818.665 Din v zlatu. Gibanje cen v veletrgovini. Beograjski Privredni Pregled priobčuje o gibanju cen v veletrgovi- Doba povprečje leta 1913 januar 1923 januar 1924 februar 1924 marec 1924 april 1924 maj 1924 junij 1924 julij 1924 avgust 1924 september 1924 oktober 1924 november 1924 december 1924 januar 1925 februar 1925 marec 1925 april 1925 maj Celotni indeks cen se je tekom meseca maja t. 1. dvignil za 3.5%. Cene so se znižale skoro v vseh skupinah, izvzemši skupino poljedelskih produktov. Ta skupina se je v primeri s cenami v mesecu aprilu dvignila za 2-5%. V okvirju te skupine se je podražilo žito, moka in koruza, pocenila pa so se živinska krmila in krompir. Tako stoji v cenah skupina poljedelskih produktov med vsemi skupinami najvišje, kar dokazuje rentabilnost poljedelstva pred vsemi drugimi gospodarskimi panogami. Skupina živina in živinski produkti se je pocenila za 8%. Padle so cene za vse vrste živine, za perutni-no jn jajca. Cene te skupine so se znižale zaradi zboljšanja dinarskega kurza v primeri s pariteto tujih tržišč. Cene za sadje in sadne izdelke so se znižale za 3%. Izgledi za dobro sadno in vinsko letino so povzročili znižanje cen za vino in žganje. Stavbeni materijal se je pocenil za 10%. Izvozno blago (stavbeni les) se je moralo po dolgem odporu prilagoditi izboljšanemu dinarskemu kurzu. ni za mesec maj t. 1. sledeče indeksne številke in poročilo: poljedel. živina in sadje in gradivo kolonij. industr, celotni pridelki produkti zelenjava blago izdelki indeks 100 100 100 100 100 100 100 2740 1901 912 2240 1954 2830 2098 2295 2626 910 2062 1667 2618 2034 2380 2888 994 2062 1685 2618 2101 2433 2479 1005 2092 1709 2523 2040 2351 2290 969 2060 1683 2484 1973 2245 2082 1036 2132 1681 2292 1911 2158 2211 1123 2161 1711 2340 1984 2188 2317 1203 2161 1712 2389 1995 2256 2482 1347 2097 1709 2402 2049 2108 2417 1401 2154 1547 2246 1978 2080 2394 1670 2145 1549 2048 1981 2019 2520 1726 2257 1602 2102 2037 2115 2544 1836 2265 1608 2207 2112 2164 2263 1859 2191 1531 2067 2012 2212 2009 1850 2346 1521 2015 1993 2191 2009 1859 2444 1542 2079 2009 2181 1881 1982 2438 1538 2029 2005 2236 r737 1926 2200 1529 1971 1933 Dočim se pa uvozno blago izdatno po-cenjuje, so cene za domače potrebščine še vedno visoke. To velja posebno za strešno in zidno opeko in za cement. Skupina kolonijalnega blaga izkazuje samo neznatno izpremembo, skupina industrijskih produktov pa se je pocenila za 5%. Ako primerjamo cene v maju preteklega leta s cenami v mesecu maju tekočega leta, vidimo, da je izboljšanje dinarja, ki se je tekom enega leta dvignil za 20% (od 6-9 na 8 5) na posamezne uvozne predmete sledeče vplivalo: na industrijske predmete 13% in na kolonialno‘blago 10%, torej povprečno 11.5%. Da se cene teh uvoznih predmetov niso znižale za 20%, je povzročilo predvsem zvišanje carinskega ažija, vsled česar so se inozemske cene nekaterih predmetov zvišale. Pri izvoznih predmetih ni imelo izdatno izboljšanje dinarskega kurza nikakega vpliva na skupino poljedelskih produktov, dočim so se cene za živino in živinske produkte pocenile za 15 ca LISTEK. Dr. Metod Dolenc: 0 denarnih krizah v preteklih in današnjih časih. (Nadaljevanje.) a) če gre za povračilo škode vsled zamude pri izpolnitvi pogodbe, n. pr. ker dolžnik ni plačal pravočasno, mora dolžnik povrniti tudi tisto škodo, ki je nastala vsled razvredbe marke! Toda ta škoda se mora uceniti, ne'samo z ozirom na znižanje kupne moči marke, ampak predvsem po okolno-stih, ali bi bil upnik mogel pri pravočasnem povračilu dotični znesek mark odtegniti padanju vrednosti. K takim okolnostim pa se samo po sebi ne more šteti možnosti, da se marke dobro nalože, niti možnosti, da bi bil mogel upnik marke hitro premeniti v tujo valuto. Dokaz za vse tiste trditve, ki utemeljujejo škodo, zadene upnika. b) Pri kupnih, delovnih in dobavit-Tenih pogodbah se treba ozirati na čas, ko naj se pogodba z roko v roko izpolni, če je dotlej vsled padca nemške denarne veljave nastopila morda neskladnost med določeno ceno in med vrednostjo protidajatve, ima pro-| dajalec, podjetnik ali dobavitelj pra-; vico, da odkloni izročitev prodanega predmeta, delo ali dobavitev, čeprav j ponuja nasprotnik plačilo, in da za-; hteva — odstop od pogodbe, oziroma če gre za ponovno dobavitev, da odpove pogodbo. Isto pravico ima tudi tisti, ki je stavil ponudbo (oferto) na daljši rok. Oferta ostane sicer v veljavi, tudi pogodba nastane s spreje-: mom oferte, toda tisti pogodnik, ki : naj postane dolžan stvarni predmet pogodbe, ima pravico odstopiti, če nasprotna stran ne pristane v zvišanje cene. Ne priznava pa se, da bi propast valute samaposebi uničila pogodbo, niti se v markah določena ce-na..vs'®j| propasti valute številčno ne zviša. Niti sodnik ne sme pogodbe v ničemer vsebinsko izpreminjati, edino le to sme nastopiti, da dolžnik stvarnega predmeta zahteva odstop od pogodbe ali pa napravi odpoved pogod-bo. vodilno nscclo pri vseh t©li urc~ ditvah razmerja med upniki in dolžniki je potreba, da se vpoštevata vera in poštenje. Če je pri sklepu pogodbe ena stranka špekulirala, vzela je tudi rizik poslabšanja valute nase; za špekulacijska opravila valorizacija ni na mestu. Sploh prihajajo le tiste izpremembe na vrednosti valute v poštev, s katerimi se tudi pri skrbnem uvaževanju vsega položaja in vseh možnosti ni dalo računati. Vendar ni odvisna pravica valorizacije od okolnosti, da bi vzdržanje pogodbe pomenilo gospodarsko propast dolžnika stvarnega predmeta-pogodbe. c) Dolžnik stvarnega predmeta se načeloma ne more brez nadaljnjega odreči izpolnitve pogodbe. On je redoma dolžan, da najprej nasprotnika pozove, da primemo zviša ceno; le če oni to odkloni, ima pravico odstopiti od pogodbe. Nasprotnikova nezadostna ponudba zvišanja cene, ki jo označi za dokončno, se smatra za odklonitev. 