Poštnina plačan« v gotovimi MarutorsM Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 60 Maribor, sobota 14. marca 1931 »/PIKA« teh&ia razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitntm ček. uv. v Ljubljani it. 11.400 v*lja mesečno prejenan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi pe larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSemova ulica St. A Razoroiltveni problemi PRIPRAVE ZA SKLICANJE RAZOROŽITVENE KONFERENCE. — ANGLIJA MOČNO INTERESIRANA NA NJEJ. Ruski emigranti o sovjet ski gospodarski politiki Ruski trgovinsko-industrijski komitet v ^rizu je koncem minulega meseca sklical ekonomsko konferenco, katere so se Udeležili najodličnejši ruski ekonomi ter Predstavniki industrije in trgovine, ki žive v emigraciji, teoretiki in praktiki. Razpravljali so o ekonomskih problemih sovjetske Rusije, o njenih financah in o petletnem gospodarskem načrtu. Ta ekonomska konferenca je ostro obsodila način sovjetske uprave, in ji izrazila prepričanje, da ta uprava ruši gospodarske temelje Rusije. Narod prehaja v položaj živega inventarja, na poduši postopka komunističnih vaških gospodarskih zvez, narod nima nobenih j^avic in je oropan vsakršne kupne mo-sposobnosti. Narod mora dajati dr-"avi dve tretjini brutoprodukcije, sam P/1 se mora zadovoljevati z minimom ^JV^eniskih potrebščin. Milijonom delavskih rok, celi delavsiki vojski brezdomcev gospodarijo sovjeti po mili volji, uelo ni svobodno. Materijalno premože-naroc*u enostavno odvzame ali °dv*ema z vidikov takozvane V,.0bve«- Denarni aparat ne predstavlja realnega dela. Napram tej težki stvarnosti pa postavljajo sovjet svoj orjaški načrt, babilonski stolp komunistične industrializacije Rusije, kjer se uvaja elektrika in se prehaja na motorizacijo kmetskega gospodarstva. Ta petletni načrt se izvaja na temelju surove ekspropriaoije vseh Rteterijalnih dobrin zemlje, oropanja vseh pravic delavcev in kmetov in pre tvarjanja njih v brezpravne mase. Or jaška industrija se ustvarja s pomočjo neštetih žrtev ruskega naroda. Ustvarjajo pa jo tujci, ki dajejo sovjetom načrte in stroje in po večini tudi kredite. Ko podpirajo Staljlna v realizaciji tega načrta, vrše tuni ne samo neprijateljski akt proti ruskemu narodu, ampak pripravljajo ogromno destruktivno silo ki bo neizprosno naperjena prot! njim’ samim. Ekonomska konferenca ne vidi doslej realnih uspehov v komunistični industrializaciji Rusije, ampak vidi v njej samo ekonomsko trošenje narodnih sredstev ter smatra, da ta izgradnja nima ekonomskega smisla, temveč da ustvarja s*ttto mrtev kapital. Konferenca podčrta, da današnji izvoz iz sovjetske Ru-Predstavlja le ostanke takozvane panovske Rusije, ko je bila Se do-^JGha svobodna trgovina. Lahko si Je ^misliti, kakšne posledice bodo nasto-jjjle na svetovnem trgu, ako se uresniči Staljinov načrt. Okovana in beraška ki proizvaja v tovarnah, s po-r?°eJo prisilnega dela, ogromne rezerve , ®*>a, ki ga bo mogoče vnovčiti po Jpršnikoll ceni, bo predstavljala takrat “O. ki bo v resnici lahko izvršila eks-to°Zl kapitalističnega reda v svetu. Za-jn , .°nomska konferenca dviga svoj glas j javlja, da Je nevarnost na pragu in Je potrebno, ne v Imenu Rusije In LONDON, 14. marca. Zunanji minister Henderson odpotuje prihodnje dni zopet v Pariz, odtam pa v Ženevo, kjer se bo vršilo dne 24. t. m. veliko vseevropsko zborovanje. V četrtek je prispel generalni tajnik Društva narodov, sir Eric Drumond, v London, da se posvetuje glede priprav za sklicanje svetovne razorožitvene konference. ki se bo vršila prihodnje leto. Najbrže bo prevzela Anglija diploma-tično inicijativo za sklicanje konference ter bo tudi ukrenila vse potrebno, da bo njen uspeh zasiguran. Po mnenju angleških merodajnih političnih krogov Anglija brezpogojno, potrebuje svetovno razorožitev, ker ni podmorniška tonaža, ki je bila priznana Franciji v pravkar sklenjeni brodovni pogodbi, v nobenem razmer ju z angleško mornarico. Brodovna pogodba pravzaprav ne velja do leta 1936., temveč praktično le za dve leti. Od razorožitvene konference je odvisna nadaljnja rešitev oboroževalnega problema. In ravno zato je Anglija na tem vprašanju tako močno zainteresirana. 