OSREDNJA KHJaNlGA asMi JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 «IMANBJR TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVU E 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 Osrednje teme KULTURA J DISTRIBUCIJA PLINA d. o. o. PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Porušena harmonija sveta Deset let galerije Oskarja Kogoja Uradne ure: str. 8 str. 18 Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 * MESTNI PLINOVODI O PI, K KOTHIX 1ÌIX |c KOmiK GRADNJE IN SUKOPIESKRRSTVO Igor KOTNIK, s*. Nikolo Testa 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net SUKOPl€SKfìRSKfì IN ZIDfìRSKfì D€LR KOMPLCTN6 FINRUZRCIJe ORJ6KTOV TOPLOTN6 IN KIASIČN6 ffiSflD€ Ui/ctxfi/eó/ca/Mliw &e od leùi j,9 6'5 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, S. P . mlini za grozdje Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mllni z* ,abolka mobitel: 041 635 868 Tek 'hoja za življenje ACS®© Častni pokrovitelj dr. Janez Drnovšek, predsednik RS STADION ŽALEC, 14. maj 2004 od 17. ure dalje STT3=y\R Praznik na Trju Ena redkih šol, ki se lahko pohvali z večanjem števila otrok, je Podružnična šola Trje. Letos šolo obiskuje 86 učencev in 57 predšolskih otrok, prihodnje šolsko leto bo v šolskih klopeh sedelo 92 otrok. Nova šola, ki je bila dograjena in uradno odprta septembra 2002, ima zdaj tudi novo telovadnico, ki so jo gibanja in športa željni otroci zelo turnim programom in številnimi športnimi prikazi predstavili učenci in varovanci vrtca, katerim so se pridružili mdi člani judo kluba Sankaku Celje z vrhunskima športnicama Urško in Petro Nareks, nanju so Galičani še posebej ponosni. Svoje znanje so pokazali najmlajši člani Karate kluba Žalec, učenci OŠ Petrovče, Plesni val Celje in domače športno društvo Hofrein. Telovadnico so s prerezom traku pa Slovenije v Evropsko unijo v zrak spustili 12 balonov. Poleg omenjenih je zbranim spregovorila in se zahvalila za novo pridobitev tudi vodja POŠ Nada Jelen, na koncu pa je telovadnico blagoslovil župnik Janko Cigala. Pogodbena vrednost telovadnice (njena neto površina je 592,4 m2) z zunanjimi športnimi površinami znaša nekaj manj kot 151,5 milijona tolarjev. Denar so zagotovili ministrstvo, občina in krajevna skupnost, ki se je v tem času odrekla številnim drugim potrebnim investicijam v kraju, precej sredstev pa pridobila od donatorjev (največji je CMC). pogrešali. Pa tudi ostali krajani. Na slovesnosti ob odprtju telovadnice so se v soboto popoldne s kul- odprli minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, župan Lojze Posedel, predsednik KS Vlado Majer ter 12 učencev, ki so kot simbol vsto- Vsem, ki so pripomogli k investiciji, so se zahvalili s spominskimi darili. K. R., foto: T. T. pvo akna in vrata ŠTORE, tel. 03/780 55 80 www.stoparlbdesign.si Imamo kar iščete, naredimo kakor želite ! Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60,713 26 66 nakup nasi 2s09Ö Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Jože Vertovšek, Vransko 29/b 2. Jožica Drev, Drešinja vas 46/a, Petrovče 3. Monika Počivalšek, Zg. Gorče 22, Braslovče Dober dan Evropi Kulturno-športno prireditev, ki so jo pripravili v občini Polzela ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, so poimenovali Evropa, dober dan. V veliki športni dvorani so nastopili člani številnih sekcij Kulturno-umetniškega društva in člani vseh drugih društev občine Polzela, vseh nastopajočih je bilo približno 500. Začetek so naznanile fanfare, ki jim je sledila godba Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec. Natalija Pilko, povezovalka prireditve, je vstop v Evropsko unijo primerjala s pomladjo, ko se rojeva novo življenje, zato pomeni dobrodošlica izpod modrega evropskega neba, kot je dejala, dobrodošlico Slovenkam, prelepim žlahtnim rožicam, in mladeničem, našim upom, da koder sonce hodi, tam sosed ni mejak, temveč brat. Ob koračnici so nastopajoči prikorakali v dvorano in se predstavili. Slavnostni govornik na prireditvi je bil polzelski župan Ljubo Žnidar: “Evropska unija je ena od oblik povezovanja držav na političnem, 9 771580 096004 gospodarskem in varnostnem področju. Da bo Slovenija čez nekaj dni postala polnopravna članica tega združenja, smo morali v zadnjih letih marsikaj postoriti na različnih področjih delovanja naše države. V procesu vključevanja smo se Slovenci zopet izkazali kot odgovorni, vztrajni in delovni, kot smo v svojem zgodovinskem razvoju že večkrat dokazali. Nekatere države niso bile prepričane v naš uspeh že v procesu osamosvajanja slovenske države, pa so nam morale potrditi, da nam je uspelo. Prav tako se je zgodilo, ko se je večina Slovencev odločila za vstop v Evropsko unijo in zopet smo dosegli nov, višji cilj. Kot vsaka nova oblika združevanja bo tudi vstop v EU pomenil za Slovenijo veliko dobrega pa tudi nove izkušnje, ki morda ne bodo čisto v skladu z našimi pričakovanji. Znanje in pogum bosta pri reševanju novih problemov odločilnega pomena. Mlade generacije, ki so na današnji prireditvi najbolj množično zastopane, bodo živele in delale v združeni Evropi. Mladi se bodo srečevali z drugimi evropskimi kulturami, navadami in jeziki in oni bodo naši ambasadorji. Pomembno je, da se za takšno življenje čim več naučijo, predvsem pa, da ohranijo ljubezen do lastne domovine in jezika. Slovenija mora ostati v EU samostojna država, ki zna živeti enakopravno z dragimi. Tako združeni, kot na današnji prireditvi, bomo v skupni Evropi Polzelani dokazali, da znamo stopiti skupaj in da bomo kos vsem novim izzivom prihodnosti.” Sledil je bogat kulturni in športni program, v katerem so se predstavile vse generacije, kar je dokazovalo, da je družabno življenje v občini zares bogato in raznovrstno. Prireditev so zaključili z evropsko himno, ki so jo ob spremljavi godbe zapeli združeni pevski zbori. T. Tavčar SKG SPLOŠNO _____KLEPARSTVO - KROVSTVO CREATON / Igor GOMINŠEK, s .p. NAIAVNO .VOOIINO- S Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC ■BRAMAC' ESAL anhovo Ugoden ECO kredit TOM + 1 april2004 Občina Žalec Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja skladno z odlokom o podeljevanju priznanj v občini Žalec (Uradni list RS št. 41/97) razpisuje POGOJE IN ROK DAJALA POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽALEC V LETU 2004 l. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja razpisuje pogoje in rok za dajanje pobud za podelitev priznanj občine Žalec. 1. GRB OBČINE ŽALEC Grb občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe na področju gospodarstva, umetnosti, kulture, ekologije, družbenih dejavnosti, športa in vseh drugih področjih človekovega ustvarjanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svem vsako leto največ 5 dobitnikov grbov. 2. PLAKETO OBČINE ŽALEC Plaketo občine Žalec podeljuje občinski svet za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem, športnem področju, za dosežke na drugih področjih. Plaketo občine Žalec lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom in delegacijam, ki uradno obiščejo občino Žalec. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja lahko predlaga občinskemu svem vsako leto največ 5 dobitnikov plaket. n. Priznanje občine Žalec se podeli posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju in društvu. Priznanja se izročajo na slovesen način. m. Pobudo za podelitev priznanja občine Žalec lahko podajo fizične in pravne osebe. Pobudnik za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. IV. Pobuda za podelitev priznanja mora vsebovati: - naziv in naslov pobudnika, - datum, ko je bil sprejet sklep o pobudi za priznanje, - ime in priimek ter naslov predlagane osebe oziroma naslov predlagane organizacije, podjetja, skupnosti, društva. Utemeljitev pobude za priznanje mora vsebovati: a) za posameznika: - kratek življenjepis z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje je posameznik že prejel) s poudarkom na tistih zaslugah, zaradi katerih se daje pobuda za priznanje; b) za organizacije, podjetja, skupnosti, društva: - kratek prikaz razvoja in uspešnosti poslovanja z navedbo prejetih priznanj (katero priznanje in kdaj je bilo podeljeno) z utemeljitvijo tistih dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje. Pobude za podelitev priznanj občine Žalec sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja, Savinjske čete 5, 3310 Žalec, do 31. maja 2004. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVALA TER PRIZNANJA Varovati sebe in otroka brez policista Ob mednarodnem tednu prometne varnosti je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec v začetku tega meseca izdal zloženko z naslovom Prednost ima varnost otrok in odraslih. V njej predvsem otroci šol žalske občine opozarjajo odrasle, naj poskrbijo za svojo varnost v prometu in varnost otrok. Otroci s svojimi risbicami in zapisanimi mislimi odraslim priporočajo večjo strpnost v prometu, da ne bi kršili pravil in bi bili otrokom dober vzgled. Nina Jazbec iz OŠ Griže, je na primer napisala: '‘Strah me je, ker ljudje vozijo prehitro.” Za svojo varnost in varnost otrok so odgovorni starši, zato morajo poskrbeti, da so sami in otroci pripeti z varnostnim pasom, da uporabljajo varnostni sedež, kresničko in varnostno čelado. Ob tednu prometne varnosti so zloženko prejeli vsi učenci osnovnih šol žalske občine, jeseni jo bodo prejeli prvošolci, delih pa jo bodo Uidi ob drugih priložnostih. K. R. Odpadki ne sodijo v naravo Tudi petrovski upokojenci so se spopadli z odpadki. X mesecu marcu in v začetku aprila je na območju občine Žalec potekala tako imenovana Vsežalska akcija pomladanskega urejanja in čiščenja okolja. Občinskim strokovnim službam so se v prizadevanjih po lepši podobi občine ob prihodu pomladi pridružili osnovnošolci, malčki iz vrtcev, predstavniki različnih organizacij in društev, lovci, ribiči, planinci, člani turističnih, gasilskih, športnih in upokojenskih društev ter mnogi drugi občani. Vseh sodelujočih je bilo 1.102, skupna količina zbranih odpadkov pa je znašala 270 kubičnih metrov. Po podatkih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec je bilo 132 ton odpadkov odpeljanih na odlagališče Bukovžlak, ostalo količino pa so predstavljale kovine, ki so bile odpeljane v predelavo podjetju Surovina. Da so prišli odpadki tja, kamor v resnici sodijo, je bilo potrebnih 35 odvozov s specialnimi vozili podjetja Surovina, pomagali pa so si tudi z dodatnimi prevozniki v KS Ponikva in Veliki Pirešici. Kot sta ocenila vodja omenjenega oddelka Aleksander Žolnir in višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič, je bilo z javnih površin odstranjenih 70 kubičnih metrov odpadkov, vse ostalo pa so bili odpadki, pripeljani na zbirna mesta tekom sobote in nedelje v posameznih naseljih, to je v Libojah, Pongracu, Ponikvi in Veliki Pirešici. “Moramo priznati, da nas je ravnanje občanov v tem pogledu neprijetno presenetilo, upoštevaje dejstvo, da imamo v občini že od leta 2000 urejen zbirni center z možnostjo brezplačnega