3®. dolžnik stvarnega predmeta že izvršil dajatev, sme zahtevati, da sopogodbenik še ne poravnano terjatev primerno zviša. Kdor je plačal terjatev v naprej ob času, ko je denarni znesek imel še primeroma pravilno vrednost nasprotne dajatve, temu ni treba zvišati plačila niti ne tedaj, če je ob času izpolnitve pogodbe od druge strani obstojalo nesorazmerje, niti ne tedaj, če se nasprotniku ni posrečilo, da bi sprejeti denarni znesek obvaroval posledic padanja vrednosti valute. Če je dal kupec svoj akcept v svr-ho i plačila kupnine in akcept rešil (vnovčil), potem ko ga je bil prodajalec spravil v promet, mu kupnine ni treba zvišati, dasi je med tem časom nastopila razvredba; pač pa mora kupnino zvišati, če akcepta ni rešil. Zvišanje terjatve na tak način, da se pogodbena cena nadoknadi s številom mark po stalnem vrednostnem merilu dolarja na zlato valuto, ni vedno pravilno; treba je vpoštevati vse okolnosti poedinega primera in izračunati tisti znesek, ki je kos, da izravna obojestranski interes. Pri tem se je treba ozirati na splošni gospodarski položaj in pa tudi na posebne razmere pogodbenikov, osobito na zamudnost in na sprejem samega rizika, ki tiči v pogodbi. Tisti znesek, ki ga izračuniš na podlagi vpoštevanja stalne vrednosti (primere z dolarjem), mora se smatrati za najvišjo dopustno mejo valorizacije navzgoraj. Ako pa je bila dajatev že storjena in je Štev. 66. ■WBMRnWml Iz sarajevskega kongresa. D. Sestava narodnega komiteja za med- j narodno zbornico v Parizu. j K tej točki dnevnega reda je poročal g. dr. Adolf Čuvaj, generalni tajnik Trgovske in obrtniškp zbornice v Zagrebu, v imenu odbora, kateremu je predsedoval g. D. Alexander, predsednik Sa-veza industrijalaca v Zagrebu. Poročevalec je uvodoma pojasnil postanek in organizacijo mednarodne trgovske zbornice v Parizu, ki temelji na pravilih iz 1. 1920. V nadaljnih izvajanjih je povdar-jal važnost te zbornice za razvoj mednarodne trgovine in za okrepitev čim tesnejših zvez z inozemstvom, posebno s Francijo, s katero nas vežejo prijateljski odnošaji. Poročevalec smatra za potrebno, da se čimpreje sestavi Narodni odbor te zbornice za našo državo. Narodni odbor naj bi bil stalno zastopstvo te zbornice v naši državi in naj bi stalno dajal zbornici informacije o naših gospodarskih prilikah. Mednarodna trgovska zbornica bode imela važno vlogo tudi glede propagiranja naših gospodarskih sil v inozemstvu in je torej tudi iz tega razloga potrebno, da se čim več gospodarskih organizacij naše države včlani v omenjeno zbornico. Poročevalec priporoča posebno gospodarskim krogom v krajih bivše Avstro-ogrske monarhije, da se potom te organizacije orijentirajo proti zapadu in opuste predvojne zveze, ki jim Narodna banka začela podeljevati male kredite (posojila) po 5000 Din rokodelcem, ki so dosegli vsoto 10 milijonov dinarjev, dočim so bili preje obrtniki kot celota popolnoma izločeni od cenenih kreditov Narodne banke. Nikakor ni čudno, da se je ustvarilo teoretično mnenje, da so obrtniki obsojeni na gotovo propast, ker ne morejo vzdržati konkurence z industrijo, ki je izkazala zmožnost za obstanek ravno zato, ker je imela na eni strani ugodnosti od države, na drugi strani pa cenen kredit pri vrhovnih denarnih ustanovah. Trdno prepričani, da se morajo tudi naše rokodelske delavnice modernizirati z nabavo boljših strojev in boljšega orodja, vstrajamo na zahtevi, da se ta tehnični napredek omogoči s cenenim kreditom našim rokodelcem. Ceneni kredit se da doseči na dva iui-čina: 1. Z osnovanjem državne obrtne banke, ki naj bi dobila od države 40% osnovnega kapitala in naj bi bila oproščena vseh davkov, pribitkov in drugih davščin. Obrtna banka naj bi imela pravico, da reeskontuje svoje portfeljne menice pri Narodni banki, kar je po zakonu o Narodni banki tudi predvideno; 2. razen tega je treba pričeti osnovati obrtniške kreditne zadruge. Obrtniško zadružništvo je pri nas še v povojih in trenot-110 od njega ne moremo pričakovati posebnih uspehov in to tem manj, ker so za razvoj obrtništva potrebne naprednejše socialne prilike. Kljub temu pa ne Vse to je dalo povod, da so se predstavniki posameznih zbornic sestali in sklenili, da proti temu nemogočemu položaju zavzamejo svoje stališče in mene je doletela čast, da v imenu zbornic predlagam kongresu to-le resolucijo: »Kongres gospodarskih krogov iz cele države zahteva I. da se takoj izenači zakon o državnih trošarinah za celo državo, ker je položaj, da se en del države napram drugemu smatra za trošarinsko inozemstvo, nadalje nevzdržen. ' II. Da se ukine odredba čl. 183. finančnega zakona za 1. 1924/1925, s katero se je dovolilo ministru za finance, da more že pravomočne davčne odmere (tecivar-no ITI. razreda, dohodarino in davek na imovino ter davek na poslovni promet) tekom 10 let zaradi nesorazmernosti razveljaviti, ker se s tako odredim ustvarja popolno pravna nesigurnost in omogočajo šikane in denuncijacije davkoplačevalcev. — (Opomba uredništva: Člen 183. finančnega zakona za 1. 