5aua prestopila bregoue BEOGRAD, 14. marca. Povodenj traja še vedno. Reke neprestano naraščajo. Mnoge so že prestopile bregove in poplavile več vasi. Posebno velja to za Savo, ki se je v svojem spodnjem toku razlila preko bregov in povzročila posebno v okolici Stare Gradiške velika opustošenja. Vasi Davor, Oratica, Mač-kovač in Dolina so popolnoma pod vodo. Prebivalstvo je moralo zapustiti svoje domove, ker so v veliki nevarnosti, da se porušijo. Ruski dumping u Italiji SUŠAK, 14. marca. Ruski dumping postaja občuten tudi že v Italiji. Na Reki prodajajo že rusko vino 10—14 stopinj alkohola po izredno nizkih cenah. Za prihodnje dni je napovedan parnik »Zemlja«, ki bo pripeljal na Reko milijon litrov vina, v kratkem pa se pričakuje še nadaljnja pošiljatev 800.000 litrov. Noua stranka u Rmeriki NEWYORK, 24. marca. Včeraj je bil tu zaključen kongres ameriških progresistov. Sodelovali so vsi republikanci in oni demokrati, ki so nezadovoljni z današnjo politiko. Sklenili so, da bodo ustanovili srednjo ameri-kansko stranko, ki bo zastopala program, različen od programov republikanske in demokratske stranke. Vsi govorniki so ostro kritizirali Hoover-ovo vlado. Senator Lafolette je izjavil, da je v bogati Ameriki najmanj 25 milijonov ljudi, ki trpe največje pomanjkanje in bedo. Po njegovem računu ima Amerika 6 do 7 milijonov brezposelnih delavcev in krog 5 milijonov takih, ki vršijo skrajšano delo. Na kongresu je sodeloval tudi senator Borah. splošno domneva, da so izgubili življenje. Panika na parniku je bila nepopisna. V divjem strahu je del potnikov poskakal v vodo, drugi so zgoreli. Ogenj je trajal tri ure. Natančno število potnikov, ki so bili na ladji, še ni ugotovljeno. Govori pa se, da je bil parnik preveč vtovorjen in je imel vrh tega še 100 kitajskih vojakov na krovu. Tudi še ni dognano, ali je bilo na ladji tudi kaj mu-nicije in ali ni morda ravno ta povzročila eksplozijo. Neka angleška ladja, ki je bila v bližini, je rešila 123 potnikov, ki so se že vsi potapljali. Ogromni plazoui na Francoskem PARIZ, 14. marca. Pri Chatelardu se ogromna zemeljska plast, razmehčana vsled neprestanega deževja, pomika s hitrostjo 150 m na uro, proti dolini. Gre približno za 6 milijonov kubičnih metrov Dve savojski vasi ste že porušeni in plaz ogroža sedaj še 10 hiš, ki so že izpraz njene. Inženjerji se trudijo, da bi speljali plazove v bližnji prepad. Pri Bellecs-rubu se je vsulo s hribov 30.000 m3 zemlje, ki je zasula tudi glavno cesto. Pri Nicolu ie nevarnost, da se podere tam' kajšnji hrib. 370 žrteu ladijske katastrofe ^NGAJ, 14. marca. Po zadnjih vesteh ui, 'čilski nesreči, ki se je pripetila citajskemu potniškemu parniku »Tachi« ia reki Jangtse, se je bati, da je posta-° ji!! eksplozije in požara na ladji n.i 370 oseb- Najmanj 200 oseb je utonilo, nadaljnjih 170 pa pogrešajo in se Ledene gore HAMBURG, 14. marca. V Severnem morju in v Atlantskem oceanu divjajo težki snežni viharji, ki povzročajo ladijskemu prometu velike neprilike. Plovbo ogrožajo velikanske ledene gore, vsled česar morajo pluti parniki v južni smeri, da ne pridejo v njih bližino. 200.000 frankou odškodnine za nogo PARIZ, 14. marca. Sodišče seinskega departenienta je obsodilo nekega kirurga na 200.000 Din odškodnine na tožbo mlade dame, ki ji je na njeno željo hotel z operacijo popraviti linijo na desni nogi, pa je nastalo vnetje in so ji morali celo nogo odrezati. Prizivno sodišče je obsodbo potrdilo, vendar z drugo motivacijo: da je namreč zdravnik opustil opozoriti pacijentiko na morebitne takšne posledice. ruskega naroda, ampak v lastnem Interesu vseh drugih držav, dto negirajo sovjetsko oblast in prekinejo z njo vse zveze. Tako resolucija ruske ekonomske kon- ference v Parizu. Objavljamo jo, da se po bombastičnih izjavah predsednika ruske vlade Molotova na 6. sovjetskem kongresu Čuje tudi druga plat ruskeea zvona. Pomorski pakt Pred netkaj dnevi je razpravljala francoska zbornica o proračunu mornarice, ki se je dvignil na 2.856 milijonov frankov, pa je še vendar za 20 odstotkov manjši nego v letu 1914. Pri tej priliki je izjavil novi minister o novih gradnjah vojnih ladij, to pa iz obzira na mednarodno kurtoazijo (vljudnost). Na ta način zbornica niti ni razpravljala o mor« narični politiki, temveč o nekaterih drugih, manj važnih zadevah. Tako je prišlo na vrsto tudi vprašanje pomorskih arzenalov. Desnica je zahtevala v imenu industrijske zajednice, da se omejijo arzenali na Brest in Toulon, levica pa je hotela za namestitev mesti Cherburg in Lorient. Sicer pa ni imel minister mornarice v parlamentu nikake opozicije, čeravno se je proračun povečal. To je y zvezi z dejstvom, da je po vojni izvan-redno naraste kolonijalna zavest Francije in da je bila za časa svetovne vojne francoska mornarica (tretja po številčni moči) žrtvovana zaveznikom v; tem smislu, da je bilo položeno vse težišče njene vojne industrije na proizvodnjo municije za zaveznike, dočim so arzenali na Angleškem, v Ameriki in na Japonskem gradili nove brodove. Šele po letu 1920. je mogla Francija zopet misliti na svojo vojno mornarico. Francoski program za izgradnjo bro-dovja, ki je bil sestavljen 1. 