odlaganja kosovnih odpadkov in tudi občasnih viškov odpadkov. Center je odprt vse delovne dni v tednu od 9- do 18. ure, ob sobotah pa od 9- do 14. ure. Očitno zbirni center in njegova funkcija javnosti še ni dovolj poznana in bo to potrebno v javnosti še objavljati,” V akciji so sodelovala tudi podjetja, ki delujejo na različnih okoljskih področjih, med njimi so bila donatorska podjetja: Javne naprave Celje, Surovina Žalec in VOC Celje, ki je sodelovalo pri čiščenju varovalnega pasu vzdolž republiških cest v občini. Mnogi občani so za zbiranje odpadkov nudili lastna prevozna sredstva. In kakšne so splošne ocene letošnje akcije? “Splošna ugotovitev je, da je povzročiteljev odlaganja odpadkov v naravno okolje čedalje manj, a na žalost še vedno so. Največji problem so gradbeni odpadki, ki jih občani v nekem pogledu še vedno štejejo kot uporabne pri urejanju naravnih okolij - za nasipe brežin, izravnave terena in drugo. Največ odpadkov je odloženih ob objektih javne infra- strukture, na varovalnih pasovih cest in železnic. Čiščenje pa je iz leta v leto temeljitejše in posega tudi v najbolj skrite kotičke gozdov in vodnih zemljišč. Zadovoljni smo z dejstvom, da je kljub individualizaciji civilne družbe druženje in zeleno gibanje v občini še močno, okolje pa vedno bolj varovano in lepšega videza. Vedno večje in pomembnejše je zavedanje, da so kakovost našega bivanja, druženja v naravi in preživljanja prostega časa močno odvisna od stanja okolja, v katerem živimo. Ob tem je treba povedati Uidi to, da so akcije potekale v zelo delovnem in prijetnem vzdušju,” sta še dodala Aleksander Žolnir in Simona Bolarič. Občinski oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora se je tako še enkrat prepričal, da javnost podpira akcije čiščenja in urejanja okolja, tako da bo akcija zagotovo tudi naslednje leto. Vsi, ki vztrajajo v skrbi za čisto okolje, so vzor tistim, ki jih v zvezi z okoljem in odpadki še vedno vodi misel: Čez “komot” ga ni. K. R., foto: T. T. Pri čiščenju okolja je sodelovalo tudi 616 učencev OŠ Petrovče in Liboje. Tudi 81-letna Nežka Ribič je sodelovala v akciji Za čisto okolje Spreglejmo že enkrat, da uničujemo naravo, da uničujemo sebi in zanamcem to, kar so nam pustili predniki. V soboto, 3. aprila, smo v okviru občine Žalec tudi v KS Griže in Liboje izvedli čistilno akcijo, v kateri so sodelovali gasilci, lovci, planinci in tudi ostali prebivalci, ki so bili pripravljeni žrtvovati dan za skromno malico in pijačo in so po svojih močeh pripomogli k izboljšanju vodotokov in manjši obremenitvi gozdov z odpadki. Akcije se je v Zabukovici na odseku Križ - rezervati udeležila tudi 81-letna Nežka Ribič, ki je na plazišču skupaj z ekipo nabrala za celo traktorsko prikolico oblačil, obutve in ostale stvari, ki se jih je nekdo šele pred kratkim na hitro znebil. Toliko v poduk in vzgled mlajšim generacijam, da bi se akcij v bodoče udeležili v večjem številu. Foto in tekst: Branko Salobir Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) Občina Žalec objavlja Javni razpis za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jih bo v letu 2004 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna. 1. Predmet razpisa in razpisna področja A. redna dejavnost društev oz. njihovih sekcij. ki zaiemaio naslednje skupine: a) vokalno glasbena dejavnost b) instrumentalno glasbena dejavnost c) dejavnost gledaliških skupin č) dejavnost lutkovnih skupin d) dejavnost plesnih skupin in mažoretk e) dejavnost likovnih skupin 0 dejavnost šolskih kulturnih društev g) jubileji društev in skupin h) posebni dosežki skupin A. redno vzdrževanje društvenih prostorov. B. investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. 2. Pogoji Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo kultura društva, združenja in zveze, ki so registrirane za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem razpisu. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Žalec, • da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo. • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino (izjema so šolska kulturna društva, katerih člani ne plačujejo članarine) in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto, • da izpolnjujejo pogoje tega razpisa.. 3. Okvirna vrednost sredstev po razpisnih področjih A. redna dejavnost društev, zvez 10.000. 000.00 SIT. B. redno vzdrževanje društvenih prostorov 3.000. 000.00 SIT. C. investicijsko vzdrževanje društvenih pro- storov in opreme 3 000.000,00 SIT. 4. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2004. 5. Razpisni rok Razpis prične veljati 29. 4. 2004 in se zaključi 1. 6. 2004. 6. Način dostave predlogov Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako Sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti - ne odpiraj na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, najkasneje do 1. 6. 2004. Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošti do vključno 1. 6. 2004 oz. do tega dne ni bila predložena na zavod. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: » ki iih ni vložila upravičena oseba. » prepozne vloge. 7. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil Uroš Govek, tel.: 712 12 66, e-mail: zkst.kulmra@siol.net. 8. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa, - prijavne obrazce za posamezno razpisno področje. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, med uradnimi urami (ponedeljek, četrtek od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, torek, sreda od 8. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure) ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja v času razpisnega roka oz. po e-mailu: zkst.kulnua@siol.net 9. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru Odpiranje vlog bo 7. junija 2004. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Občina Žalec april2004 Predsednik vlade z župani V začetku aprila je v Žalcu potekala koordinacija lokalnih odborov LDS in kluba županov iz te stranke. V dvorani Doma II. slovenskega tabora se je zbralo približno 250 županov, podžupanov in predstavnikov mestnih in občinskih odborov stranke LDS. Uvodni nagovor je imel predsednik stranke in predsednik vlade mag. Anton Rop. Seja je bila zaprta za javnost, po seji pa so povedali, da je mag. Anton Rop predstavil aktualne politične razmere po izstopu SLS iz vladne koalcije in naloge, ki čakajo stranko pred evropskimi in državnozborskimi volitvami. Predstavniki županov in lokalnih odborov so zatem predstavili probleme v posameznih okoljih, na primer o težavah Zdravilišča Laško glede novih naložb in podobno. Po seji koordinacije je predsednik vlade odgovarjal na vprašanja novinarjev. Na vprašanje, kaj pomeni izstop SLS iz vladajoče koalicije, je odgovarjal, da je SLS to storila pred vsemi prejšnjimi volitvami. Zaradi tega se ne bo zgodilo nič tragičnega. Prepričan je tudi, da mora vlada do volitev funkcionirati v polni meri in zagotoviti, da bodo vsi zastavljeni projekti izvedeni. To je tudi predpostavka za uspešen nastop LDS-a na letošnjih volitvah. K. R., foto: T. T. VRTCI OBČINE ŽALEC Tomšičeva 5, 3310 ŽALEC, tel.: 713 14 60, faks: 713 14 70 e-mail: mara.mohorko@guest.ames.si POVABILO K VPISU V VRTEC VPIS predšolskih otrok (1 do 6 let) od 19. aprila do 7. maja na upravi in enotah: • ŽALEC III. - uprava: vsak dan od 6.30 do 15.30, sreda do 16.30 (za vse enote), • PETROVČE - vsak torek od 7. do 15. ure, • ŠEMPETER - vsak torek od 7. do 15. ure. Prijavnice za vpis dobite na upravi vrtca. Na podlagi sprejetega Odloka o proračunu za leto 2004 (Uradni list RS, št. 135/03) Občina Žalec objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRALE OBNOV OBJEKTOV IN NAPRAV LOKALNIH VODOVODOV IN IZGRADLE VODOVODNIH PRIKIJUČKOV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE 1. PREDMET RAZPISA IN VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Predmet razpisa so nepovratna sredstva občine Žalec in so namenjena za naslednje namene: 1. Za obnovo objektov in naprav lokalnih vodovodov na območju občine Žalec v višini 2 mio SIT. n. Za izgradnjo skupinskih vodovodnih priključkov (ki bodo oskrbovali najmanj pet gospodinjstev) na javno vodovodno omrežje, na območju občine Žalec, v višini 6 mio SIT. Dela, za katera bodo dodeljena nepovratna sredstva, se morajo pričeti po 1. 1. 2004 in morajo biti zaključena do konca leta 2004. 2. POGOJI DODEIJEVAiyjA SREDSTEV Pod točko 1 (obnova objektov in naprav lokalnih vodovodov na območju občine Žalec) se lahko prijavijo pooblaščeni predstavniki režijskih odborov oziroma kandidati, ki nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje oz. strošek njihove priključitve presega 3-kratni strošek priključitve po Odloku o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanju kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno omrežje (Uradni list RS, št. 105/2003). Kandidati lahko pridobijo sredstva v višini največ 50.000,00 SIT na gospodinjstvo. Pod točko 2 (izgradnja skupinskih vodovodnih priključkov na javno vodovodno omrežje na območju občine Žalec) lahko kandidati s stalnim prebivališčem v občini Žalec pridobijo sredstva za izvedbo tistih priključkov, katerih skupna predračunska vrednost znaša več kot 700.000,00 SIT na gospodinjstvo. Posamezni kandidati lahko pridobijo sredstva v višini največ 400.000,00 SIT na gospodinjstvo. Prednost pri dodelitvi sredstev ima izgradnja tistega skupinskega priključka, ki rešuje večje število gospodinjstev in kjer gospodinjstva financirajo večji delež investicije. 3. VSEBINA VLOGE Prijava pod točko 1 mora vsebovati: • program sanacije, ki ga lahko izdela režijski odbor in potrdi strokovna služba občine Žalec in Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., • izpolnjeno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev (na izvirnem obrazcu), • izpolnjene in podpisane izjave uporabnikov lokalnih vodovodov -gospodinjstev (na izvirnem obrazcu), • veljavno upravno dovoljenje za nameravani poseg (lokacijsko informacijo), • predračun in kopijo katastrskega načrta z vrisano lokacijo nameravanih del. Prijava pod točko 2 mora vsebovati: • izpolnjeno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev (na izvirnem obrazcu), • lokacijsko informacijo za nameravana dela, • veljavno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno vodovodno omrežje, oz. kopijo katastrskega načrta z vrisanim objektom, • predračun upravljalca javnega vodovodnega omrežja in kopijo katastrskega načrta z vrisano lokacijo nameravanih del. 4. ROK IN NAČIN PRIJAVE Razpis je odprt do 30. 6. 2004. Obravnavane bodo vloge, ki bodo prispele na Občino Žalec v času od objave do zaključka razpisa. Nepopolne ah nepravilno izpolnjene vloge komisija ne bo obravnavala. Kandidati se lahko dogovorijo za prevzem razpisne dokumentacije na Občini Žalec, Oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve (pri ga. Marjeti Kočevar ali ga. Zvonki Zupančič), v času uradnih ur. 5. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Sredstva za obnovo objektov in naprav lokalnih vodovodov (razpis pod točko 1) bodo po pozitivno rešeni vlogi in po predložitvi računov ter opravljenem ogledu opravljenih del s strani strokovne službe občine Žalec in Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., nakazana na TRR posameznika, katerega podpisana izjava je sestavni del razpisne dokumentacije, sredstva za izgradnjo skupinskih vodovodnih priključkov (razpis pod točko 2) pa bodo po pozitivno rešeni vlogi in po predložitvi računov ter opravljenem ogledu opravljenih del skupinskih vodovodnih priključkov s strani strokovne službe občine Žalec in Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., ter na osnovi predloženega potrdila o plačanem obveznem prispevku za priključitev na javno vodovodno omrežje, ki ga izda Javno komunalno podjetje Žalec, d. o. o., nakazana na TRR posameznih interesentov. Pred sejo še lipa Žalski svetniki so na svetovni dan Zemlje pripravili 14. redno sejo. Pred pričetkom seje so pred občinsko stavbo posadili lipo in s tem obeležili tudi začetek tekmovanja Entente florale, Medobčinska matična knjižnica pa jim je ob dnevu knjige dan pozneje podarila monografijo Rimska nekropola. Seja je imela deset točk dnevnega reda. Pričeli so z razrešitvami, imenovanji in soglasji. Med drugim so dah soglasje k ponovnemu imenovanju mag. Lidije Pavlovič za direktorico Žalskih lekarn, Tanje Cehner za ravnateljico žalske glasbene šole in Irene Kolar za ravnateljico OŠ Petrovče. Brez pripomb so potrdili odlok o zaključnem računu občine za leto 2003, ki je bil v prvi in drugi obravnavi. Več razprave je bilo glede odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah, ki je bil v drugi obravnavi. Predvsem svetniki SDS-a so menih, da je odlok v nasprotju z ustavo v tistem delu, ki določa, da se taksa plačuje tudi za reklamne objekte, postavljene na zasebnih površinah in so vidni z javnih površin. Ker pa svetniki niso pripravili ustreznega amandmaja, je župan še pred glasovanjem to točko umaknil z dnevnega reda. Zatem so v drugi obravnavi potrdili predlog odloka o turističnem vodenju na ravni turističnega območja občine Žalec in soglasje k spremembam statuta Javnega zavoda Žalske lekarne Žalec. Sledila so poročila o poslovanju javnih zavodov s področja nego- spodarstva, zvez društev in humanitarnih organizacij v letu 2003. Z izgubo so lani poslovale OŠ Griže (988.000,00 SIT), OŠ Petrovče (1.155.000,00 SIT), OŠ Šempeter (193-000,00 SIT) in Medobčinska matična knjižnica (602.000,00 SIT), največji presežek prihodkov nad odhodki pa imajo Žalske lekarne (-dobrih 19 mihjonov SIT). Uidi UPI Ljudska univerza in Zdravstveni dom Žalec sta imela lani več kot 2 milijona tolarjev presežkov prihodkov. Po razpravi so svetniki poleg poročil sprejeh sklepe o izdaji soglasja za povečan obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti Zdravstvenemu domu Žalec, UPI Ljudski univerzi in Žalskim lekarnam, prav tako pa so soglašali s priznanjem enkratne letne nagrade direktorici Žalskih lekarn. O izgubah v šolah bodo odločali po končanem pregledu poslovanja s strani zunanjega revizorja. K. R. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Tel: (03)713 64 40, faks: (03) 713 64 64 objavlja na podlagi 87. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03), določil Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 54/92 s spremembami), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.hst RS, št. 80/99, 70/00,52/02) in po sklepu odbora za stanovanjske zadeve, z dne 21. 4. 2004, JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVAL V NAJEM Razpisuje se oddaja NEPROFITNIH stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostnih list izpraznjena ali na novo pridobljena v letih 2004 in 2005. Ob upoštevanju izpolnjevanja pogojev, določenih z veljavnimi predpisi, bosta na podlagi vloženih vlog oblikovani dve ločeni prednostni fish: lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9- členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (Ur. list RS, št. 14/04) niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine, lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačah lastno udeležbo in varščino. Vsa razpoložljiva stanovanja bodo upravičencem oddana v najem po prednostnih listah, ki bosta izdelam na podlagi vloženih vlog v teku razpisnega roka. Z dnem sprejema prednostnih hst preneha veljavnost prednostnih list za oddajo socialnih in neprofitnih stanovanj, sprejetih v letu 2002. Rok za vlaganje vlog s predpisano dokumentacijo je od 3. 5. do vključno 2. 6. 2004. Zainteresirani občani občine Žalec, ki so državljani RS, pridobijo vse potrebne informacije v zvezi z razpisnimi pogoji in predpisane obrazce za pridobitev neprofitnega stanovanja v teku razpisnega roka ob ponedeljkih med 8. in 14. uro, ob sredah med 8. in 12. ter 14. in 17. uro, ob petkih med 8. in 12. uro. Kontaktni osebi sta Tatjana Urlep in Olga Laščak (pisarna št. 8/1, poslovna zgradba Stanovanjskega podjetja SIPRO Žalec, Pečnikova 1) oziroma po telefonu št. 712 13 60. Z objavo razpisa in razpisnimi pogoji bodo seznanjeni vsi evidentirani prosilci za stanovanja, ki še niso ustrezno rešili svojega stanovanjskega problema, krajevne skupnosti, Mestna skupnost Žalec, Center za socialno delo Žalec ter podjetja z večjim številom zaposlenih s sedežem v občini Žalec. Tildi Festival Žalec bo Konec novembra lanskega leta je krmilo Študentskega kluba Žalec prevzela nova ekipa, ki si je zastavila široke smernice delovanja. Rezultati njihovega zagnanega dela se že kažejo. V naslednjih mesecih pripravljajo vrsto prireditev, ki bodo popestrile študentsko življenje in življenje v občini Žalec. Pogovarjali smo se s predsednikom Študentskega kluba Žalec Jožetom Špil jakom - študentom 3. letnika sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. “Študentski klub v tej sestavi deluje šele pol leta. Sestavili smo številčnejšo ekipo, ki deluje v skladu s sprejetim programom in danimi možnostmi. Program je bolj razgiban kot prejšnja leta. Poskušamo se širih na vsa področja, ki so za klub potencialno zanimiva, predvsem pa ne želimo biti omejeni le na ena ali dva večja projekta letno, temveč želimo, da se vse leto nekaj dogaja, od potopisnih predavanj, kulinaričnih večerov, koncertov do raznih špor- tnih aktivnosti. Pripravili bomo veliko kresovanje v športnem centru Žalec, kjer bodo nastopili skupina Kingston in Alya ter skupina Zeus. Intenzivno se pripravljamo tudi na Festival Žalec, ki bo potekal konec junija oziroma v začetku julija. Na festivalu se bodo predstavili naši lokalni glasbeni bendi. Poleg tega bo ob tej priložnosti izšla pesniška zbirka s pesmimi naših članov, študentov, dijakov. Pripravlja se tudi snemanje zgoščenke naših lokalnih bendov. Ob zaključku festivala bomo poskrbeli za dva večja koncerta, ki bosta v sklopu tradicionalne Žalske noči. Obeta se zanimivo, pestro in za nas Predsednik Študentskega kluba Žalec Jože Špiljak tudi naporno obdobje,” je dejal Jože Špiljak. In kako v prihodnje? “Žalski mladini želimo ponuditi čim več prijetnih in koristnih aktivnosti, s kateri- mi bi si zapolnila svoj prosti čas. Torej pestre dejavnosti, ki bi jih odvrnile od dolgočasja in apahje. Mladi, ki imajo svoje talente, pa jih zaradi takšnega ali drugačnega vzroka niso dali na plan, imajo za to vse možnosh v okviru našega kluba. Smo klub, v katerem velja nekakšno nepisano pravilo, ki ne dovoljuje uveljavljanje kakršnih koli polihčnih ideologij in izražanja polihčnih usmeritev in pripadnosti. Ne dovoljujemo vpliva polihke. Nismo in nočemo bih polihčno opredeljeni. Mi združujemo študente vseh vetrov in skrbimo za njihove interese. Povsod žal ni tako. V celjskem klubu prihaja zaradi strankarskih usmeritev do velikih problemov in nesoglasij. Tega pri nas ne želimo, ampak spodbujamo delovanje našega članstva in ostalih mladih na kulturnem, športnem in drugih področjih. Naš klub ni zaprta organizacija. Vsakdo je zaželen. Vsakdo lahko dobi možnost, da izpelje svoj projekt, v skladu z našo usmeritvijo, za kar seveda zagotovimo tudi sredstva. Vsakdo lahko pristopi in da pobudo. To je zelo zaželeno. Radi bi odstranili tremo, ki jo imajo novopečeni študentje in ostali člani. Prostori kluba so odprti vsak vikend in zato jih velja izkoristiti. Ne nazadnje tudi za praznovanje kakšnega rojstnega dne, če kdo nima ustreznih prostorov, le pospraviti je potrebno za sabo,” še dodaja Jože Špiljak. D. Naraglav april2004 IBCINE Naš dom na Vranskem bo kmalu dobil tudi streho. Naš dom raste Na Vranskem že vrsto let deluje Župnijska karitas. Zaživela je v času, ko so Savinjsko dolino naselil begunci iz Hrvaške in BiH. Leta 2001 so si zadali velik in zahteven projekt Naš dom - izgradnjo Doma za starejše ljudi. Izgradnja doma poteka že nekaj časa. Gradbena dela izvaja podjetje CMCelje. Objekt naj bi bil dokončan v letošnjem letu, prve stanovalce pa bo sprejel nekje v prvi polovici prihodnjega leta. V teh dneh se zaključuje zidava zgornjega dela objekta, konec maja pa bo dom dobil tudi streho, tako da nadaljnja dela v notranjosti ne bodo več toliko odvisna od vremena. ».N. Učile so se ročnih del Društvo kmečkih žena Trnava -Gomilsko je v letošnji zimi med drugim organiziralo tudi tečaj ročnih del. Tečaj, ki se ga je udeležilo 15 žena in deklet, je vodila Marica Zupančič z Gomilskega. Tečajnice je poučila o vezenju, kvačkanju in pletenju, ob koncu pa so že sedaj sklenile, da bodo z učenjem nadaljevale naslednjo zimo. Zavedajo se namreč, da je ročno in z ljubeznijo narejen izdelek nebj povsem drugega kot industrijski izdelki. T. Tavčar OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela tel: (03)703 32 11 faks: (03) 703 32 23 JAVNI RAZPIS Na 9- seji občinskega sveta občine Polzela je bil sprejet Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Polzela. Za kmetijstvo je v letu 2004 namenjenih 6,000.000,00 SIT. Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične, pravne osebe ter društva oziroma njihove zveze, ki opravljajo dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Polzela. I. Dodeljevanje sredstev neposredno na podlagi vlog: 1. Kmetijsko in gozdarsko izobraževanje 150.000 2. Gozdne ceste 1,000.000 3. Dotacije društvom 300.000 II. Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa 1. Razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 1,300.000 2. Agromelioracije in namakalni sistemi 1,500.000 3. Urejanje pašnikov 600.000 4. Ohranjanje kmetij 1,000.000 5. Testiranje škropilnic 100.000 6. Analiza zemlje 50.000 Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisani obrazec, določen za posamezne namene, in predpisana dokumentacija. Obrazce dobite na Občini Polzela. Sredstva se izplačujejo samo do skupne vrednosti, določene za posamezne namene s tem razpisom. Vloge sprejema Občina Polzela po objavi v tem časopisu. Rok za oddajo vlog na osnovi javnega razpisa je do 30. avgusta 2004 oziroma za dotacije društvom do 15. maja 2004. OBČINA POLZELA ŽUPAN IJUBO ŽNIDAR, dipl. inž. grad. Občina Braslovče na podlagi 3. in 4. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS št. 75/94) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v letu 2004. 1. Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci ljubiteljskih kulturnih programov, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Braslovče, • da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, • da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto, • da je predložen program namenjen čim večjemu številu uporabnikov, • da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in jo informirajo o dosežkih na tekmovanjih, če so se jih udeležili. 2. Višina razpisanih sredstev je 1.920.000,00 sit, sredstva se namenijo za sofinanciranje: 2.1. redne dejavnosti kulturnih društev, 2.2. kulturnih projektov v organizaciji kulturnih društev, • otroške maškarade, • prireditve Veseli december, • prireditve Teden otroka, • občinskega gledališkega abonmaja, • bralne značke in • drugih kulturnih projektov. 3. Predlagatelji posameznega projekta morajo posredovati natančen opis projekta s predvidenim številom udeležencev, krajem, časom izvedbe in umikom na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče v času uradnih ur. Program mora biti finančno ovrednoten z navedbo vseh virov financiranja. 4. Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29,3314 Braslovče. Na kuverti mora biti vidno označeno "JAVNI RAZPIS - KULTURA". 5. Rok za prijavo na razpis je 13- MAJ 2004. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v tridesetih dneh po poteku roka za prijavo na razpis. OBČINA BRASLOVČE ŽUPAN Marko Balant Med nastopom braslovških osnovnošolcev Rodovi so sanjali, mi pa sanje udejanili V občini Braslovče so počastili bližnji vstop Slovenije v Evropsko unijo. Osrednjo prireditev so pripravili v telovadnici braslovške osnovne šole. V bogatem kulturnem progra- mu so nastopili učenci domače osnovne šole, člani Prosvetnega društva Braslovče, kulturnih društev Letuš in Gomilsko in varovanci Varstveno delovnega centra MUC. Prireditve so se udeležili tudi gostje iz Doline pri Trstu. Osrednji govornik na prireditvi je bil braslovški župan Marko Balant, ki je zbrane najprej pozdravil, nato pa dejal: “V knjigi svetovne zgodovine se bo čez nekaj dni obrnil nov list. Na njem bo pisalo Republika Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V naši zgodovini je le malo dogodkov, katerih teža bi bila temu podobna, zato moramo take dogodke še posebej spoštovati in jih ceniti. Noben zgodovinski dogodek ni nak- ljučje in tako jemljemo tudi vstop v EU. Pomembni dogodki so se morali zgoditi že daleč v preteklosti, da lahko danes slavimo dan vstopa naše domovine v EU, integracijo evropskih narodov. Tako so že davnega leta 1884 slovenski izobraženci objavili prvi politični program in ga poimenovali Zedinjena Slovenija. Od tistega časa dalje se je z ozemljem Slovenije in tukaj živečimi Slovenci dogajalo marsikaj, tudi veliko hudega, a ideja ni nikoh zamrla. V trmi naroda je ideja ostala in Idila ter dozorela 23. decembra 1990, ko je bila z veliko večino izglasovana na referendumu samostojna Slovenija. Z razglasitvijo slovenske samostojnosti 26. junija 1991 smo tudi uradno postali samostojna država. Ni nam bilo dano, da bi v miru proslavili ta dan. Že naslednji dan, 27. junija, se je pričela desetdnevna vojna za samostojnost, ki se je zaključila 7. julija s podpisom brionske deklaracije. Vključitev v novo skupnost smo državljani in državljanke Slovenije potrdili na referendumu 23. marca 2003- Veselimo se lahko, da je nekoč velika želja naroda postala realnost, da bomo odslej živeli v miru z vsemi narodi sveta, kot poje tudi naša himna, da bomo srečno živeli v veliki domovini Evropi.” Zbranim je spregovoril tudi ravnatelj šole iz Dohne pri Trstu Emil Bole: “To se dogaja v času velikih spre- Braslovški župan Marko Balant, podžupanja iz Doline pri Trstu Fulvija Premolin in ravnatelj šole Emil Ribič so s skupnimi močmi pred šolo posadili okrasni grmič in s tem počastili tudi svetovni in slovenski dan Zemlje. memb, ki jih bo prinesel tudi vstop Slovenije v Evropo, v kateri ne bo drugih meja razen jezikovnih in bo prehod iz ene države v drugo potekal neovirano. To pomeni za Slovence uspeh, priznanje in enakopravnost z drugimi evropskimi narodi. Kot pripadniki majhnega naroda se tega veselimo še posebno mi, ki živimo na drugi strani meje. Res je, da je bila ta meja že dolga leta zelo odprta, vendar bo za Slovence v Italiji odprava meje pomembna prelomnica, saj bo odpadla zadnja ovira, ki nas ločuje od matične domovine, in Slovenci bomo lahko bolj enotni, ne glede na to, v kateri državi živimo. Slovenija mora še marsikaj urediti v odnosih s sosednjimi narodi, pri tem pa ne sme pozabiti na vlogo narodnostnih manjšin. Na italijanski strani pogosto naletimo na odklonilen odnos do Slovencev, kar izhaja še iz časov druge svetovne vojne in njenih posledic in iz časov, ko so Slovenci živeli v prejšnji državi, ki je bila za del italijanske družbe neugledna in zaničevana. Pa tudi med Slovenci v matični domovini se še najde kdo, ki sploh ne ve, da v Italiji živi slovenska manjšina, ah pa zamejskih Slovencev nima za prave Slovence. Spremeniti je treba mišljenje ljudi, preseči delitve in razlikovanja, pospešiti sodelovanje, spoštovati druge kulture, jezike in narode, s katerimi smo vsak dan v stiku.” O pomenu bližnjega dogodka za Slovence je spregovoril tudi ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič. T. Tavčar OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00 Faks: (03) 703 84 10 Zasadili drevesa ob dnevu Zemlje Občina Polzela že nekaj časa namenja pozornost urejeni in čisti okolici, k čimer jo je vzpodbudila akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med najaktivnejšimi društvi, ki sodelujejo v tem projektu, sta turistično in hortikulturno. Ob svetovnem dnevu Zemlje so posadili 24 okrasnih dreves, od tega 9 brez, 8 okroglih robinij in 6 Ferdinand Glavnik. Na slovesnosti so svoje mnenje podali tudi učenci osnovne šole, med njimi Tjaša Ribič, ki je dejala: "Drevo je simbol naše povezanosti z naravo in odnosa do planeta, na katerem živimo. Drevesa so pomemben del naše naravne in kulturne dediščine, so nepogrešljiva živa bitja, ki nam omogočajo življenje. Proizvajajo kisik, čistijo zrak, nam dajejo senco in varčujejo ener- Eno izmed dreves so posadile Tjaša Ribič, Tina Žnidar in Karmen Meznarič, učenke polzelske osnovne šole. smrek. Pripravili so krajšo slovesnost, na kateri je zbrane najprej pozdravil župan občine Polzela Ljubo Žnidar in poudaril, da je ta zasaditev eno izmed dejanj za ozelenitev središča Polzele. Zadovoljstvo ob dogodku je izrazil tudi predsednik Hortikulturnega društva Polzela gijo. Ker nam ni vseeno, v kakšnem okolju bomo živeli v prihodnosti, si žehmo, da bi ljudje posadili čimveč dreves, takšnih pravih, ki svoje veje širijo v nebo, in simbohčnih, ki širijo veje k drugim ljudem. Drevo je tudi v ekoznaku naše šole." T. Tavčar Občine april2004 Na svoji Zemlji V občini Prebold so ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo včeraj zvečer v nekdanji kinodvorani Prebold pripravili slovesnost, na kateri so izobesili evropsko zastavo in si ogledali prvi slovenski film Na svoji zemlji. Hkrati s tem so obeleži- Gradijo kanalizacijo V Parižljah že nekaj časa gradijo fekalni kanal. Izvajalec del je NIVO Celje. Zaradi globine izkopa in terena je gradnja zelo zahtevna. Povezovalni kanal, ki bo tekel skozi celotno naselje Parižlje, gradijo postopoma, odvisno od razpolož- li tudi 27. april, dan upora slovenskega naroda. Slovesnosti so dali praznično vzdušje godbeniki pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold in naj-mlajši iz vrtca in šole, ki so v dvorano prinesli evropsko zastavo in jo predah paru krajevne narodne noše. Zbranim je ob tej priložnosti spregovoril župan Vinko Debelak in tako zaokrožil slovesnost pred ogledom filma, ki ima že v naslovu Na svoji zemlji nek simboličen pomen. Kljub vstopu v družbo evropskih narodov vendarle ostajamo na svoji zemlji, s svojimi navadami, jezikom, kulturo, s svojo identiteto in odločnostjo ohranjanja pridobitev, izbojevanih v n. svetovni vojni in vojni za samostojnost Slovenije leta 1991-Več let je minilo od takrat, ko si je bilo v preboldski kinodvorani mogoče ogledati kakšno izmed filmskih predstav. Za filmski projektor je vsa leta, tudi v letih zatišja, vestno skrbel nedavno umrli Edi Govek. Dobro vzdrževan projektor je ob sodelovanju Francija Goveka in Janeza Anclja, operaterja v preboldski kinodvorani, omogočil projekcijo prvega slovenskega filma, režiserja Franca Štiglica. Prvič je film bil predvajan 15. novembra 1948. D. Naraglav Braslovče - Polzela, za kar so morali pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenje Direkcije ceste Slovenije. Z izgradnjo nadaljujejo po občinski cesti. Vrednost letos zgrajenega dela kanalizacije znaša 25 milijonov tolarjev. Sredstv a so zbrali s komunalnimi taksami. T. T. Zbirno mesto pri Kmetijski zadrugi na Gomilskem Zbirali kosovne odpadke V občini Braslovče je ves prejšnji teden potekala akcija zbiranja kosovnih odpadkov in starega železa. Udeleženci akcije so zbrali veliko tovrstnega odpadnega materiala. V občini razmišljajo, da bi bilo morda smotrno akcijo pripraviti dvakrat na leto. Še vedno se namreč dogaja, da občani neuporabno kramo raje odložijo na katero izmed črnih odlagališč. T. Tavčar Cvetlične tržnice tudi letos Cvetje je najlepši okras hiš in okolice. V občini Žalec že tretje leto pripravljajo akcijo Za vsako hiško ena rož’ca rase. V ta namen turistična društva organizirajo cvetlične tržnice. Zadnjo so minulo soboto pripravili tudi v Šempetru. V občini Prebold so v tej smeri naredili še korak več. Da bi ljudi spodbudili k lepšanju svojega bivalnega okolja, so na vsa gospodinjstva poslali dopis s kuponom, za katerega so lahko na cvetlični tržnici kupili eno od lončnic. S takšnim načinom so marsikaterega krajana privabili na tržnico že lansko leto. D. N. Z letošnje cvetlične tržnice v Preboldu OBVESTILO Občina Prebold obvešča občane, da je objavljen JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NjVJEM. Razpisna dokumentacija je občanom na voljo na Občini Prebold in na spletnih straneh www.prebold.com. OBČINA PREBOLD župan Vinko Debelak, univ. inž. grad. Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE PREBOLD Graščinska 7, 3312 Prebold, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. 1. RS, št. 115/03 - uradno prečiščeno besedilo). Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela je 1 9- 2004 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Prebold, Graščinska 7, 3312 Prebold, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA. Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. Sprejem novih članov Preboldska borčevska organizacija, ki sodi po številu članstva med največje v Savinjski dolini, je tudi med najuspešnejšimi pri vključevanju novih članov, kar je ena od prioritetnih nalog te veteranske organizacije, saj želijo, da se spomin in vrednote NOB ohranjajo tudi v prihodnje. Na letošnji letni konferenci, ki so jo pripravili v prostorih gasilskega društva v Preboldu, so medse sprejeli kar 12 novih članov. Na konferenci, ki sta se je udeležila tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, predsednik območnega združenja borcev in udeležencev NOB Rado Cilenšek in še nekateri drugi gostje, so ugotovili, da je bilo delo njihove organizacije v minulem letu zelo uspešno. Realizirali so vse zastavljene naloge, še posebno pa so veseli priznanj in pohval udeležencev proslave ob 60-letnici Šlandrove brigade. Letošnjo konferenco je po pozdravu predsednika Viljema Petka z recitacijami, pesmimi in igranjem na flavto popestrila Miša Murgelj. Konferenco je vodil Ernest Marinc, o delu organizacije pa je poročal Viljem Petek, ki je tudi tokrat posegel v zgodovino in ob tem poudaril pomen AVNOJ-a, zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in čmomeljski zbor, brez katerih danes ne bi bilo samostojne Slovenije, saj je avnojski sklep o samoodločbi s pravico do odcepitve od skupne države, rojene na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, leta 1991 upoštevala Badinterjeva komisija, kar je pomembno prispevalo k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije. ‘To pa je tudi pomen praznovanja 27. aprila in tisti, ki izničujejo dogodke med NOB, ne priznavajo legitimnost SFRJ in vse sporazume, ki jih je SFRJ dosegla in podpisala po 2. svetovni vojni s sosedi tudi v dobro Slovenije. To pa pomeni tudi ponujanje roke tistim revanšističnim silam, ki želijo spremeniti povojno ureditev Evrope,” je med drugim dejal Viljem Petek in spregovoril tudi o Svetovni veteranski organizaciji, katere članica je tudi slovenska borčevska organizacija in Zveza veteranov vojne za Slovenijo iz leta 1991-Ob Zaključku je sledil sprejem novih članov, spomnili pa so se tudi vseh, ki so v tistih dneh praznovali svoj življenjski jubilej. D. Naraglav Za dobrobit vseh generacij Občinski odbor DeSUS-a, ki ga vodi Franc Kukovnik, je v ponedeljek, 19. aprila, zasedal v prostorih gasilskega doma Prebold. Redne letne konference so se udeležili tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, predsednik regijskega odbora DeSUS-a Peter Habjan in član sveta stranke Franc Povše. Na konferenci so ocenili delo stranke v minulem letu in potrdili program za letošnje leto, ki bo v znamenju volitev v Državni zbor. Želeli so imeti svojega kandidata, vendar so bili vsi pogovori s potencialnimi kandidati neuspešni in tako bodo podprli kandidata, ki za poslanca DeSUS-a kandidira v občini Žalec. V minulem obdobju je občinski odbor DeSUS-a dejavno sodeloval pri delu in življenju v občini Prebold. Skupaj s svojima svetnikoma v občinskem svetu so si prizadevali na vseh področjih delovanja občine in tvorno sodelovali pri sprejemanju odločitev. Državotvorno so sodelovali tudi pri vprašanjih vstopa Slovenije v NATO in EU, pristopili k vprašanjem v zvezi z zdravstveno reformo, ki je zajeta v t. i. Beli knjigi, s svojimi kritičnimi pripombami na zdravstveno varstvo v občini Prebold so pripomogli k izboljšanju razmer. Uspešno sodelujejo tudi z županom, sorodnimi strankami in raznimi društvi in organizacijami. Že vsa leta dobro sodelujejo z DL' Prebold. V začetku letošnjega leta so s finančno pomočjo občine organizirali izobraževanje starejših in nezaposlenih občanov občine Prebold. Z izobraževanjem bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Na konferenci je delo stranke na področju regije in države precej obširno predstavil predsednik regijskega odbora DeSUS-a Peter Habjan. Govoril je o aktualnih dogodkih, ki pretresajo slovensko politično sceno in držo njihove stranke v parlamentu. Precej besed pa je namenil tudi bližnjim evropskim volitvam, na katerih bodo nastopili skupaj z LDS, in o državnozborskih volitvah, na katerih si želijo izvolitev vsaj osmih poslancev, kar je glede na veliko število upokojencev realno pričakovati. Ob zaključku je svoje poglede na delo stranke in njeno vlogo v občini Prebold podal župan Vinko Debelak. Za uspešno je ocenil delo obeh svetnikov in njun prispevek pri sprejemanju ključnih odločitev za uspešno uresničevanje občinskega programa. D. N. TERMO SGD J.c B^DOCrflSšRžĐ® ©©MS TML,S^ gj^n/642-643 1(5-30-57 48a, Prebold • Izdelava toplotno izolacijskih fasad po avstrijskem sistemu • Izdelava zunanjih in notranjih ometov po zelo ugodnih cenah • Na fasade 10% popust • Plačilo na obroke • Garancija na izvedbo dela V DEVETO VAS Srečanje mladih gasilcev V gasilskih društvih, ki delujejo v okviru Gasilske zveze Žalec, sodeluje več kot 700 mladih gasilcev, starih od 7 do 18 let. Vsako leto pripravijo srečanje, tokratno je bilo na Polzeli. Zbrali so se v stari telovadnici, kjer jih je najprej pozdravil predsednik mladinske komisije GZ Žalec Dušan Zabukovnik, nato pa podžupan občine Polzela Stanko Novak. Srečanje so nadaljevali s pohodom skozi park Šenek, kjer so si ogledali Usmeritev ostaja ista Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline jč sredi meseca pripravilo redno letno skupščino. Tokrat so se delegati posameznih občinskih in krajevnih borčevskih organizacij ter njihovi gostje zbrali v gostišču Rimljan v Šempetru. Zbrane, med katerimi so bili tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar, predstavnik glavnega odbora ZZB NOV Slovenije Milan Batistič, predstavnik območnega odbora ZWS Franc Vidmar in nekateri drugi predstavniki društev in organizacij, je najprej pozdravila pesem Hej brigade, ki so jo zaigrali harmonikarji Društva upokojencev Vrbje. 0 delu območnega združenja borcev in udeležencev NOB je spregovoril predsednik združenja Rado Cilenšek. Sledil je govor podpredsednika Viljema Petka, ki je spregovoril o odnosih med NOB in kolaboracijo, o vstopu v EU in Nato, o članstvu v svetovni veteranski povezavi in drugih aktualnih dogodkih vključno z bližnjimi volitvami v evropski parlament in jesenskimi državnozborskimi volitvami. V obeh primerih ostajajo na dosedanji usmeritvi. Svoj glas bodo dah tistim kandidatom, ki imajo pozitiven odnos do NOB. Aktivnost njihovega združenja, ki je štelo ob koncu leta 1144 članov, se odvija v šestih občinskih in osmih krajevnih organizacijah. Njihov program se je tako kot prejšnja leta nanašal predvsem na ohranjanje vrednot NOB, spomeniško varstvo, prenovo organizacije ZB in socialno varnost članov ZB NOB. V lanskem lem so se udeležiti raznih proslav in prireditev na temo NOB, kot so Sedlarjevo, Gračnica, Senovo, Frankolovo, Topolšica, Poljane, Podljubelj, Svetina, Graška gora, Gradec in druge. Sodelovati so tudi pri organizaciji proslave 60. obletnice Šlandrove brigade, katero glavno breme organizacije je nosila občinska organizacija ZB NOB Prebold na čelu z Viljemom Petkom in ob sodelovanju občine in župana Vinka Debelaka ter ostalih sodelavcev. Nadvse uspešna pa je bila tudi tradicionalna proslava na Čreti. Pri realizaciji programa so tudi lani uspešno sodelovati z glavnim odborom ZZB NOB Slovenije, regijsko koordinacijo, z društvom izgnancev, z veterani vojne za Slovenijo in veterani Sever, s pododboroma Tomšičeve in Šlandrove brigade, s Usposabljanje gasilcev V okviru Gasilske zveze Žalec redno potekajo izobraževanja članov gasilskih društev. V ta namen sta bila v spomladanskem času organizirana dva tečaja, in sicer nadaljevalni tečaj za gasilca in tečaj za vodjo enote. Izobraževanje se je pričelo v začetku meseca marca in je trajalo do konca aprila. Predavanja in praktični prikazi so potekali v Grižah in Vrbju. Člani GZ Žalec se udeležujejo tudi tečajev specialnosti, ki jih organizira Izobraževalni center Republike Slovenije za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani. Udeleženci usposabljanj na ta način pridobijo potrebne praktične izkušnje, ki so osnova za dobro strokovno pomoč ob elementarnih nesrečah. Za OP Žalec Roman Kugler V GZ Prebold zadovoljni 16 znamenitih, preko sto let starih dreves, nato pa pot nadaljevati do rojstne hiše pesnice in pisateljice Neže Maurer. Hoditi so v skupinah, vsaka skupina pa je spotoma sestavila kratko geslo ati slogan. Po vrnitvi na Polzelo so izbrati najboljši slogan, ki se glasi Z igro in zabavo bistrimo si mi glavo, a kmalu bomo dozoreli in skupaj na pomoč hiteti. Slogan so napisati mladi bra-slovški gasilci. To bo tudi slogan mladih gasilcev žalske gasilske zveze v letošnjem letu. T. T. štajerskimi kurirji ter z drugimi organizacijami in društvi, kot so planinska društva, društva upokojencev in drugimi. Na območju Spodnje Savinjske doline je 131 grobišč, spomenikov in spominskih obeležij. Za vzdrževanje in obnovo grobišč skrbijo občine, borčevske organizacije pa za primerno urejenost. Splošna ugotovitev njihove komisije za spomeniško varstvo je, da so grobišča in spomeniki primemo urejeni in obnovljeni. Za takšno stanje gre zahvala županom občin ter občinskim in krajevnim združenjem ZB. Lani je bilo obnovljeno spominsko obeležje partizanske tehnike Cankar v taborskih hribih, za kar gre vsa zahvala taborski borčevski organizaciji, županu občine Tabor Vilku Jazbinšku in vsem, ki so pri tem sodelovali. Ena od ključnih nalog minulega leta in tudi v prihodnje je prenova organizacije. Gre za vključevanje novih članov, ki spoštujejo NOB in so pripravljeni negovati zgodovino in borbo slovenskega ljudstva v drugi svetovni vojni. V letu 2003 je bilo tako sprejetih že 73 novih članov, skupaj z letošnjimi je teh že 105. Letno skupščino so zaključiti s podelitvijo priznanj za delo v organizaciji. Priznanja so prejeti Ernest Marinc iz Prebolda, Jože Goltnik z Vranskega, Jure Matko iz Tabora, Marija Klemenc iz Braslovč in Stane Zupanc iz Žalca. D. Naraglav Gasilska zveza Prebold je praznovala peti rojstni dan. V tem sorazmerno kratkem času so naredili veliko, predvsem pa uspešno zagotavljajo požarno varnost v občini Prebold. To je le ena od ugotovitev z letošnjega občniga zbora, ki so ga tokrat pripravili v prostorih PGD Latkova vas. Zbora so se udeležili delegati vseh osmih gasilskih društev GZ Prebold, predstavniki GZ Žalec, Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, predstavniki savinjsko-šaleške regije in nekateri drugi gostje na čelu z županom občine Prebold Vinkom Debelakom. Poročilo o delu GZ Prebold je podal predsednik Jože Veber in spregovoril o lanskem kongresnem letu, ki je delo v društvih zaznamovalo s precejšnjim pomlajevanjem vodstvenih kadrov. Dejal je, da sam kongres temeljnih nalog gasilcev ni bistveno spremenil, je pa čutiti razširjenost določenih segmentov zaščite in reševanja. Povedal je tudi, da so v pripravi pravila gasilske službe za poklicne in prostovoljne operativne naloge. Pričakujejo tudi spremembo in dograditev Zakona o gasilstvu in Zakona o društvih, ki bo usklajen z evropsko zakonodajo. Prepričan je, da se bo obseg njihovega delovanja razširil in da bodo s tem dani vsi pogoji delovanja nekakšne polvoja-ške formacije pod okriljem ministrstva za obrambo. Jože Veber je v nadaljevanju predstavil delo