1924-1925 velja samo za Vojvodino, Hrvatsko in Slavonijo). III. Da se pospeši izenačenje zakona o neposrednih davkih in da se izvrši revizija zakona o davku na poslovni promet, danes ne morejo več posebno koristiti. ' smemo zanemariti razvoja zadružništva j a dokler se ne uveljavi izenačeni zakon Koncem svojega poročila naznanja dr. [ kot nujno popolnitev pooblaščene obrtne j naj se uveljavi določilo, ki bo onemogo Čuvaj da je dosedaj pristopilo medna rodni zbornici iz naše države 18 aktivnih in 8 drugih članov, koji ne zmorejo sami stroškov za organizacijo Narodnega odbora, vsled česar bi bilo potrebno, da država vsaj prva leta subvencijonira Narodni odbor. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica bo še nadalje propagirala, da čim več gospodarskih organizacij pristopi mednarodni trgovski zborni- -ci, pripravila bo potreben materijal za ! pravila Narodnega odbora in z vsemi , močmi pospeševala, da se Narodni od- • bor čimpreje sestavi. Poročevalec priporoča kongresu, da 1 sprejme sledečo resolucijo, ko jo je se- • stavila sekcija: »Ceneč velik pomen mednarodne trgovske zbornice in korist njenega dela za razvoj in okrepitev mednarodnih tr- : govskih zvez, smatra kongres za'potreb- | no, da se čimpreje sestavi tudi v nasi državi Narodni odbor mednarodne trgovske zbornice in priporoča vsem gospodarskim organizacijam, da se čimpreje včlanijo v navedeni zbornici. E. Obrtniški krediti. banke. Tako bi se glede obrtniških kreditov spojilo sodelovanje države z načelom samopomoči. Po tem poročilu o vprašanju obrtniške ; kreditne politike je kongres sklenil: • 1. Da soglasno priznava potrebo, da se j čimpreje osnuje pooblaščena državna obrtna banka kraljevine SHS v Beogradu s podružnicami v vseh glavnejših gospo- čalo davčnim oblastvom odmero davkov za 4—5 let nazaj, ker se s takimi naknadnimi davčnimi predpisi uničuje naše celokupno gospodarstvo. Posebno zahteva, da se davkoplačevalcem, katerim je davek že odmerjen za več let nazaj, dovoli splošne plačilne ugodnosti za dobo 2—3 let. Nadalje zahteva pravilno interpreta- darsRih središčih in da se čimpreje pred- | cjj0 točke 12., čl. 8. zakona o davku na loži zakonsko pooblastilo Narodni banki. 2. Da so dosedahja posojila v izmeri do 5000 Din, ki jih dobivajo obrtniki od Narodne banke, nezadostna za srednja in večja obrtniška podjetja in da zahteva od Narodne banke, da poleg sedanjih poslovni promet, s katero se oproščajo ; tega davka mali obrtniki, ki zaposlujejo j največ dva uslužbenca. Končno prosi, da se obrtnikom, katerim so se naložila preobčutna davčna i bremena, na njihovo prošnjo dovoli re- i kreditov dovoli obrtnikom tudi stalne | vj7jja davčne odmere, a do rešitve teh prošenj naj se ustavi prisilno iztirjeva-nje davkov. , . . . . v. Njegov predlog je kongres soglasno štvu, s katerim naj se mu zasigura cim > , • . intenzivnejši razvoj. i Kongres smatra, da so te zahteve obrt- ' kredite do višine 15.000 Din. 3. Da je uvesti v novi obrtni red poseben oddelek o obrtniškem zadružni- ■ nikov popolnoma upravičene in zelo nuj-| ne ter da vsled tega pričakuje od kra-j Ijevske vlade, da jim nujno ugodi, i Na predlog g. Adolfa Pleina, podpretf-! sednika osječke trgovske in obrtniške Nato je g. Milan Stojanovič, predsed- j nik obrtniške zbornice v Beogradu, v ■ imenu odbora za obrtniške kredite, ka- I teremu je tudi predsedoval, poročal o j obrtniških kreditnih prilikah in povdar- , jal pomen in gospodarsko moč obrtni- ■ škega stanu. Kot eminentno produktivni j el ment se je obrtnike do sedaj skoro j povsem podcenjevalo glede kreditne zmožnosti. Tako je šele v zadnjem času treba dati samo še denarno plačilo, ni, da bi se izhajalo iz tržne cene, ampak pravilno treba izhajati iz spremembe denarne vrednosti v času med sklepom pogodbe pa do plačila. Vrednost, ki jo je imela dajatev stvarnega predmeta za časa zadnje razprave, pri kateri je bilo moči uveljavljati nova dejstva! ni skrajna zgorajšnja meja valorizacije. Ce ima pogodbena cena mnogo večjo vrednost, kakor jo je imela vrednost stvarne dajatve ob sklepu pogodbe, mora biti tudi zvišanje vsled valorizacije močnejše. Premija za rizik se mora tudi pri zvišanju vpoštevati. * Trgovec, ki more blago dalje prodajati in s tem napraviti primeren dobiček, mora v višji meri valorizi- zbornice, se poveri obrtniški zbornici v Beogradu naloga, da se briga za izpolnitev sklepov kongresa. To nalogo je g. Stojanovič v imenu zbornice prav rad sprejel. F. Davčna vprašanja Po izčrpanem dnevnem redu prosi za besedo delegat osječke zbornice g. Julio Weiss ml. in povdarja, da smatra za nemogoče, da bi se sestali gospodarski krogi iz cele države, ne da bi se dotaknili onih vprašanj, ki jih najbolj breme-ne, to je neznosnih davčnih bremen in neenakomernosti trošarinskih zakonov. Ne moremo se sprijazniti s tem, da po skoro sedmih letih izza ujedinjenja posamezni deli naše države še vedno tvorijo med seboj trošarinsko inozemstvo. Ne moremo se sprijazniti s tem, da se mora od gotovih predmetov v posameznih delih naše države plačevati državna trošarina, dočim so isti predmeti v drugih delih naše države oproščeni plače-j vanja trošarine. : Ne moremo G. Zaključek. Nato je g. Pavel Kararadovanovič, de- : legat obrtniške zbornice v Beogradu, priporočal vsem udeležnlkom kongresa, da porabijo prvo priliko, za razpravo obrt- : nega reda in da glede tega važnega zakona zavzamejo gospodarski krogi čim- , preje svoje stališče. Nadalje predlaga, da se vrši prihodnji kongres v Ljubljani, da se na ta način odzovemo želji naših bratov Slovencev. Predlog se soglasno odobri in ! predsednik Trgovske in obrtniške zbor-■ nice v Ljubljani g. Ivan Knez se naj-' lepše zahvali za pozornost napram ljubljanski zbornici