1922., je bil določen za sedem let ter je predvideval za nove ladje skupno toraažo 300 tisoč ton: sedem križark po deset tisoč ton, 3 križarke po osem tisoč ton, trideset rušilcev od 230 do 270 ton, 26 torpedovk, 41 velikih in 37 malih podmornic vklju-čivši pet rušilcev. Po številkah londonske konference je bilo tedaj stanje francoske mornarice sledeče: Brodovje, ki je bilo v službi, je znašalo 470.000 ton, ladje pa, ki so bile v gradnji, so dosegle višino 200 tisoč ton. To skupno število 670 tisoč ton je povečano s francoskim programom 1931.—1936. na 713 tisoč ton, V tem številu je proračunanih 197 tisoč ton, ki so namenjene za izme-njanje zastarelih ladij ter 43 tisoč ton za ojačenje celokupnega brodovja. Kakor je znano, je na londonski konferenci francoska admiraliteta izjavljala, da potrebuje Francija 244 tisoč ton in sicer 144.000 za sigurnost proti nemškemu brodovju, 100 tisoč ton pa za zvezo s kolonijami. Za omejitev gradnje podmornic navajajo kot eden važnih razlogov, da je zelo težko najti potrebno in popolnoma kvalificirano osobje, ki je potrebno za posadko. Tudi najboljše brodovje ne koristi nič, če je na. njem nesposobna in neizvežbana posadka. Cim manjša je bojna ladja, tem večje so zahteve, stavljene na posadko. Po britansko-franoosko-italijanskem pomorskem sporazumu je nastal velik in popolnoma umljiv interes za to, kakšen bo gradbeni načrt, ki ga bo izdelala nova vlada na podlagi tega kompromisa. V slučajih zastrupljenla povzročenega po zastrupljen ju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu, je vporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da Pri zastrupljenju s svincem staropreiz-'kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stran ?. mmmm Mariborski VEČERNI K Jutra Glas ii okolice NASA RARvRANA. _ BREZOBZIRNA RESNICA. _ NEKDAJ IN SEDAJ. -KRIVDA INTELIGENCE? - STATISTIKA NAJ GOVORI! VMariboru, dne 14. lil. 1931. Mariborski in Velecenjeni gospod urednik! Opažam, da je »Večemik« priobčil že .večkrat prav umestne članke o narodnostnih razmerah v Mariboru in okolici. Opetovano pa sem že slišal, da poizkusi izboljšanja niso uspeli povsem v skladu s prizadevanji vseh mogočih činiteljev. Krivce iščejo na vseh koncih in krajih. Na letošnji skupščini mariborske sokolske župe so bila med drugimi ugotovljena dejstva, da se idealna sokolska stremljenja ne morejo razviti do popolnega razmaha niti v mestu, niti v okolici- Po mnenju večine je temu mnogo krivo nezanimanje in narodna nezavest srednjih in nižjih slojev prebivalstva v bližnji okolici. Res je, da je v mestni okolici del prebivalstva še dokaj nemško usmerjen. To pa zaradi preteklosti pred prevratom, radi ostrih polit, borb pred 6. januarjem 1929 in radi težavnih socijalnih prilik, ki so ves čas pritiskale na okoliško prebivalstvo fn ga težijo še danes. Prav gotovo je premalo vpoštevanja socijalne-ga momenta vzrok manjših uspehov. Na žalost se gmotno stanje še vedno bolj slabša in slabo situiran človek res nima in ne more imeti smisla za idealistična načela kogarkoli. Popolnoma razumljiva stvar, ki je potrebna lečenja! Dovolite mi pa g. urednik, da Vam kot glas iz okolice dam neko drugo, mnogo važnejšo zadevo, v javno razpravo! V okolici Maribora je Sokol kot državna institucija že precej razmahnil svoja krila. Njegov cilj je še vedno, vzgajati samega sebe, sobrata in sosedstvo v veliki ideji, ki naj privede narod do krepke telesne in duševne moči, ki bi usposobila naš narod za tiste vrednote, ki jih mora doseči vsak kulturni narod. Bistvo bratstva pa zahteva združitve vseh. Stremljenja SKJ so brez skupne pomoči vseh neizvedljiva. Tozadevne uradne okrožnice državnim nameščencem priporočajo pristop in sodelovanje v SKJ. Dobro in lepo zamišljen načrt, ki se pa v praksi ni obnesel v taki me- ri, kot so pričakovali! Zdi se mi, da učiteljstvo še najagilneje sodeluje ter pomaga z besedo in dejanjem, kjerkoli treba. Le ostale kategorije drž. nameščencev so vezane na svojo povsem »prosto voljo«, saj se jim ex praesidio, pomoč samo »priporoča«. Tu pridejo v poštev posebno uradniki, delovodje i. dr. Nezanimanje ali vsaj premala agilnost teh je ona rak-rana, ki onemogoča razmah in napredek SKJ v okolici in menda tudi v mestu. Delavstvo — in tega je največ — se čuti danes napram uradnikom, delovodjem in inženjerjem manjvredno. Ta čut manjvrednosti vpliva, da se tudi delavstvo separira in se strogo deli v »razrede«. Distanca med delavstvom in urad-ništvom je silno velika in to se od leta do leta še stopnjuje! Delavstvo se