Gasilske zveze Prebold, ki ima po podatkih, vzetih iz programa Vulkan, 135 pionirjev in mladine, 407 operativnega članstva, 257 žena in 101 veteranov in drugih članov. Poudaril je, da je GZ Prebold svoje akte uskladila z vsemi praviti, ki so zavezujoči za gasilce in da niti v enem segmentu ne odstopajo od kongresnih zahtev. Pri svojem delu se srečujejo s specifičnostjo delovanja, saj posegajo v področja nevarnosti v okolju, kot so gozdovi, strnjena naselja in tudi industrijski obrati. Zahvaljujoč nenehnemu osveščanju krajanov in preventivnemu delovanju v minulem letu, niso beležili veliko intervencij. Sicer pa je, kot je dejal Veber, njihova temeljna naloga področje izobraževanja. O izobraževanju je podrobneje spregovoril tudi poveljnik GZ Prebold Branko Verk, ki je povedal, da je en član opravil tečaj za višje poveljstvo, štirje člani za vodjo enot, trije člani za predavatelje, trije za inš- Z občnega zbora GZ Prebold traktorje in sedemindvajset za strojnike. V društvih so se člani izobraževati tudi na področju tehnike. V sklop izobraževanja pa sodita tudi skupna vaja LIZA 2003 v mesecu požarne varnosti, ki je bila organizirana skupaj z GZ Trbovlje, Hrastnik in Zagorje na mejnem področju med GZ Prebold in Trbovlje, in tradicionalna vaja treh vasi, ki jo vsako leto organizirajo PGD Šešče, Matke in Sv. Lovrenc. V letu 2003 so se desetine udeležile občinskega in regijskega tekmovanja. Na slednjem sta prvi mesti zasedli mladinska desetina PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka ter veteranska desetina PGD Matke. Obe desetini bosta GZ Prebold in regijo letos zastopali na državnem tekmovanju. Ena izmed temeljnih nalog gasilskega dela je preventiva. Več dela na preventivi pomeni manj dela na operativnem področju. Že vrsto let opravljajo tako preventivne preglede hidrantnega omrežja, preglede sušilnic za hmelj in gasilnikov. Lani so opraviti le šest požarnih intervencij, in sicer tri požare v naravnem okolju, dva dimniška požara in en požar na avtomobilu. Avtomobilske cisterne PGD Prebold in PGD Matke so bile zaradi suše močno obremenjene s prevozi pitne vode. Od aprila do oktobra so opravili 120 voženj in pripeljali 550.000 litrov vode na domačije, kjer so presahnili vodni viri. D. Naraglav Plenum GZ Slovenije tokrat v Žalcu Predsednik GZ Slovenije med podeljevanjem priznanja Antonu Grosu V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je potekal prvi plenum Gasilske zveze Slovenije po lanskem 14. kongresu na Bledu. Na plenumu so sodelovali delegati 97 gasilskih zvez, člani predsedstva GZS, podpoveljniki GZS, predstavniki ministrstva za obrambo, predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje, predstavniki Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, dobitniki priznanj Matevža Haceta in Civilne zaščite in drugi. Plenum je obravnaval celotno problematiko slovenskega gasilstva. V prvi vrsti status prostovoljnih gasilcev, zakonski položaj in vse, kar je vezano na financiranje slovenskega gasilstva in na sodelovanje z državo. Delegati, vsaka GZ ima enega, so obravnavali poročilo o realizaciji programa v minulem letu. Posebej so bili izpostavljeni problemi na področju zakonodaje in odnosa države do te humanitarne prostovoljne organizacije. Zlasti kritični so biti do odnosa države do prostovoljnega dela, še posebej do gasilskega dela. Kot je na plenumu dejal predsednik GZ Slovenije Ernest Eory, so prepričani, da bodo uspeli izboljšati sedanji položaj slovenskega prostovoljnega gasilca. Na plenumu so potrditi tudi program dela za leto 2004, ki ga je predsedstvo GZ Slovenije v razširjenem sestavu sprejelo že konec lanskega leta, tako da se naloge že vseskozi intenzivno izvajajo. Tako potekajo aktivnosti na področju strokovne vzgoje, usposabljanja, tekmovalnega sistema, izobraževanja in na dragih področjih. Med dragim so sprejeti sklep, da bodo tudi slovenski gasilci odslej praznovati dan slovenskega gasilca, in sicer 8. junija, tako kot njihovi evropski kolegi. Ob zaključku plenuma so bila podeljena najvišja gasilska priznanja Matevža Haceta. Priznanja so prejeli: Florjan Jančič iz GZ Slovenske Konjice, Franc Kotnik iz GZ Dravograd, Franc Kozel iz GZ Videm pri Ptuju, Anton Božja iz GZ Bovec in Anton Gros iz GZ Žalec. Prav tako so ob tej priložnosti podelili tudi priznanja Civilne zaščite. Zlata znaka sta prejela PGD Kostanjevica in Jože Oblak, srebrni znak CZ je prejel Jože Burja, bronastega pa Martin Jelovčan, Bogomir Samsa in Pavel Žvan. In kaj o najvišjem gasilskem priznanju pravi Anton Gros, ki je dal gasilstvu v Savinjski dolini neizbrisen pečat? “Zelo sem vesel priznanja, saj mi potrjuje, da gasilci niso pozabili name in na moje dolgoletno delo. Hkrati je to tudi najvišje priznanje, ki ga lahko dobi gasilec. Zdaj imam vsa priznanja, ki jih je mogoče prejeti v gasilstvu, čeprav nikoli nisem delal zaradi priznanj, pač pa zato, ker imam rad gasilstvo in njegovo družbeno poslanstvo. Z gasilstvom se ukvarjam že pol stoletja, od leta 1953, ko sem opravil izpit za izprašanega gasilca. Lep je občutek, ko človek po petdesetih letih aktivnega delovanja doživi tolikšno pozornost. Še posebno pa sem vesel pozornosti s strani GZ Žalec, ki me je predlagala za častnega člana Gasilske zveze Žalec.” D. Naraglav IVA d.o.o. A V T O D E L I PRODAJA REZERVAMI DELOV Z1 AVTOMOBILE. KOMBIJE. MOTORJE IX KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 Po DOLINI april2004 Borut Pahor v Žalcu Predsednik Državnega zbora in predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor se je sredi meseca pridružil letnemu srečanju članov in simpatizerjev območne organizacije ZLSD Spodnje Savinjske doline. Spregovoril je o aktualnih dogajanjih v državi in stranki. Dejal je, da je ne glede na sedanje razprtije, ki so značilne za predvolilno obdobje, vesel, da so v času delovanja koalicije in tudi ob podpori opozicijskih strank uspeh pripeljati Slovenijo do dveh ključnih ciljev: vstop Slovenije v EU in NATO. “Res je, da se jutri zaradi tega ne bosta cedila med in mleko. Sprva bo najbrž celo težje, vendar bo dolgoročno, glede na izkušnje nekaterih držav, zagotovo bolje. Neizpodbitno dejstvo pa je, da Slovenija vstopa v varen, relativno razvit svet, kjer lahko svoje primerjalne prednosti tudi izkoristi. Spomniti velja, da je v začetku devetdesetih let Jugoslavijo pretresala strašna kriza in da so se mnogi spraševali, kako se bo vse skupaj sploh končalo glede njihove prihodnosti in prihodnosti njihovih otrok. Štirinajst let kasneje, zaradi uspešnega tranzicijskega obdobja, je Slovenija pristala v družini razvitih in varnih držav. To je velik uspeh, h kateremu je s svojim aktivnim delovanjem in evropsko usmerjenostjo veliko pri- pomogla tudi naša stranka. Bili smo sestavni del tistih političnih sil v Sloveniji, ki so prispevale h konsenzu, da je referendum za vstop v Nato in EU uspel. Skratka, za najpomembnejše dejanje, uspeh te vladne koali- cije, štejem, da smo tako v vladi kot v parlamentu, čeprav ne tako lahko, kot se morda zdi, temveč z velikanskim garanjem, uspeh pripeljati to zgodbo do konca,” je dejal Borut Pahor. V nadaljevanju je Pahor spregovoril o pomenu evropskih volitev, ki so zelo pomembne za združeno listo, saj je edina stranka, ki je članica evropskih socialdemokratskih in socialističnih strank. Prav iz tega razloga si žeh in pričakuje, da bo v parlamentu prisotna tudi njihova stranka. “Ah bom nosilec hste ah Avrelijo Jurij zaenkrat ostaja še odprto vprašanje,” je dejal Pahor. Ne glede na to, kako se bo odločil, bo stranko vodil Uidi na državnozborske volitve. V drugem delu srečanja je Borut Pahor odgovarjal na vprašanja in sugestije. Izrečenih je bilo tudi nekaj kritičnih misli nekaterih članov, ki bi si želeh, da bi stranka bolj trdo nastopila prod svojim političnim nasprotnikom in bolj jasno izpostavila svoje zasluge za določene odločitve in aktivnosti. Posebej je bil pohvaljen njihov minister za socialo, delo in družino Vlado Dimovski, ki je naredil zelo vehko za izboljšanje razmer na področjih, ki jih pokriva njihovo ministrstvo. D. Varaglav Ob zaključku srečanja je podžupan občine Žalec in vodja svetniške skupine ZLSD v žalskem občinskem svetu Janko Kos izročil Pahorju Kogojev pivski vrček. Gospodarstveniki si želijo večji vpliv Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je že dalj časa želelo pripraviti srečanje svojih članov z nekdanjim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom. Čeprav ne opravlja več funkcije predsednika, je njegov urnik še vedno zelo natrpan. Na srečanje z žalskimi menedžerji in strokovnjaki je prišel 15. aprila. Pogovor z njim je potekal na turistični kmetiji Mlinar v Go to vijah. Prvi predsednik samostojne države Slovenije je najprej na kratko spregovoril o svoji življenjski poh in politični karieri, nato pa je odgovarjal na vprašanja o trenutnih razmerah v državi. Zelo kritičen je bil do tega, da politične stranke in tudi mediji v javnosti vzbujajo občutke nenehnega nezadovoljstva, govorijo zgolj o problemih in ustvarjajo vtis, da smo v kriznih razmerah. Slovenija je kljub vsemu ena najbolj razvitih držav pristopnic Evropski uniji. Po razvitosti se lahko primerja s Španijo in Portugalsko in to je dosegla sama, skoraj povsem brez tuje pomoči, je poudaril Milan Kučan. V zvezi z vstopom Slovenije v Evropsko unijo meni, da žehmo kot majhen narod dokazovati več, kot bi bilo potrebno, in tako na primer ne izkoristimo pra- vice, da bi se v organih EU pogovarjali v slovenskem jeziku, ki je enakopraven jezik in imamo zato pravico do prevajalcev. Eno je znanje tujih jezikov, drugo pa dokazovanje svoje samozavesti. Milan Kučan je podvomil, da je sedanja petnajsterica v Evropski uniji v resnici pripravljena na tako vehko širitev z vsemi posledicami. Po njegovem mnenju se Evropska unija sooča z enakimi vprašanji, kot se je nekdanja Jugoslavija (ah naj se vse države oziroma regije razvijajo enako hitro ah ne, kako in do kakšne mere pomagati manj razvitim...). Glede mnenja, da se v naši državi med “velikimi temami” ne pojavljata gospodarstvo in še posebej industrija, čeprav sta temelj ekonomskega in družbenega razvoja, je Milan Kučan menil, da to za politične stranke ni zanimivo, saj politični kapital kujejo na drugih temah. Gospodarstveniki očitno nimajo dovolj vpliva na družbo niti prek svoje stanovske zbornice in organov, kot je združenje delodajalcev. Da si gospodarstveniki vendarle žehjo večjega vpliva, ne da bi se pri tem strankarsko opredeljevali, pa po Kučanovem mnenju dokazuje njihov velik interes za vključitev v Forum 21. To je za ustanovitelje foruma presenečenje, je povedal in dodal, da bo Forum 21 deloval kot društvo, kot del civilne družbe, in se bo opredeljeval do vsebinskih vprašanj v družbi. To ni in ne bo politična stranka, čeprav mu ves čas pripisujejo neke skrite namene. Forum 21 je še v fazi registracije in ima približno 200 članov. Član lahko postane vsakdo, vendar ga morata za članstvo predlagati dva, ki sta že člana foruma. Društvo je