ter prosi, da se gospo-, darski krogi v čim večjem številu udeleže ljubljanskega kongresa. Nato se je g. S. D. Alexander, predsednik Saveza industrijalaca v Zagrebu, najtoplejše zahvalil g. Nikoli Berkoviču, predsedniku sarajevske trgovske in obrtniške zbornice, za njegovo izredno pozornost napram udeležnikom kongresa, nadalje sarajevski zbornici in njenemu tajništvu za odlično izvršitev priprav za kongres, ki je imel popolen uspeh, ker se je na tem kongresu ponov.no manifestiralo enotno stališče gospodarskih vseh gospodarskih vprašanjih. Odpustitev pomožnega delavca, ki se brani dela, ki ne spada v njegov delokrog. (Iz obrtno-sodne prakse.) Brezoblastna popustitev dela v smislu § 82. lit. f) obrtnega reda, ki opravičuje gospodarja k‘ takojšnji odpustitvi delavca, je tudi, če §e delavec brani opraviti naloženo mu delo brez opravičljivega razloga. , Tako je odpustil brez odpovedi čevljarski mojster svojega pomočnika, ki je imel po pogodbi od vsakega para čevljev ‘290 kron. Pomočnik je vložil proti mojstru tožbo na plačilo zaslužka, ki bi ga sicer imel v zakoniti 14-dnevni odpovedni dobi in sicer je zahteval 1150 Din, češ da je na teden zaslužil 500—600 Din. -Obrtno sodišče je obsodilo toženega mojstra v plačilo 1000 Din in pravdnih stroškov. Po pričevanju to-ženčevega delovodje izkazalo se je namreč, da je bil tožitelj sprejet od toženca v službo samo za šivano delo, ker pa s tem delom ni bil zadostno zaposlen, naročil je toženec delovodji, da naj vpraša tožitelja, če bi delal tudi trdo delo, kar je pa ta odklonil, ker pri tem delu manj zasluži. Na to ga je toženec izplačal in mu izročil delavsko knjižico. Tožitelj se je torej pri odklonitvi trdega dela držal le s tožencem sklenjene pogodbe, ni bil dolžan, prevzeti zanj neugodnejše delo in se mu ne more očitati, da je z odklonitvijo tega dela* brezoblastno popustil delo ali pa da je s tem zanemarjal svoje dolžnosti. Vsled tega ni dan razlog § 82. lit. f) obrtnega reda za takojšnjo odpustitev, vsled česar je toženec po § 84. dolžan mu izplačati prejemke, ki bi jih sicer imel v 14dnevni zakoniti dobi. Ker je toženčev poslovodja potrdil, da je tožitelj na teden zaslužil pri tožencu vsaj 500 Din, je sodišče toženca obsodilo v plačilo tega za-služka za odpovedno dobo v znesku 1000 Din. Industrija. Zborovanje Zveze industrijcev v Zagrebu. Zveza industrijcev za Hrvaško in Slavonijo je imela dne 7. t. m. svoj redni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan po številnih delegatih in zastopnikih industrije iz Hrvatske in Slavonije pa tudi iz Slovenije. Predsednik skupščine industrialec S. P. Aleksander je pozdravil skupščino v daljšem govoru, v katerem je orisal položaj industrije. Omenjal je, da se je morala industrija boriti z velikimi težkočami, glavni problem za industrijo so bili porast dinarja, pomanjkanje gotovine, znižanje obrestne mere in vprašanje zaščite domače industrije. Naglašal je med drugim nujno uvedbo zlate valute, kakor so to že storile Amerika, Anglija in Francija. Dotaknil se je tudi posojil v inozemstvu, ter navajal da država ni mogla doseči posojila, niti privatniki, niti korporacije, društva. Avtonomna carinska tarifa ne bo mogla prinesti zaže-1 jenih uspehov, ker je postala iluzorna z ozirom na porast dinarja. Dinar je tarifo absorbiral. Nujno potrebno je, da država podpira domačo industrijo v onih panogah, kjer domača industrija popolnoma krije vse potrebščine. Nepotrebno je naročati na račun reparacij ono blago, ka-; tero izdeluje domača industrija v dovolj-nih količinah. Obširno je razpravljal nato o vprašanju zaposlitve inozemskega delavstva v naši industriji. V svojem poročilu se je skliceval na izjavo predsed- in pritožb razveljaviti Ce je bil poravnal dolžnik svoj dolg ! mere, ki so postale že pravomočne in to v denarju že v naprej, njegov sopo-godbenik pa je neopravičeno dajatev stvarnega predmeta odklonil in vrnil znesek v markah, mora se pri valorizaciji gledati na to, koliko casa je bila poraba denarja prvemu odtegnjena. (Dalje sledi.) , krogov v -------------------- . „ . še mdnlie mirno crledati, brez ozira na pokrajine, iz katerih smo nika mednarodnega biroja dela pri Dru-„ Ji L niso došli na kongres. Povdarja svoje veselje štvu narodov Alberta Tboma3.a’J"Je “ to, da se kvalificiranemu delavstvu ne stavijo v industrijskih deželah nikake ovire glede zaposlenja. Naša država naj bi zaposlila v naši industriji 5 do 10 odstotkov kvalifiriranega delavstva iz inozemstva. Govoril je dalje o izenačenju davčnega sistema. Na njegov predlog je občni zbor poslal Njegovemu Veličan- da davčni zakoni v naši državi še mso — k a, ya katerega izenačeni in da ima vsaka pokrajina dru- | na te spenu * saraiev ga davčna bremena. s} *tekla na'veC 7aslug ra%n° Sara'16V' Posebno pa moramo protestirati Pr°- \ ska Gornica. . ti temu, da si je minister za finance v j G. Berkovič, predsednik sarajevske finančnem zakonu za 1. 