spominja predvojnih ča sov, ko so z uradniki in inženjerji skup. no delovali v nemških telovadnih in kulturnih društvih. »Prijateljstvo« jih je družilo v dobro preračunani metodi ger manske ekspanzivnosti, ki ni ostala brez uspeha. V Mariboru in okiolici je več tisoč duš delavstva, več sto pa unadništva. Dobro bi bilo, če bi merodajni faktorji zbrali gradivo za točno statistično ugotovitev razmerja nekdaj in sedaj. Nedvomno bo do sokolska društva rada dala svoje arhive na razpolago in številke bodo pokazale stvar v luči brezobzirne resnice! Prepričan sem, da bodo ugotovitve glede nezanimanja inteligence privedle vse merodajne činitelje do povsem drn gega spoznanja! Prav gotovo niso oko. liške in mariborske narodnostne mizeri-je krive delavske plasti prebivalstva. Posvetiti je treba med višje kroge in strogo ločiti teorijo in prakso »narodne ga« udejstvovanja! Ne besede, temveč dejanja naj govore! Menim, da se bodo narodnostne razmere jugoslovanskega Maribora in okolice same od sebe zboljšale, kakor hitro se h: inteligenca zavedla svoje dolžno sti. —čan. mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 14. marca ob 20. uri »Veriga«. Premijera. Proslava šestdeset-letnice Fran S. Finžgarja. Nedelja, 15. marca ob 15. uri »Veriga«. — Ob 20. uri »Ciganska ljubezen«. Znižane cene. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 16. marca ob 20. uri »Čarda-ška kneginja«; Gostovanje mariborskega gledališča. Spominski dnevi bodočega tedna. Dne 17. marca 1914. je umrl v Beogradu jugoslovanski pisatelj A. G. Ma-toš, ki je živel deloma v Zagrebu, deloma v Beogradu. Dne 20. marca 1818. se je rodil znameniti jugoslovanski pesnik Petar Preradovič. Kot deček, vzgojen vi nemških vojaških šolah, je skono pozabil svoj materni jezik. Prišedši kot mlad častnik v Zagreb, se je v njem zbudila žarna ljubezen do svojega maternega jezika in narodna zavest z ne-ocfoljivo silo. V svoji ljubezni je začel opevati svojo milo domovino. Speva! ji je pesem »Pozdrav domovini«, »Naša zemlja«, »Putniik« in mnogo drugih. Videč, da se v Zagrebu govori mnogo nemški, je speval pesem »Rodu o jeziku« v nji pravi: »Svaka zvezda svojim svetlom seva Svaka ptica svojim glasom pžva Ti jezikom svojim zbdri!« Tekmovalne nagrade za srednješolsko dijaštvo. Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru razpisuje za naše srednješolsko dijaštvo tekmovalne nagrade in sicer eno za enomesečno bivanje na morju, dive za tritedensko bivanje na morju in tri za štirinajstdnevno bivanje na morju v skupni vrednosti Din 3000 za najboljše delo po prosti izberi sledečih predpisanih nalog: 1. Morje v slovenski književnosti. 2. Naše zasužnjeno Primorje. 3. Vloga morja v našem narodnem gospodarstvu. 4. Borba za oblast na Jadranu. 5- Poljubna tema o našem morju. (Slovstvena črtica.) 6. »Čuvajmo naše morje« (Motto Jadranske Straže.) Ob delana snov se mora izročiti najpozneje do 30. aprila ravnateljstvu vsake šole pod geslom brez vsakega podpisa. Vsak tekmovalec naj pa izroči v zaprti kuverti list, na katerem bodi navedeno geslo ter njegov natančen naslov. Iskreno pozdravljamo to hvalevredno delo Jadranske Straže ter pričalkujemo, da se bode naše srednješolsko dijaštvo poslužilo te prilike ter v obilem številu tekmovalo za gornje nagrade. Imena nagrajenih dijakov bomo svoječasno objavili. Komanda dravske dlvlz. oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 16. t. m. v intendanturi te komande drugo ustmeno javno licitacijo za nabavo 4700 m* drv za potrebe mariborskega garnizona. Pogoji so razvidni v intendanturi med uradnimi urami. Lovsko društvo. Drevi ob 20. uri se bo vršila v hotelu »Orel« važna seja odbora podružnice Maribor Slov. lovskega društva, člani odbora sg pozivajo, da se polnoštevilno udeleže nocojšnjega sestanka. Pevsko društvo »Jadran« priredi v sredo, 18. t. m. ob 20. uri, v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru običajni družabni večer za svoje godovniike. Prijatelji društva vabljeni! Kožni sejem, zadnji v tekočem letu, se bo vršil dne 23. t- m. v prostorih ljubljanskega velesejma. Lovci, ki še razpolagajo s kožami, naj jih nemudoma odpošljejo na »Divjo kožo«, Ljubljana-velesejem. t Srečko Lorber. V Slov. Bistrici je preminul včeraj v 69. letu svoje starosti g. Srečko Lorber, upok. zasebni uradnik in hišni posestnik. Pokojnik je bil kristalno čist narodnjak, mož jeklenega značaja in neupogljiv v vsakem oziru. Stal je trdno na braniku pravic zatiranega našega naroda tudi v najtežjih časih pred svetovno vojno, ko je nemška in nemškutarska hidra hotela zatreti v Slovencih vsak narodni čut. Dosledno je podpiral le narodno zavedne slovenske obrtnike in bil tudi med soustanovitelji Sokola v Slov. Bistrici 1. 