nestrankarsko, članstvo v določeni politični stranki pa ni ovira za članstvo v forumu, je še povedal Milan Kučan. K. R., foto: D. N. Univerza za tretje življenjsko obdobje je praznovala V letošnjem letu mineva 5 let od ustanovitve društva Univerza za tretje življenjsko obdobje. Snovalci ideje Pavlina Glušič, Andi Goršek, Ferdinand Haler in Janez Meglič, zbrani v iniciativnem odboru, so 1. oktobra 1999 uresničili svojo zamisel. Da je bila zamisel dobra, dokazuje večanje števila članov in krožkov. V jubilejnem letu je namreč v 17 različnih krožkov vključenih kar 235 starejših občanov, ki lahko skupaj z ostalimi člani društva sodelujejo tudi v družabnih in kulturnih prireditvah ter hodijo na izlete in strokovne ekskurzije. V nizu dogodkov, ki bodo zaznamovali 5. obletnico delovanja, je bila 15. aprila v Savinovem salonu odprta razstava, ki je v sliki in besedi prikazala dejavnosti, razvoj in dosežke društva. Z občutkom za lepoto ter skladnost obhk in barv je skupina članic likovnega krožka (Marija Studnička, Slavica Milošič, Pavlina Jošt, Mojca Špom in Majda Zavšek) pod vodstvom Albine Kmecl postavila na ogled shke, risbe in ročna dela. Svoje izdelke so predstavile tudi članice likovnega in klekljarskega krožka, krožka Krojenje in šivanje ter krožka Deteljica, v katerem že več let izdelujejo ročna dela v različnih tehnikah. V prijetnem kulturnem programu, ki ga je vodila gospa Lidija Koceh, so sodelovale članice skupine Zimzelen ter učenci I. osnovne šole in glasbene šole pod vodstvom svojih mentorjev. Predsednica društva Marija Masnec je v svojem govoru poudarila pomen društva za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja ter se zahvalila vsem, ki podpirajo delo društva, med drugim Občini Žalec, osnovni šoli in Mestni skupnosti Žalec, ki s prostori in opremo omogočajo delo različnim krožkom. Prisotne je pozdravil tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in pohvalil delo društva ter poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja. Program so zaključile članice krožka Krojenje in šivanje z modno revijo izdelkov, narejenih v krožku pod skrbnim vodstvom njihove mentorice Danice Gabrovšek. K uspešni izvedbi prireditve so prispevali številni člani društva, ki s svojo pripadnostjo dokazujejo, da se v tej družbi počutijo dobro in da v univerzi za tretje življenjsko obdobje zadovoljujejo svoje interese. V prazničnem letu je društvo pripravilo delavnico z naslovom Vizualna komunikacija - pomen cvetja v bivalnem okolju, v septembru pa vabijo tudi na tečaj o novostih v cestno-prometnih predpisih in na ogled videokasete o delovanju društva. E. Pešec Še vpis v vojaško evidenco Slovenija je lani ukinila služenje vojaškega roka v miru. V skladu z zakonom o vojaški dolžnosti pa izpostave za obrambo še vedno izvajajo vpis vojaških obveznikov v vojaško evidenco. V primeru vojne ogroženosti bi jih namreč država vpoklicala v vojsko. V vojaško evidenco so fantje vpisani, ko dopolnijo 18 let, izpostave uprave za obrambo pa jih seznanijo s pravicami in dolžnostmi vojaškega obveznika. Velenjska izpostava za obrambo, ki je pristojna tudi za Spodnjo Savinjsko dobno, je seznanitev vojaških obveznikov s pravicami in dolžnostmi v Žalcu izvedla prejšnjo sredo, in sicer za generacijo fantov, rojenih leta 1986. V občini Žalec je letos 115 novih vojaških obveznikov, v občini Braslovče 33, v občini Tabor 12, v občini Polzela 31, v občini Prebold 33 in v občini Vransko 15. V sejni sobi žalskega gasilskega doma so jih seznanih s pravicami in dolžnostmi vojaškega obveznika, pa tudi z možnostjo prostovoljnega služenja vojaškega roka, z možnostjo postati pokbcni vojak v Slovenski vojski ah se vključiti v pogodbeno rezervo v enotah Slovenske vojske. Za žalsko pobcijsko postajo je enota Slovenske vojske predstavila del svoje vojaške opreme in vozil, del pa je bil odprt tudi za javnost. K. R., foto: D. N. DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENCE KRAJEVNA ORGANIZACIJA ŽALEC Obvestilo Vse naše člane obveščamo, da bo osrednja SLOVENSKA PROSLAVA DNEVA IZGNANCEV 6. junija 2004 v Mostecu pri Ljubljani. Proslave se želimo udeležiti v čim večjem številu, zato organiziramo avtobusni prevoz in kosilo. Prispevek znaša 1.000,00 SIT (ob prijavi). Prijavite se lahko v pisarni društva ob sredah med 10. in 12. uro najkasneje do 19- maja 2004 oziroma do zasedbe avtobusa. Veselimo se srečanja! Predsednik Ciril Blagotinšek VABIMO VAS NA DRUŽINSKI POHOD NA ŠEN1JUNGERT V NEDELJO, 9. MAJA 2004. Zbrali se bomo ob 9- uri pred Zadružnim domom v Galiciji. Pot nas bo vodila skozi Podgoro do Vrbovška, po pobočju do planinske koče. Na poti bomo občudovali lepote celjske kotline in Savinjske doline. Vsakega pohodnika, ki se nam bo pridružil na poti, bomo pri planinski koči, kjer bo tudi družabno srečanje, pogostili z golažem. Veselimo se druženja z vami! Svetniška skupina občinskega sveta občine Žalec Ivo Lindič, Janko Kos, Jože Randl, Ivi Krasove april2004 Osrednje teme V popolni harmoniji bi se svet ustavil PONOVNI POZIV UPRAVIČENCEM ZA VRAČANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Občina Žalec ponovno obvešča občane, ki so vključno do 6. aprila 1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d. d. in Samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet sklenile pogodbo o vlaganju v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, da je bil v Uradnem listu RS številka 10-11/04 dne 6. 2. 2004 objavljen javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Rok v katerem bodo krajevne skupnosti občine Žalec sprejemale vloge na predpisanih obrazcih (prejmete jih v krajevni skupnosti), je od 15. marca do 15. maja 2004. Občani, ki so pogodbo sklenili neposredno s PTT podjetjem ali Samoupravo interesno skupnostjo za PTT promet (brez sodelovanja krajevne skupnosti), vložijo svoj zahtevek pod enakimi pogoji neposredno pri Državnem pravobranilstvu, Zunanjem oddelku v Celju, Trg celjskih knezov 10, na vlogi, ki jo dobijo na sedežu Državnega pravobranilstva Celje ah na sedežu krajevne skupnosti do izteka roka razpisa 6. junija 2004. Občina Žalec Sprejem pri Drnovšku Ob svetovnem dnevu knjige je Medobčinska matična knjižnica Žalec v goste povabila dr. Franceta Bučarja, uglednega slovenskega politika, ki je bil prvi predsednik DeMOS-a in prvi predsednik večstrankarske skupščine, od leta 1992 vodi panevropsko gibanje v Sloveniji. Je avtor številnih člankov in knjig, tokrat pa je bila v središču pozornosti knjiga z naslovom Porušena harmonija sveta. Z dr. Francetom Bučarjem se je pogovarjal prof. Milan Dobnik. Na srečanju sta spregovorila tudi o aktulanih političnih temah. Slovenci smo v preteklosti že živeli z drugimi narodi v skupnih državah, tudi z nekaterimi evropskimi, pa se te skupnosti niso obnesle. Zakaj torej zdaj Evropska unija? “Zakaj je Adam vzel Evo? Zato, ker je bila to zanj edina alternativa. Torej, zakaj gremo mi v Evropsko skupnost? Ker ni nobene druge alternative in moramo iti. Danes je soodvisnost tako velika, da nobena država ne zmore zagotoviti vseh tistih dejavnikov, od katerih je odvisno njeno preživetje. Čisto enostavno. Mislite, da je Francoze in Nemce, ki so se tisočletja bojevali med sabo, kar naenkrat zadela ljubezenska puščica Amorja? Ne, pač pa so spoznah, da si ob današnjih sredstvih uničevanja enostavno ne morejo več privoščiti medsebojnih bojev in da morajo pričeti živeti na drugačen način. V tem položaju so pravzaprav vsi evropski narodi. Seveda ne bosta kar jutri začela teči mleko in med, toda druge izbire enostavno nimamo. Ravno danes me je neka novinarka vprašala, ah se lahko tudi iz Evropske unije izločimo, kot smo se od Jugoslavije. To vprašanje je zelo teoretično. Nikoh ne bomo izstopih iz Evropske unije. Razšh se bomo le ob razpadu Evropske unije. Toda Evropska unija ne bo razpadla.” Se vam ne zdi, da smo Slovenci živeli premalo časa v samostojni državi, ali je bilo teh 13 let dovolj? “To je res zelo vprašljivo. Zagotovo leta samostojnosti nismo izkoristili v tej meri, da bi lahko danes rekli, da smo na ravni držav, med katere hočemo stopiti. Dejansko smo ves svoj čas porabili na eni strani za priprave za vstop v Unijo, veliko smo se prepirali med sabo in zapravljali čas. Seveda pa ne moremo reči, da smo povsem zapravili ta čas. Daleč od tega. Pa vendar, če pogledamo zelo realistično na stvari, bi lahko naredili več. Mi smo bih leta 1990 daleč pred vsemi državami nekdanjega vzhodnega bloka, zdaj je to razhko komaj še opaziti, čeprav smo še vedno na prvem mestu. Povsem normalno je, da se bolj razviti še hitreje razvijajo, v našem primeru pa se je stvar obrnila in smo začeh relativno zaostajati.” Mnogi pravijo, da je v zvezi z našim vključevanjem v Evropsko unijo največji problem premajhna samozavest Slovencev. Se strinjate s tem mnenjem? “To je gotovo res. Naša samozavest se je zagotovo okrepila po lem 1991 O tem ni nobenega dvoma. Res pa je, da nismo bih nikoh v preteklosti v položaju, da bi sami odločali o dejavnikih naše življenjske usode. O najbolj pomembnih vprašanjih narodo- vega obstoja se je odločalo na Dunaju ah v Beogradu, zato občutka o samostojnih odločitavh, sploh nismo razvili. To se zdi stvar drugih. Šele zdaj se je pokazalo, da je to vehk narodni primanjkljaj. Nismo razvili tistega družbenega sloja, ki bi bil kos izzivom na najvišjem nivoju, ko je potrebno odločati o najbolj pomembnih vprašanjih, zlasti v mednarodnih odnosih. Ta primanjkljaj bomo ob določenih pogojih lahko odpravili v določenem času.” Kaj pomeni naslov vaše knjige Porušena harmonija sveta, ki zveni precej črnogledo? “Meni se ne zdi tako črnogled in tudi vsebina ni črnogleda. Svet ni nikoh v popolni harmoniji, če pa bi bil, bi se ustavil. Kaj je na primer mir? To je v bistvu zelo protislovna zadeva. Popoln mir je samo na pokopališču. Drugod ga ni, ga ne sme biti in tudi ne more biti. Svet je v neprestanem razvoju, dinamiki. Mir si sicer vsi želimo in je pogoj za ustvarjalnost. A hkrati prav mir s spodbujanjem ustvarjalnosti ruši harmonijo. Ustvarjalnost poraja nove pogoje, nove razmere in družba prihaja v notranje neravnotežje, v konflikt s samo seboj. To je stalna dinamika. V tem smislu govori knjiga o porušeni harmoniji sveta. Če pa je nesorazmerje prevehko, potem je to lahko usodno za kakršen koh razvoj in celo družba je ogrožena v svojem obstoju.” Kako daleč pa smo od te ogroženosti družbe? “Oh, nikakor ne. Saj tudi v knjigi ob analizi razmer pri nas nisem ustvarjal neke grozljive podobe. Ramo obratno, hotel sem povedati, da problemi, s katerimi se soočamo, niso samo naši. Mi smo del tega sveta in s temi problemi se sooča tudi današnji svet.” Kje boste na prvi “evropski” dan? “V Radgoni, na slovenski panevropski akademiji, na kateri sem eden izmed govornikov.” Kakšne občutke imate tik pred tem zgodovinskim dnem? “Nič posebnega. Teh stvari ne jemljem tako emocionalno. To dogajanje je normalno, življenje bo šlo naprej, kot sem že rekel, pa se med in mleko ne bosta cedila.” K. R., foto: D. N. Turistična zveza