1924/1925 zava- ; zbornice, se najiskrenejse zahvali za lepe rati, kakor kupec, ki kupi stvar za j roval vico? da more poVodom prijav : besede na naslov sarajevske zbornice svojo porabo. S -n Dritožb razveljaviti tudi davčne od- naglaša, da je srečen, ker se je tudi ob tej priliki dokumentiralo, kako gospo- v razdobju 10 let, kar znači, da bo davkoplačevalec 10 let v strahu, ako mu darski krogi iz vseh pokrajin enotno presojajo vse gospodarske potrebe in se za- davčna komisija ne bo povodom kake t hvaljuje posameznim zbornicam in go-denuncijacije davek na novo odmerila j spodarskim organizacijam za odlično uuuuuuijauije U«vcn na 11UVU u J in da bo moral pretrpeti torturo treh fo- j sestavljene referate, lu so omogočili, aa rumov, ki so že enkrat izrekle svojo j je današnji kongres tako odlično izvr. ! sodbo. svoje delo. stvu kralju udanostno brzojavko. Ravno-tako tudi pozdravno brzojavko ministru trgovine in industrije dr. Grisogonu. Občni zbor je nato odobril poročila od-borovih funkcijonarjev ter je končno v glavnem izvolil stari odbor za prihodnjo funkcijsko dobo. Za predsednika je izvo- m Stran 3. **+*■ ljen S. P. Aleksander in za podpredsednike: dr. Stanko Švrljuga, dr. Teodor Bošnjak in dr. Fran Harnan. Zborovanje Centrale industrijskih korporacij. Kakor poročajo beograjski listi, se bo vršila skupščina Centrale industrijskih korporacij v Beogradu v drugi polovici t. m. Industrija in čebelarstvo. Zelo zanimiva pravda se vrši in traja že dolgo časa med litijskimi čebelarji in ondotno livarno. 26 čebelarjev iz Litije se je pritožilo, da livarna uničuje čebelorejo v tem kraju. V prvi instanci so čebelarji prav- 1 do izgubili, vendar se niso z izrekom za- ; dovoljili in ž.enejo stvar naprej. Ako bi zmagali bi bila livarna primorana usta-vili delo. Posledica tega bi bila odpusti- : tev 100 delavecv. Tudi bi Litija s teni izgubila električno razsvetljavo. O izhodu pravde bomo poročali. i Dobri izgledi za novo sladkorno kampanjo. Po statističnih podatkih najboljših evropskih statističnih strokovnjakov F. O. .Licht (Magdeburg) in dr. Gustav Mikusch (Dunaj), ki v svojih izjavah ne direrirajo za veliko, pridejo za letošnjo kampanjo za posamezne evropske države naslednje pesne površine v poštev: Nemčija 380.000 ha, Češkoslovaška 304.000 ha, Francija 185.000 ha, Holandska 65.000 ha, Belgija 72.000 ha, Švedska 40.312 ha, Danska 38.000 ha, Poljska 160.000 ha, Madžarska 66.134 ha, Avstrija 10.000 ha, Romunija 61.500 ha, Jugoslavija 40.000 ha, Italija 60.000 ha, skupno tedaj za 2,048.946 ha površine. Na-pram lanskemu letu se je površina nekoliko povečala v Nemčiji, Češkoslovaški, Danski, Poljski, Avstriji, Romuniji in Rusiji: zmanjšala pa se je zlasti v Italiji, dalje v Franciji, Belgiji, Švicarski, Madžarski, Jugoslaviji in ostalih državah, po tej cenitvi ob 54.000 na 40.000 ha. Poročila o stanju pese prihajajo iz vseh krajev po večini zlasti iz Srednje Evrope ugodna, tako da je pričakovati najboljše letine, kar bo moralo seveda vplivati tudi na cene. Poslovni uspehi osješke sladkorne tovarne. Osješka tovarna, prva od vseh podjetij te stroke, objavlja svojo bilanco in dividendo. Iz te bilance izhaja, da izkazuje to podjetje za poslovno 1. 1924/25 s prenosom dobička iz leta 1923/24 dobiček v iznosu 5,037.367.40 Din. Interesantno je, da izkazuje tovarna ne glede na to, da sta v preteklem letu njen kampanjski redni posel in tovarniški posel radi visokih cen repe in narastlega tečaja dinarja končala s pasivom, vendar aktivno letošnjo bilanco. Ta rezultat je v zvezi z realiziranimi participacijami iz prejšnjega časa. Brez teh poslov bi bil rezultat slab. Druge sladkorne tovarne bodo vsekakor primorane iskati druga pota, da pridejo do aktivne bilance za kampanjo za leto 1925/26, da bodo v stanu izplačati svojim delničarjem dividendo. Upati je, da bodo tovarne sladkorja na podlagi teh izkustev v novi kampanji uredile svoje delo tako, da Si bodo zagotovile aktivne rezultate že iz redne svoje podjetnosti. Trgovina. Visoka trgovska šola v Beogradu. — V Beogradu se je sestavila interministe-rijalna konferenca, ki ima nalogo, da izvrši vse priprave za ustanovitev trgovske visoke šole v Beogradu. Nova visoka šola bo imela namen pripravljati dijake za konzularno, finančno-upravno- in bančno službo. Trgovinska pogodba med Češkoslovaško in Belgijo. Pripravljalna dela za pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Belgijo so s strani Češkoslovaške že zaključena. Vendar se ni do sedaj še določilo termina za začetek formelnih trgovskih pogajanj zbog denarne krize v Begiji. Pogajanja so velike važnosti za razvoj trgovskih odnoša-jev med obema državama. Podražitev petroleja. — V Zjedinjenih državah ameriških se je cena za sirovi petrolej podražila za 10 centov pri ba-relu. Pasivna trgovinska bilanca Poljske. Za prve tri meseca t. 1. je znašal izvoz Poljske 3,500.000 ton blaga v vrednosti 131 milijonov zlotov. Uvoz je znašal v istem času 919.000 ton v vrednosti 310 milijonov zlotoč, tako da je v navedenem času znašal deficit poljske trgovinske bilance 179 milijonov zlotov. VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AMLO! ZLATOROG Carina. Nov pravilnik za carinske posrednike je objavljen v »Službenih Novinah« štev. 117 od 27. maja t. 1. Odredbe novega pravilnika so jako stroge in ne vstrezajo obstoječim razmeram, vsled česar niso z novim pravilnikom oškodovani samo interesi carinskih posrednikov, ampak tudi celokupnega trgovstva. Društvo carinskih posrednikov je naprosilo generalno direkcijo carin, da naj ne izvaja novega pravilnika, dokler ne predloži izpreme-njevalnih predlogov, ki so potrebni, da se ohrani sedanja institucija carinskih posrednikov. Izvozna živina se carini tudi v Ljubljani. Po novi naredbi se more živina, namenjena za izvoz, cariniti tudi pri ljubljanski carinarnici. Izvoznikom hrastovih plohov. V zadnjem času se je dogajalo, da so cariniki ob nepravilnem tolmačenju izraza »spe-cijalna gradja« smatrali tudi kot tako neobrobljene hrastove plohe v debelini 10 do 13 cm. Ta novost je'povzročila pri naših izvoznikih lesa naravnost veliko razburjenje, ker