1913. Zapušča hčerko, ki je poročena z zdravnikom dr. Glaserjem in sina, ki je predstojnik davčnega urada v Konjicah. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 15. t. m. ob 4. pop. na župno pokopališče v Slov. Bistrici. Bodi vrlemu rodoljubu lahka svobodna slovenska zemljica, ki jo je tako ljubil, žalujočim pa naše iskreno sožalje! Divji lovci na Pohorju. Zima in sneg prinašata naši divjačini mnogo nevarnosti tudi radi tega, ker se v tem času žal zelo uspešno razvija divje lovstvo, zlasti zanjkarstvo. Posebno na Pohorju so lovske tatvine radi številne srnjadi takorekoč na dnevnem redu. Tako nam poročajo, da so v loviščih grofa Zabea in občine Kuimen že dalj časa opazovali sledove in delo divjih lovcev. Ko je te dni logar Albin Dolinšek sen. v lovišču grofa Zabea ponovno našel Številne zanjke, je to naznanil orožniški postaji v Sv- Lovrencu, ki je takoj storila vse, da izsledi storilce. Pri treh sumljivih bratih je izvršil poveljnik stanice, Trop Anton, hišno preiskavo, ki ni bila brez uspeha. Našli so precej obremenilnega materijala in je sedaj upati, dia bodo storilci primerno kaznovani, to tembolj, ker se na Pohorju radi nepristopnosti zelo redko posreči izslediti divje lovce. K sreči so še požrtvovalni lovski organi, ki se v svojem težkem delu za procvil našega lovstva ne ustrašijo nobenega truda in težav. Pohvaliti pa je treba tudi prizadevanje orožništva, ki je vedno na svojem mestu, kadar je potrebna njega pomoč v borbi zoper divje lovstvo. Lutkovno gledališče Sokota-matlce vprizori v nedeljo 15. t. m. ob 15. uri pravljico v treh dejanjih s predigro in spremembo »Marbuel, črni sluga pekla«. Samaritanski tečaj v Studencih bo oficijelno zaključen jutri v nedeljo 15. marca z izročitvijo samaritanskih listin Glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu 44 tečajnikom in tečajnicam. Slavnost se bo vršila ob navzočnosti zastopnikov oblasti ob 11. uri v dekliški osnovni šoli. Zvečer ob 19. uri bo družabni večer z gledališkimi in pevskimi nastopi v dvorani g. ligo, kamor so povab ljeni vsi prijatelji Rdečega križa. — Poleg vzgoje samaritancev si je R. k. v Studencih nadel nalogo, da vodi evicjgn-co jetičnih in revnih v svojem olkolišu, že letos pa hoče uresničiti idejo lastne ferijalne kolonije za slabotno deco. Obsodbe pekov in krušne cene so še vedno predmet razgovorov v lokalih, na cestah in v avtobusih. Ljudje trde, da je položaj še sedaj neizpreme-njen in je pecivo prav tako majhno kot svojčas. Drugi to zanikavajo. Okoličani pravijo, da pri njih o »regulaciji cen« ni ne duha ne sluha. Za bansko naredbo nihče ne ve in je tudi ne nadzira. Vsekakor zmešnjava za zmešnjavo! Prebivalstvo je radovedno, kako bo rešen ta »■gordijski vozel«. * Rekrutni spisek v Maribor pristojnih voj. obveznikov roj. eta 1911 je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg 11 med uradnimi urami in sicer od 16. do 31. marca. Pozivajo se glavarji rodbin (zadrug), da se prepričajo glede točnosti vpisa zadružnega stanja, ti je podlaga za odrejanje kadrovske službe in da za slučaj nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaze, po katerih se bo zadružno stanje v rekrutnem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. KINO —• Graf skl: — Od danes dalje: Najpopularnejša opereta: GOZDARJEVA KRISTA 100% zvočna opereta. Paul Richter, Irene Eisinger. Film, ki osvaja ves svet. Union: Od danes dalje: Fritz Kortner. Konrad Veidt v OTOK ZGUBLJENIH 100% govoreča in zvočna drama. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12 ure na blagajni. XXVI APOLO KINO: Dvojni spored: Nevesta Arozone. Pečina smrti. Dva izborna senzacijo- nelna sporeda. Kino .DIANA* Studenci. V soboto, dne 14. in v nedeljo, dne 15. marca senzacija: Tom Mix Oil PRASUME Tom Mix V glavni vlogi Tom Mix s svojim čudovitim konjem Tony. Kot dodatek Jaloigra v 2 dejanjih. Predstave r soboto ob 20., v nedeljo ob 16, pol 19. in pol 21. Moderna godbal Sokolsko društvo v Studencih priredi nocoj ob 20. veseloigro »Križni pajelk« (Skok v zakonski jarem). Vabimo vse prijatelje Sokola, posebno pa še tiste, ki se želijo od srca nasmejati, da si igro ogledajo. Igra se ne ponovi. Liudska univerza v Mariboru. V pondeljek, dne 16. marca ob 8. zve* čer, nadaljevanje evgeničnega cikla. Predaval bo univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba na podlagi interesantnih skioptičnih slik o križanju človeških plemen. Odgovoril bo na vprašanja, je-H koristno s stališča zboljšanja človeškega rodu, da se različna plemena križajo? V, kakih slučajih je pričakovati vsled križanja zboljšanje duševnih in telesnih lastnosti, v kakih pa poslabšanje? Gospod profesor se bo pečal tudi z jugoslovan-sko raso in bo zavzel svoje interesantno stališče tudi glede nje z ozirom na križanje z drugimi rasami. Roditeljski sestanek. Mariborski steg skavtov priredi v ne« deljo, dne 15. t. m. v realni gimnaziji (realka) ob 11.15 roditeljski) sestanek, na katerega se vabijo starši naših Članov, kakor tudi vsi oni, ki se zanimajo za skavtski pokret. >• ct Samo še Soboto in nedeijo ZLATI ČUDEŽ Velika kavarna Pondeljek, dne 16. marca nove atrakcije Trgovski gremij za mariborsko okolico poziva vse svoje člane, ki so se pečali ali se nameravajo za prihodnost pečati s sadno trgovino, da to gremiju čimprej naznanijo v lastnem interesu. Slov. trg. društvo v Mariboru sklicuje za 21. t. m. ob 19 30 svoj 20. redni občni zbor, ki se bo vršil v Narodnem domu. Alko občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil uro kasneje drugi občni zbor ob vsakem številu članstva. Znani psihografolog A. Wintery 2 iz Vojvodine se je ustavil tudi v Mariboru za par dni. Nastanjen je v hotelu »Zamorc«. Gospod Alojz Lesjak je otvoril v Gosposki ulici 11 trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Več v današnjem inseratu. V hotelu Orel koncert v veliki dvorani. V M a r i !j o r it. Stic T4. III. 1931*' /Mattel VEČER-NIK M«' šftan 3. Zarek iz velemesta Mračno nebo, prenasičeno z dimoin pokriva velemesto, nad strehami se Vlači dim, na ulici trušč in ropot. Ob umazani, deloma zamrzli reki leži niz velikih palač; med temi pada v oči posebno stavba v modernem arhitektonskem slogu, močno razsvetljena. Razo-giav mož odpre duri v to hišo, zasliši se krohot, spremljan z godbo in prepevanjem, nato zopet vse umolkne. Plinska svetilka ob cesti kaže še mnogo sledov do te hiše. »Po kaj sem pravzaprav prišel,« se vpraša mož, ki se je baš vsedel k mra-mornati mizici, na kateri je čaša piva. Mrki obrazi so vanj uprti, izpita velemestna lica srebajo alkohol, mladi starci ponočujejo ob peneči se pijači, zakajena dvorana polna smradu in umazanosti je pozornica nočnega velemestnega življenja. Za klavirjem tolče mladenič svoj vsakdanji kruh, prileten cigan mu z vijo-lino dela družbo. Mladi Francelj pa zamišljeno gleda predse na sosednjo mizo mladih fantov, očividno visokošolcev, ki v kartah zapravljajo večere, moč, mladost, ali mogoče pri kapljici pozabljajo, če imajo kaj? Tedaj stopi k njemu lepo mlado dekle, mu želi dober večer in ga prosi ali se sme prisesti. Francelj ždi naprej; niti opazil je ni. Glas godbe pa niha kot vejica na smre ki visoko pod skalovjem, izpreminja svo-io jakost, razpoloženje se stopnjuje v ropotanje in razbijanje in kričanje. Skozi veliko okno pomežikava na ulici plinska svetilka, zdi se kot da padajo zunaj kosmi. toda oroselo okno moti točen pogled. Vrata se zopet odpro, vsuje se gruča ljudi obeh spolov, ter si otresejo s plaščev in klobukov sneg. Francelj med tem vodi z novo poznan-ko prisrčen pogovor; posebno ga zamjna planinka, ki jo ima mlada lepa ženska pripeto na prsih... Odkod ta planinska cvetka? . •. Lepe njene ustnice so se lahno odprle, tako, da so se zasvetili snež-no-beli zobje in nato je odgovorila: »Ti-rol. Tam je moja domovina. V lepi planinski vasi sem vzrasla. Ko mi je bilo 15 let, mi je umrl oče. Tedaj sem bila edina o-Pora svoji mamici, prijeti sem se morala motike, pomagati na polju, v skednju in ■večinoma sem bila z drobnico na paši. Od tu imam tudi najlepše svoje spomine v sredi črede ovac, visoko zgoraj, kjer se podijo oblaki, kjer je vse tako mirno, tako globoko Človek diha, kjer je sama lepota in sreča. Ob Sveti Mariji sem gonila domov in ob mraku bila zopet pri mamici. Naša vas je bila za turista zelo pomembno izhodišče za alpske ture. Blizu našega pašnika je bilo veliko planinsko zavetišče, kjer je bilo vedno vse Polno turistov. Nekega poletnega dne, ko sedim na travi, bosa v kratkem krilu in Platem volnene nogavice ter si pojem P ;smico. prisede k meni mlad mož ter r ‘i Ponudi sladkorčke. Bil je lep, ves dru- gačen kot so bili kmečki fantje, lepo o-brit, počesane lasi, enostavno oblečen. Govoril je meni nerazumljiv jezik. Dobila sem v njem človeka, ki sem mnogo zaupala njegovim besedam, njegovemu pogledu. Srečavala sva se vsak dan na pašniku, vzel me je celo na visoko bližnjo goro- Vzljubila sem ga, on mi je bil tako blizu; vse sanje so mi bile pri njem. Odpirati se mi je začel drug svet, spoznati sem začela, da nisem več otrok, da sem ravno taka kot druge gospodične, ki hodijo v planine, samo da nisem iz mesta, kjer more biti