je bilo tako tolmačenje v protislovju z dosedanjo prakso in tudi v protislovju z 'vsakim strokovnim pojmovanjem »specijalne gradje«. Kakor ču-jemo, se je na ponovni poziv interesira-nih krogov uradno ugotovilo, da je smatrati kot »specijalno gradjo«, katera je ob izvozu zavezana plačati carino, samo one hrastove plohe, iz katerih bi bilo mogoče izdelati železniške prage uzuel-nih dimenzij, t. j. od 13 cm debeline na-prej. Carinski prejemki v mesecu marcu t. 1. — V mesecu marcu t. 1. so naše carinarnice pobrale 166,035.074 Din carine. Od tega zneska odpade na: carino 31 milijonov 144.666 Din, na monopolne takse 10,296.463 Din, na žigovino 73.050 Din, na državno trošarino 10,618.782 Din, na luksuzne takse 1,127.350 Din, na davčne varščine 392.819 Din, na sporedne takse (ležarino itd.) 215.700 Din, na globe 156.391 Din, na izkupilo prodanega blaga 6489 Din, na naknadno carino 25.879 Din, na tiskovine 287.352 Din, na razne dohodke 166.765 Din in na zlati ažijo f 111,523.364 Din. Davki in takse. Izterjavanje davka na poslovni promet. — V Vojvodini, specijelno v Novem Sadu, je pričela finančna uprava proti trgovcem stroge preiskave zaradi prenizke odpreme davka na poslovni promet, j Posameznikom je naložila ogromne globe. Vojvodinski gospodarski krogi se pritožujejo proti takemu postopanju fi-; nančnih oblastev, češ da so uradni orga-. ni tri leta tolerirali, da se je plačeval da-: vek samo od enega dela dejanskega prometa. Sedaj pa naenkrat nastopajo proti tej praksi, ki so jo sami negovali, ker niso ničesar proti njej ukrenili. A tudi 1 sedaj nastopajo tako rigorozno samo v ! Vojvodini, dočim v vseh drugih delih, • predvsem v Beogradu, dopuščajo staro ! prakso. — Zadevo namerava bivši fi-| nančni minister dr. Kumanudi spraviti v razpravo v Narodni skupščini in v ta namen vložiti posebno interpelacijo na finančnega ministra dr. Stojadinoviča. — : X Sloveniji se zakon o davku na poslov-; ni promet izvaja z vso doslednostjo, kar i dokazuje, da smo plačali v 1. 1924 skoro - eno četrtino davka na poslovni promet, pobranega v naši državi, dasi ni to pla-1 čilo v pravem razmerju z gospodarsko I silo Slovenije napram drugim pokrajinam. Nove poostrene odredbe torej Slovenijo ne morejo zadeti tako, kakor osta- le pokrajine, posebno ker so naša davčna oblastva v poedinih primerih, v katerih se jim je zdel odpremijeni davek prenizek, zahtevala pojasnilo, odnosno naknadno .odpremo s primernimi globami vred. Poštna hranilnica in takse. — Generalna direkcija poštne hranilnice objavlja, da se morajo vse na njo naslovljene vloge po predpisih kolkovati, ker se sicer ne vzamejo v pretres. Promet. Telefon Cerknica—Stari trg—Nova vas. — Ministrstvo pošte in telegrafa je pred kratkim dovolilo, da se podaljša telefonski vod iz Cerknice v Stari trg in Novo vas. Z zgradbo se bo pričelo, čim dospe naročeni materijal iz Francije, najkasneje pa tekom dveli mesecev. Skladnost nove carinske tarife z novo železniško tarifo. — Te dni prične pro-učavati tarifni odbor prometnega ministrstva novo carinsko tarifo, da jo spravi v sklad z novimi železniškimi tarifi, ki stopijo v veljavo že sredi tega meseca, naj kasneje pa dne 1. julija t. 1. • Donavska parobrodna družba. Poslovno poročilo za 1924 omenja, da se je lesa lani veliko manj prepeljalo kakor leta 1923, vsled nezadovoljivega uvoza v Nemčijo, da je pa promet z moko izdatno narastek Zadovoljiv je bil petrolejski in bencinski transport v tankih iz Rumu-nije in pa ruski transport surove nafte. Drugo blago, ki se v množinah prevaža (•premog, koks, rudnine, kamenje, cement, opeka), je šlo napram predvojnemu času zelo nazaj. Precej se je prepeljalo tobaka iz Bolgarije, soli iz Nemčije na Ogrsko in deloma tudi soli iz Poljske v Jugoslavijo. V prvi vrsti za vožnjo navzdol v poštev prihajajoči promet s trgovskim blagom se je napram letu 1923 spet zvišal kljub zastoju v bavarskih pristaniščih in konkurenčni morski vožnji. Izvoz iz Nemčije je nazadoval tudi vsled visokih nemških železniških tarif, nasprotno se je pa izvoz iz Avstrije in prav posebno še iz češkoslovaške v balkanske dežele zelo dvignil. To tudi zato, ker je odprava blaga sedaj veliko hitrejša. Osebni promet je bil lani približno isti kakor predlanskim, prav zadovoljiv je bil od Dunaja dol, zlasti v ekspresnem prometu Dunaj—Bratislava —Beograd—Ruse. Po odbitku obratnih stroškov so znašali lanski bruto-dohodki 26.662,546.300 avstrijskih kron, predlanski pa 27.393,240.600, torej lani za • 30,694.300 a K manj. Italijanske jubilejne znamke. Ob priliki proslave 25 letnice kraljevega vladanja sta bili izdani dve vrsti jubilejnih znamk; prva serija je rdečkaste barve za vrednost 60 stotink, druga serija pa so temno-modre znamke za 1 liro. V Rimu so se pričele prodajati že dne 7. t. m., par dni pozneje pa se bodo prodajale tudi v ostalih mestih Italije. Iz naših organizacij. Trgovski gremij v Mariboru je razposlal vsem svojim članom prijavne tiskovine za pristop k bolniški blagajni samostojnih trgovcev, katere bi naj ti po možnosti izpolnili in poslali blagajniški blagajni v gremijalni pisarni. Sprejem članstva se je začel s 1. junijem t. 1. Da vlada za to dobrodelno napravo veliko zanimanje, spričuje dejstvo, da prihajajo dnevno številne’ prijave. Gg. industrijci in obrtniki, ki se zanimajo za pristop in niso še prejeli prijavnih formularjev, se naprošajo, da jih zahtevajo v pisarni j trgovskega gremija. Blagajniške dajatve v slučaju obolelosti stopijo v smislu sklepa občnega zbora po trimesečnem članstvu