tako lepo, odkoder je tudi ta lepi mož. V deželo je prišla zima. Mati so me dali v mesto, k neki dami, ki je imela baletno in ritmično šolo. Bila sem za vzgojiteljico, malčki so prihajali vežbat svoje mlado telo in pomagali tudi pri nastopih starejših gospodičen. Dan na dan sem opazovala, kako se dekleta pripravljajo svojemu bodočemu poklicu — Poizkusila sem tudi jaz, z vztrajnostjo sem se marsikaj naučila, posebno mi je pripomogel moj glas. Leto dni pozneje sem imela svoj prvi nastop z velikim uspehom; baš sem praznovala svojo osemnajstletnico. Nato so še mati umrli in danes sem sama, umetnost mi je kruh, v tej palači nastopam na odru ... Francelj je izpil čašo piva in naročil drugo ter si z roko obrisal ustnice. Njene modre oči so se lesketale v njegovih temnih, zdel se ji je kot mladenič tam v višavah. Njegovi temni kodri, temne oči, ustnice vedno v nasmehu, nekoliko hudomušne, so jo spominjale na prošlost. Tedaj udari ria gong udarec in na oder stopi mladenič v narodni gorski noši ter začne plesati. K njihovi mizi pristopi lakaj in ji šepne na uho, da mora nastopiti-Ostal je sam, smehljal se je, na glas krohotal, skoraj je nameraval zajuckati. Minevali so dnevi v delu in risanju na tehniki, kamor je Francelj hodil redno in opravljal vestno in z veseljem svojo dolžnost. Z Aneto je prišel večkrat na teden skupaj in prebil ž njo urice večinoma pod milim nebom. Nekega dne, ko je ob ribniku čakal na njo, stopi k njemu na mesto Anete mala deklicfe ter mu izroči pismo. S sklonjeno glavo je težko premikal svoje korake, na ribniku so se igrale brezskrbne račke, v drevju je šuštelo, majhen oblaček je hitel proti jugu. Žalostno je vtaknil pismo v suknjo, ter korakal naprej ter sedel na klop. ■Jf Z kovčkem v roki je čakal Francelj na vlak. Mnogo ljudi je bilo na kolodvoru, večinoma visoko J olci, ki veselo gredo domov na počitnice k svoji mamici, drugi zopet na počitnice na morje, na oddih in v zabavo. Vlak je drdral, kolesa so pela enolično pesem, v vlaku se je kramljalo, smejalo, spomnil se je na oni zimski večer v hiši ob obali umazane reke: Anete . . . Boris Cijan, Praha. Kulturne vesti1 Druga številka Ljubljanskega Zvona. Februarska številka naše slovenske revije »Ljubljanskega Zvona«, ki se je zopet malo zakesnila, prinaša na uvodnem mestu članek Antona Lajovca »O hierarhiji naših vrenot«, ki je nekak načelni zaključek sporov in debat, ki so nastali pri nas zaradi znane izjave kritika Josipa Vidmarja. Milan Vidmar nadaljuje in zaključuje svoje vtise iz New Yorka. Po daljšem presledku se oglaša tudi naš go-riški poet Alojzij Gradnik z »Božjim obličjem«, »V zoreči jeseni« in »Reko«. Evge nij Spektorskij prispeva razpravico »Do-stojevskij in realizem«, ki je posvečena petdesetletnici smrti tega ruskega duhov nega velikana. Anton Ocvirk piše o »Življenju in umetnosti«. France Bevk nadaljuje svoj roman »In solnce je obstalo«, ki se polagoma znimi-vo zapleta; Jože Kranjc prispeva »Novo življenje«, pisano kratko, fragmentarično; Ivo Grahor je zastopan s »Slovensko kulturno filozofi' jo«, Vinko Košak s črtico »Konj«, pokojni Srečko Kosovel pa s sonetom »Pra tišina«. Obzornik prinaša »Premišljevanje o gostovanju Tegernseerjev v Ljubljani« izpod peresa Ferda Kozaka, v Književnih poročilih pa ocenjuje Josip Vidmar »Sedem mladih slovenskih pisateljev«, Ludvik Mrzel Bogomirja Magajne »Primorske novelle«, J. Prezelj pa dva prevoda Otona Župančiča (J. Gals-worthy: Temni cvet in P. Merimče: Šentjernejska noč). V Pregledu piše Josip Vidmar o Ivana Dornika zbirki novel »Brez oči«, Anton Ocvirk o K. N. Milu-tinovidevih »Likovih iz stranih književnosti«, B. Bortko o Bfezini, poljskih revijah, »Književnih novinah« in »Savreme-niku«. V Gradivu je še Stritarjevo »Dunajsko pismo« Radu Murniku. Vsebina te številke je tedaj dovolj pestra. Časopis za zgodovino in narodopisje. Pred nami leži skupna (1. in 2.) letošnja številka te najvažnejše mariborske periodične publikacije, ki se je po opremi neverjetno presenetljivo modernizirala, pa je tudi sicer dokaj zajetna, saj obsega 144 strani +32 strani gradiva za Arhiv. Vsebina je zelo mnogolika in tehtna. Uvodoma so štiri razprave: dr. Fr. Ilešič: Anton Martin Slomšek v pdkretu proti pijančevanju; Fr. Baš: K zgodovini narodnega življenja na Spodnjem Štajerskem; dr. Fr. Vatovec: Pravosodstvo na šentpavelskih posestvih v Marki onstran dravskega gozda in E. Baumgart-ner: Doslej neznani priznaki na dunajskih in graških pfenigih domačih najdb, V Izvestjih pišejo: dr. M. Dolenc: Nekoliko uradnih spisov s slovenskimi jezikovnimi drobtinami iz 18. stoletja; J. Mravljak: Iz vuzeniške zgodovine; Fr. Baš: Arheološka izkopavanja pri Sv.Lenartu v Slov. gor. 1. 1930.; J. Glaser: Pismo Simona Gregorčiča in Fr. Kotnik: Izviren Drabosnjakov rokopis. V Slovstvu so ocene »Mesta Šoštanja«, »Šolstva v Vuzenici«, »Proporodovcev«, »Fi- des publica...« »Kleinasiatische I ermil. »die Wolfischen«, »Ausgrabungen in Feistrtz a. d- Drau«, itd. V Društvenem glasniku sta poročili o Zgodovinskem društvu v Mariboru in o Muzejskem društvu v Mariboru. Kot priloga je: Arhiv za zgodovino in narodopisje I. Maurlce Constantln * Weyer: Usodna preteklost. Roman. Iz francoščine prevedel Silvester Škerl. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1931. Strani 155. — Kot drugi zvezek Ljudske knjižnice v letošnjem letu je prav te dni izšel roman francoskega pisatelja Mauricea Constan-ti;i everja, ki je s prejemom Gouncur-tove literarne nagrade takoj po izidu 1. 1928. postal znan in slaven. Pisatelj opisuje v tem romanu svojo lastno preteklost, vezano na dva kontinenta: Ameriko (Kanado) in Evropo (Francijo) in to z romantiko Jacka Londona ter uglajenostjo kultiviranega Francoza. Škerlov prevod se lepo in gladko čita. Din 57,279.259.— „ 13,014.528.-308.660.— mestna hranilnica v mariboru Dne 13. t. m. se je vršil 69. občni zbor tega zavoda. Je to danes najmočnejši denarni zavod na teritoriju bivše Mariborske oblasti. Tudi v tem letu je zavod napredoval in ima zaznamovati lepe uspehe v svojem poslovanju, ki je bito, kakor to potrjuje izvršena revizija, v popolnem in nailepšem redu. Iz letnega poročila posnemamo: Hranilne vloge: a) na hranilne knjižice Din 113,272.175.68 b) vloge v tek. računu ,, 17,755-015.— Skupno . . Din 131,027.190.68 ali napram lanskemu letu napredek za Din 12,818.524.51. Posojila: a) hipotečna . b) občinska c) menična Kreditsaldo tek. računa Din 31,530.37424 Naložbe ....................„ 15,640.701.15 Uprava zavod® je imela v pretetolem letu 4 seje upravnega odbora in 42 sej ravnateljstva. V teh sejah so se reševale vs> je najboljša pralnica ovratnikov ■ ■F kMk Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica: Vetrinjska 7 Vodilni trielektronski aparat izredne jakosti, čistega sprejema, visoko selektiven, valovni obseg od 180—2800 m. Ugodno plačilo v obrokih brez obresti. Radie žarkel Maribor, Trg svobode 6 Lep LOKAL v centrumu mesta se s 1. aprila odda. Naslov v upravi lista. 704 Traini kodri so res držali, samo ako so bili od tvrdke MALY Maribor, Aleksandrova c. 22 v hiši zobozdravnika dr. Kaca 694 Motvoz (špago) in vrvarske izdelke nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ul. 26 SOKU Maribor zastopniki se sprejmejo Inseriralte v ..Veterniku" lil od teh 1-2 v pritličju, ostali v I. nadstropju se iščejo s 1. majem v smeri Aleksandrova cesta, Vetrinjska-Glavni trg Ponudbe na 707 un mm Maribor, Aleksandrova 45 rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, Maribor, Slovenska ul. 4. od PapvtftUice, GRAFIČNO PODJETJE MARIBORSKA TISKARNA D.D. MARIBOR JURČIČEVA UL 4 STROSSMAJERJEVA UL. 4 TELEFON 2024 TISKARNA, LITOGRAFIJA, KNJIGOVEZNICA, PLAKATERSTVO Tiska knjige, revije, časopise, vse tiskovine za urade, društva, trgovce, obrtnike enobarvno ali v več barvah. — V litografiji v offsettisku modeme lepake, reklamne tiskovine, zemljevide, etikete i. t. d. — Knjigoveznica izdeluje trgovske knjige, bloke, mape, albume, sprejema knjige v vezavo in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah. — Reklamni zavod z lepimi kioski in afiš-nimi tablami v mestu In okolici! Najcenejši nakup OTROŠKE NOGAVICE od Din 5,- naprej; NOGAVICE Z OBROBKOM (Materi socken) od Din 10.— naprel; MOŠKE NOGAVICE od Din 4.50 naprej; DAMSKE NOGAVICE od Din 7,- naprej; DAMSKE FLOR-NOGAVICE od Din 12— na prej; DAMSKE VOLNENE NOGAVICE od Din 18- naprej; SVILENE NOGA VICE in NOGAVICE iz UMETNE SVILE v vseh barvah in cenah; SPODNJE MAJICE od Din 15.— do 25— po velikosti: SPODNJE HLAČE od Din 15,— na prej; SVETERJI ZA OTROKE od dinarjev 35.- naprej: SVETERJI ZA DA ME od dinarjev 60- naprej; PLETENE DAMSKE OBLEKE od dinarjev 200— naprej; DAMSKE ROKAVICE od dinarjev 14,— naprel; MOŠKE ROKAVICE od Din 16— naprej itd. — Vrhu tega največja izbira trikotaž, plete nln. perila, kravat, ovratnikov, vezenin, čipk svilenih trakov, toaletnih potrebščin parfumerije po zelo nizkih cenah Galoše od Din 110.— naprel, snežne čevlje od Din 95.— naprel. — Lastna pletarna In predtiskariia! — Prevzame entlanie. ažuriranje In vezenje! Eksportna hlia LUNA, Haril m Izdaja Konzorcij »Jutrat v Ljubljani predatavnik izdajatelja i* uradnik; FRAN BROZOVIČ « Mariboru. Tiska MariborskiUtkarna «L d, predstavnik STANKO OE1BLA * Maribor*