v veljavo. Dopis. Iz logaškega okraja. Komaj je v zadnjem času vsaj deloma prenehalo kroš-njarenje z manufakturnim blagom, že se je v zadnjih dneh pojavilo tihotapstvo v obmejnem okolišu z vinom, raznim kolonijalnim blagom kakor tudi manufakturo v velikem obsegu in se vedno bolj širi na škodo naše domače trgovine. Posebno se je v planinski občini razpaslo tihotapstvo z vinom, katerega posamezniki ne prenašajo samo za svoje lastne potrebe, ampak ga celo prodajajo med ostalo prebivalstvo. Da je konkurenca s temi vtihotapljenimi vini napram našim visoko zatrošarinjenim lahka, je umevno in ni potrebno to še posebej pojasnjevati. Poleg visoke državne trošarine imajo vse obmejne občine tudi visoko občinsko doklado, posamezni obrtniki nezmagljivo visoke davke in druga javna bremena. Na žalost moramo ugotoviti, da naša pristojna oblastva proti temu malo ali sploh ničesar ne ukrenejo, in ni čuda, da se je tihotapstvo že nevarno razpaslo. O položaju se vsakdo lahko prepriča, kdor obišče Rakek, Planino in sploh kraje, kjer se nahajajo vasi v neposredni bližini meje. To naj bi si osobito naše davčno oblastvo malo bolj natančno ogledalo, da bi si bilo vsaj malo na jasnem, s kakimi rožicami so sedaj postlana tukaj tla našim trgovcem. Enako, kakor z vinom se vrši tihotapstvo tudi z ostalim blagom v večji ali manjši meri. Pri Planini pride v prvi vrsti v poštev kolonijalno blago, katerega kupujejo v Postojni, dočim se je pri Žireh prav dobro udomačilo prenašanje manufakture, katero si ljudje nakupijo v Idriji. Da je konkurenca naše trgovine proti takemu načinu trgovanja nemogoča, nam ni potreba še posebej pojasnjevati, značilno je le, da tega nočejo oziroma ne uvidijo naša oblastva. Odpomoč je tu nujna potrebna. Pozivamo gremij trgovcev za okraj Lo-: gatec, da potom trgovske zbornice napra-j vi energične korake pri vseh merodajnih j oblastih za odpravo tako kričečih raz-! mer ob meji. Državna oblastva pa pozivamo, da napravijo red, da vsak prestopek strogo kaznujejo, kakor to prav dobro razumejo pri posameznih obrtnikih, katere za uprav neznatne prestopke pri vknjižbah v registre za žganje drakonično kaznujejo', in tudi, ako se zgodijo pogreški brez vsakega zlobnega namena. Vsaj del te energije naj uporabijo finančna oblastva na meji, pa se bo tudi naredil red. Nimamo pa tudi ničesar proti temu, da se odpravi visoka carina, da se zniža tovor-nina, da zmanjšajo razne davščine in trošarine ter razne takse. Ker so pa ravno ta bremena vzrok visokim cenam pri posameznih predmetih, je dolžnost državnih organov, da skrbe za to, da dobi država ono, kar ji po zakonu pripada! g&fiti&nziiflnft 'RADE Razno. Francija za obnovitev jugoslovonsko-grških pogajanj. — Prekinjenje pogajanj med Jugoslavijo in Grško je napravilo na Francoskem zelo neugoden vtis. Listi javno naglašajo svoje nezadovoljstvo. »Temps« piše, da bo imelo prekinjenje zelo resne posledice in da more priti posebno pri grški vladi izprememba politične orijentacije. Ne gre namreč za trenutno, temveč za definitivno prekinjenje. Prva naloga francoske vlade mora sedaj biti, da vpliva na grško vlado glede železniške zveze Gjevgjelija—Solun. Dalje piše »Temps«, da postane lahko Grška, ako ne sklene zveze z Jugoslavijo, popolnoma izolirana. Da si zagotovi zvezo z Jugoslavijo, mora biti Grška pripravljena tudi na žrtve, Ugodni izgledi avstrijske žetve. — Z Dunaja poročajo, da se posevki v Av- ” tovarna ^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! 9 Tehnično in higijenitno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. * pis*rns: Uiibljsni., Bw;a]ska cesta St. la, K. nadstropja. • too&lertbno blago. Telefon 913 ^oaloAno blago. Telefon 913 Tiskarna ,Merkur* trg.-ind. d. d. Ljubljana, Simon Gregoričeva ulica Telefon 352 v se priporoča za naročila vsakovrstnih tiskovin - Izvršuje točno in solidno Lastna knjigoveznica NaJbo^M Šivalni stroji ton kolena «• edino I« Josip Peielmc-a gritzher, ph8mix in aoler so roctofjfto, obrt to Indiulirljo KJubllana *££££ runkv «uen % drž. renta za vojno škodo, den. 193, bi. 195, zaklj. 195; Celjska posojilnica, den. 200, blago 205; Ljublj. kred. banka, den. 225, bi. 265; Merk. banka, Kočevje, den. 100, bi. 108, zaklj. 105; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 800, bi. 808; Kred. zavod za trg. in industr., Ljubljana, den. 185, bi. 195; Strojne tov. in liv., bi. 135; Trb. prem. družba, den. 360, bL 370; Združ. papirnice, den. 100; »Stavbna družba«, den. 265, bi. 280; 4'A% zast. listi Kr. dež. banke, den. 20; 4Yi% kom. zadolžnice Kr. dež. banke, den. 20. Tržna poročila. Tržne cene v Ljubljani (dne 1. junija). Govedina: V mesnicah po mestu: 19 do 21; na trgu: I. mesa 20, IT. 15 do 19, vampov 10 do 12, pljuč 8 do 10, jeter; 15 do 21; teletina: 1 kg telečjega mesa I. 25, II. 23, jeter 25, pljuč 23; svinjina: 1 kg mesa I. 27.50, II. 20 do 23, pljuč 12, jeter 25, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 27.50, slanine mešane 25, masti 30, šunke (gnjati) 40, prekajenega mesa I. 37.50, II. 32.50 do 35, prekajenih parkljev 12.50; drobnica: 1 kg koštruno- vine 15 do 16, kozličevine 25; klobase: , 1 kg krakovskih 50, debrečinskih 50, hrenovk 40, posebnih 40, polprekajenih kranjskih 32, suhih kranjskih 40, preka- \ jene slanine 35. Perutnina: 1 piščanec : majhen 15 do 20, večji 20 do 25; 1 kokoš 40 do 50; 1 petelin 40 do 45; 1 ne-pitana gos 70 do 100; 1 domač zajec , manjši 10 do 15, večji 15 do 20; 1 liter mleka 3 do 3.50; 1 kg surovega masla 45, čajnega 45, kuhanega 45, bohnijske- j ga sira 60, sirčka 10; eno jajce 1 Din. — ] 1 kg kave Portoriko 76 do 84, Santos I 48 do 52, Rio 42 do 46, pražene kave I. * 96 do 100, II. 76 do 80, III. 56 do 64; j kristalnega sladkorja 15, sladkorja v i kockahl6.50, riža I. 10 do 14, II. 8 do 10; 1 liter namiznega olja 25, jedilnega 22, 1 kg soli 4.25, 1 kg riževega škroba 18, pšeničnega 14, koruznega 12, testenin 1. 18, II. 12 Din. — 1 kg moke št, 0 7.50, j za kuho 7, bele krušne moke 7, črne j krušne 5.50, kaše 6, ješprenja 7, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega j zdroba 8, ajdove moke I. 9, II. 8 Din. j Tržne cene v Celju 3. junija. (V ,Din.) Govedina 17—20, teletina 18—22, svinjina 20—25, slanina 27.50—30, mast 31 do 33, šunka 35, prekajeno meso 32.50—35. j Perutnina: majhen piščanec 17, večji 20, t kokoš 40—45, petelin 45, raca 30, puran ; 70, zajec 10—30. 1 liter mleka 3—3.50, kisle smetane 16, kg surovega masla 52, j čajnega 60—88, masla 40, eno jajce 1.25. Špecerija: kg kave Portoriko 76, Santos 56—60, Rio 48—52, pražene 60—88, kri- • stalnega sladkorja 15.50, sladkorja v koc- j kah 17.50, riž 7—14, 1 liter namiznega olja 28, olivnega 40, bučnega 26,, moka | »00« 7.20, »0« 7.20, >2« 6.90, »4« 6.60, »6< ’ 5.90, ržena enotna moka 5.80, ajdova : 6.40, pšeničnega zdroba 7.60, koruznega 3.80, koruzne moke 3, na drobno pri kg po '20 para več. — Žito: q pšenice 450, i rži 400—420, ječmena 350, ovsa 350, pro- : sa 250, nove sušene koruze 230, ajde 300, : fižola 400—500, graha 1400, leče 800 do j 2000. Kurivo: q premoga črnega 46—501 rujavega 25, m3 trdih drv 160, 100 kg tr- i dih drv 40, 100 kg mehkih drv 30. Krma: q sladkega sena 45, polsladkega 40, kislega 35, slame 35. Tržne cene za meso v Mariboru (1. ju- : nija). Govedina: 1 kg govejega mesa 12 do 20, vampov 8—10, pljuč 7—8. Teleti- j na: 1 kg teletine I. 20—22.50, II. 15 do : 17.50, jetra 15—22.50, pljuča 10—12. Svi- \ njina: 1 kg prašičjega mesa 15—30, salo i 22.50—28, pljuča 10—12, jetra 15, slani- \ ne sveže 25—27, papricirane 30—35, pre- . kajene 30—40, mast 28—32, prekajeno i meso 25—34, šunka 38—40. Drobnica | 1 kg kozletine 10—15, 1 kozlič 50—100, j — Klobase: 1 kilogram krakovskih klo- j bas 36—38, brunšviških 10—25, pariških ' 26—28, posebnih 26—28, hrenovk 32 do 34, kranjskih 36—40, 1 komad prekajenih. 5 do 7 Din. — Perutnina: 1 piščanec, majhen 12.50—25, večji 26—30, kokoši 40—45, race 40, purani 95, zajec domač majhen 10, večji 40 Din. Mleko, maslo, jajca in sir: 1 liter mleka 2.50—3, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 40—44, masla kuhanega 50—60, ementalskega sira 100—120, polementalskega 60—80, trapistnega 35, grojskega 40, tilsitskega 40, parmazana 100, 1 kos sirčka 3—8. eno jajce 0.85—1 Din. Cene špecerijskemu blagu v Mariboru. 1 kg kave I. 70—80, II. 50—65, pražene I. 80—100, 1 kg soli 3.50—4, testenin 11 do 20, sladkorja v prahu 16.50, v kristalu 14.50, v kockah 16.50, škroba pšeničnega 12—18, riževega 20—25, riža 7—15, 1 liter namiznega olja 24—30, 1 kg mila 16—20. Mlevski izdelki na trgu v Mariboru (1. junija). 1 kg pšenične moke št. 0 7.50 do 8, št. 2 7.15—7.50, št. 5 6.25—6.75, št. 6 5.75—6, št. 7 4.75—5, prosene kaše 6, ješprenja 15, otrobov 2.25—2.50, koruzne moke 3.25—5, koruznega zdroba 5.50—6, pšeničnega 8—8.50, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, ržene kave 10—16. Dražitev kruha v Rumuniji. — Mestna občina bukareška je dovolila pekom, da povišajo ceno za klel) kruha, ki tehta 850 g, na 12 lej. Mlini hkratu objavljajo, da se bo morala cena za kruh, čim se prične uporabljati v Galac došla ameri-kanska pšenica, znova povišati na 18 lej. Dobava, prodaja. Dobave. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 2. julija t. 1. pri intendauturi Dravske diviz. oblasti v Ljubljani glede dobave 99.072 kg sena. — Dne 3. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave posteljnine in 13.500 kg jekla. — Dne 4. julija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave raznega materijala (sukanec, ovojni papir, premog, olje za izdelovanje kamniktita, strojno olje, sodi, jelševina, žeblji, kovine za ležišča, medi, razne žice, pločevina, usnje za podplate, kože, konoplja, vrvi, barve (cinkovo belilo), Bergmannove Cevi, metle; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji stroj in različnih svedvov. medi, barve cinkovo belilo, Berginan-nove cevi, metlje); pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji stroj in različnih svedrov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijeka d. d., Ljubljana. — Urednik dr. I. PLESS. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrij9ke d. d. Josip Peteline, Ljubljana *• V*Uk»I (blizu Pre&c/aoTiga Ol> VOtll Na malo 1 potrebCClne >a »IvOJ«. kroJaC«, •udM pletenine, šepa« robe«. *ielk«, %*toku *1J Razširjajte »Trgovski list,,. Prvorazredni modemi i»rz:o~plsalni stroj . O., \ STOEWE8*RECOHD v'.- . Vrimnec fSnomelmamSlcti. aSastovsivo: Ludovik Saraga, Ljubljana, ^ Selenburgova vil. 6 Originalne potrebščine asa Opalograph (F!xat, Prescrvat). Veletrgovine ' kolonijalne in špecerijske robe Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte cenik! !l!Stilll!ljl!ISii!lllll!liSII!l!!f)tll!!!il!i!ltll)llli!i!! za rum, konjak, likarje in žganje Ekstrakti in arome zn nealkoholne pijače vse h vrel Koncentrirani sadisi mS ia »romaiiziranje kan-BUBri ditov in sladčič PHAIfl MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = limonov sok = priporoča: Srečko Potnik in drug Ljubljana, Metelkova ul13 !! Zahtevajte cenike !!