Slovenije je pripravila posvet na temo projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, v katerem že več let sodeluje tudi občina Polzela. Na posvetu so nosilci projekta predstavili letošnje smernice pri ocenjevanju urejenosti. Na drugi del posveta so bili povabljeni predstavniki nekaterih turističnih društev, da bi predstavili primere dobrega sodelovanja pri tem projektu. Med povabljenimi je bila tudi predsednica Turističnega društva občine Polzela Alenka Žnidar, ki je na posvetu predstavila delo društva pri urejanju okolja v povezavi s strokovnimi organi obči- ne Polzela. Poudarila je, da je urejeno okolje pogoj za razvoj turizma, česar se vse bolj zavedajo tudi Polzelani, ki so iz leta v leto bolj skrbni pri urejanju svojih domov. Posvet so zaključili s sprejemom vseh lanskoletnih nagrajencev pri predsedniku dr. Janezu Drnovšku. Sprejema se je z Alenko Žnidar udeležil tudi podžupan občine Polzela Stanko Novak. To je bila priložnost za izmenjavo mnenj s predstavniki drugih občin, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič pa je povedal, da bo prihodnje leto 100-letnica organiziranega delovanja v turizmu in da je dr. Drnovšek sprejel pokroviteljstvo. T.T. • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • Evropske volitve Čez tri dni bomo postali polnopravni člani Evropske unije, člani velike družine narodov Evrope, ki je korenine pognala na ruševinah povojne Evrope. Očetje Evropske unije so takrat zasnovali vizijo enotnosti, ki naj bi presegla sosedsko zavist ter popeljala evropske narode na pot enotnosti in blaginje. Pred dobrimi petdesetimi leti je Jean Monet izrekel pomembne besede: “ Ne oblikujemo koalicije držav, temveč unijo ljudi.” Skupnost šesterice ustanoviteljic je leta 1973 prerasla v skupnost deveterice, leta 1981 v skupnost deseterice in pet let kasneje v skupnost dvanajsterice. Že šest let je v veliki evropski družini 15 držav. Čez tri dni se bo njeno število povečalo še za deset držav. Med njimi je tudi Slovenija. Enakopravnost nam bo zagotavljalo sedem slovenskih evropskih poslancev, ki jih bomo izvolili v nedeljo, 13. junija. Koliko o teh volitvah vedo naši občani, ali se bodo volitev udeležih, koga nameravajo volih in kakšna so njihova pričakovanja v družbi velike Evrope, smo spraševali v tokratni anketi. Bojan Jereb: “Rečem lahko, da dokaj vestno spremljam dogajanja v zvezi z vstopom Slovenije v EU in vse, kar je povezano z bližnjimi volitvami v evropski parlament. Nisem član nobene stranke, vendar dokaj pozorno spremljam njihovo delo in delo posameznikov. Glede na poznavanje menim, da so stranke predlagale dobre kandidate. Koga bom volil, še ne morem reči. Dokaj blizu mi je recimo Jelko Kacin pa Franci But in še kdo. Moja pričakovanja glede življenja v družbi narodov Evrope so dokaj realna, ne pričakujem nekega čudeža, vendar, gledano dolgoročno, mora ta korak prinesti pozitivne rezultate. Konec koncev smo zaradi tega tudi naredili tak korak.” Silva Potočnik: “Na volitve bom vsekakor šla, saj so nadvse pomembne za položaj in prepoznavnost naše države v družbi evropskih poslancev. Dokaj dobro spremljam politična dogajanja doma in v svetu, iz medijev poznam obnašanje posameznih politikov in zato mi ne bo preveč težko dati glas kandidatu, ki me s svojim pozitivnim ravnanjem, str- pnostjo in državotvorno usmerjenostjo in držo tudi zadovoljuje. Med strankami mi je najbližja Združena lista in če bo za poslanca v evropski parlament kandidiral Borut Pahor, mu bom z velikim veseljem dala svoj glas. Evropa nam bo zagotovo prinesla nekaj dobrega in tudi slabega. Želim si, da bi bilo več prvega.” Franc Čretnik: “V minulih tednih in mesecih je bilo veliko govora o EU. Priča smo bili najrazličnejšim kresanjem mnenj, ugibanj, kaj nam Evropa prinaša. Sedaj so v polnem teku prizadevanja strank, da bi nagovorile volivce, da za evropski parlament izberemo njihovega kandidata. Glede na poznavanje njihovih osebnostnih kvalitet in pogledov, njihovega nastopanja v parlamentu , ki smo mu priča preko TV-ekranov, bom svoj glas dal kandidatu iz vrst Liberalne demo-k r a c i j e . Čeprav ti poslanci ne bodo imeli prav velikega vpliva na dogajanje v Sloveniji, pa bodo zastopali nas, zato ni vseeno, kdo bo sedel v Bruslju. S1. majem se začenja nova zgodba, kakšna bo, bomo vedeli šele čez čas.” Majda Uranjek: "Menim, da so volitve priložnost, ko lahko izrazimo svojo voljo, svoj pogled glede na tematiko in damo glas tistemu kandidatu, za katerega menimo, da je najbolj primeren. Nekaj kandidatov, ki bodo nosilci posameznih strankarskih Ust, že poznam, nekaj pa jih —-j--------- bomo v teh dneh še spoznali. Želim si. da bi se na K ' » čelu socialde- Rvi'» V mokratske Mm liste znašel Hr\ - .11» » Borut Pahor. Če se bo to zgodilo, je on moj favorit in njemu bom dala svoj glas, saj menim, da je zelo sposoben, razgledan, spoštovan in evropsko usmerjen mož, ki lahko pomembno prispeva k prepoznavnosti in ugledu Slovenije. Sicer pa upam, da nam bo članstvo v EU prineslo večji red in bolj pravno državo.” Darja Mlinarek: “Ta trenutek še ne vem, ali se bom voUtev udeležila aU ne. Sicer pa je do takrat še več kot mesec dni časa in bom lahko še marsikaj izvedela. Kako bom ravnala, se bom najbrž odločila tik pred zdajci. Kdo vse so kandidati, sicer ne vem, nekaj pa jih že poznam in če bom šla na volitve, bom glas zaupala enemu od poznanih. Vsekakor se ne bom odločala po strankarski pripadnosti, ampak po tem, kakšen je kandidat, kako je poznan in spoštovan doma in v Evropi in kaj lahko doprinese dobrega za našo državo. Mishm, da je eden takšnih Borut Pahor, vendar se ta trenutek še ne ve, ah bo kandidiral. Če bo, bom volila njega, saj menim, da je umirjen in preudaren poUtik. Kako v EU? Bomo videU in upam, da ne slabše, kot je sedaj.” Monika Siter: “Na volitve bom vsekakor šla, saj menim, da so zelo pomembne za dobrobit Slovenije v družbi velikih evropskih narodov. Kot vem, bomo imeli v evropskem parlamentu _ I sedem svojih ■ ljudi. Nekaj kandidatov, W ki se poteguje jejo za ta I mesta, poz-n a m . Pravzaprav nas mediji o tem dobro obveščajo, hkrati pa temu pripomore posebna televizija, da kandidate in njihove poglede pobhže spoznamo. Kljub temu bi se ta trenutek težko odločila, komu bi dala prednost oziroma svoj vohlni glas. Če bi se odločala po strankarski pripadnosti, potem bi bil to najverjetneje kandidat iz vrst Liberalne demokracije. V družbi narodov Evrope vsaj za enkrat ne pričakujem velikih sprememb.” Branko Kolar: “Vstop Slovenije v EU je zgodovinsko dejanje, kaj nam bo to prineslo, pa bomo lahko realno ocenjevali šele čez nekaj let. VoUtve za poslance v Evropskem parlamentu so zagotovo pomembne in zato se jih bom tudi udeležil. Kdo vse so kandidati, ne vem, vem pa, da je tudi evropski parlament strankarsko sestavljen in zato bodo tudi poslanci iz Slovenije iz vrst političnih strank. Če prav vem, bo na Usti SLS nastopil Franci But, na listi SDS Miha Brejc, na listi LDS Jelko Kacin in na listi ZLSD AvreUjo Jurij ali Borut Pahor. Nisem strankarsko opredeljen, vendar bi od teh štirih dal svoj glas Jelku Kacinu oziroma Borutu Pahorju.” Memedi Mesut: “Po pravici povedano sem simpatizer in voUvec Liberalne demokracije. Čeprav se v zadnjem času ravno ne strinjam povsem z njenimi potezami, bom na volitvah za poslanca v evropski parlament podprl kandidata z liste LDS. Menim, da je Jelko Kacin zelo razgledan in evropsko usmerjen človek, ki se je kot izjemen diplomat izkazal v slovenski osamosvojitveni vojni. S takšno držo, kot jo je pokazal takrat in kot jo kaže tudi sedaj, menim, da je zelo primeren kandidat za to mesto v Bruslju. Vendar tudi kandidati drugih strank uživajo zaupanje svojih volivcev in bo v veliki meri pri njihovi izvolitvi odločala strankarska pripadnost volivcev." D. Naraglav Po DOLINI april2004 Skoraj enoglasno proti V začetku aprila smo bili slovenski državljani povabljeni na referendum o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih. V Sloveniji se je referenduma udeležilo 31,45 % od 1.625.805 volilnih upravičencev, kar je za referendum razmeroma visoka udeležba. 94,68 % se jih je izreklo proti uveljavitvi tehničnega zakona. V 5. volilni enoti (Celje) je glasovalo 33,98 % od 208.642 volilnih upravičencev, od teh se jih je 95,30 % izreklo proti. Podobno je bilo v 4. in 5. volilnem okraju, ki pokrivata Spodnjo Savinjsko dolino. V 4. volilnem okraju (levi breg Savinje) se je od 16.561 volilnih upravičencev referenduma udeležilo 35,19 %, od tega jih je 95,95 % obkrožilo besedico proti, v 5. volilnem okraju (desni breg Savinje) pa je glasovalo 37,48 % od 17.235 volilnih upravičencev, proti se je izreklo 95,45 % volilnih upravičencev. K. R. Kmetijska politika je odslej samo evropska Občina Žalec je konec marca in v začetku aprila v dvorani žalskega gasilskega doma organizirala tri okrogle mize. Na temo Tretje življenjsko obdobje skozi perspektivo zdravja, druženja in izobraževanja so govorile direktorica Žalskih lekarn mag. Lidija Pavlovič, direktorica Centra za socialno delo Žalec Irena Pražnikar in predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Marija M a s n e c . Udeležba poslušalcev je bila skromna, zato pa je bilo veliko bolj razgreto ozračje na drugi okrogli mizi na temo Slovensko kmetijstvo v Evropski uniji s poudarkom na Spodnji Savinjski dolini. Tretja okrogla miza je bila posvečena mladim. Zbranim kmetom iz vse doline so na vprašanja, ki so se nanašala zlasti na nove ukrepe kmetijske politike, odgovarjali državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Ivan Obal, sekretarki Janja Kokolj Prošek in Marta Hrustel Majcen ter predsednik Kmetij sko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Triurna razprava je pokazala, da kmetje še vedno niso povsem seznanjeni z možnostmi za pridobitev evropskih subvencij, čeprav se tako ministrstvo kot zbornica preko svojih kmetijskih svetovalcev trudita posredovati čim več informacij. Za pridobitev evropskega denarja je res potrebnega veliko birokratskega dela, vendar pa je denar zagotovljen, zato bi bilo škoda, če ga ne bi znali izkoristiti, so poudarili govorniki. Hkrati je res, da Evropska unija zelo natančno spremlja podeljevanje in porabo tovrstnih sredstev in da se v kvoto dovoljenih subvencij odslej štejejo tudi razne oblike pomoči lokalnih skupnosti. Ivan Obal je poudaril, da se kmetijska politika odslej kroji samo na ravni Evropske unije in da trkanje na vrata ministrstva za kakšna dodatna sredstva ni več mogoče. Prisotni kmetje so opozorili na vrsto nerešenih vprašanj, med drugim, zakaj ni bilo mogoče na razpisu za sredstva SAPARD kandidirati za sofinanciranje obnove trajnih nasadov, kot so hmeljišča. Za nazaj ni mogoče pridobiti sredstev, predpristopna pomoč oziroma SAPARD je zaključen, so poudarili predstavniki ministrstva, ki trenutno še iščejo možnosti in finančne vire, kako to napako popraviti. Precej je bilo tudi vprašanj glede zgodnjega upokojevanja kmetov in prenos kmetijskih gospodarstev na mlajše prevzemnike, za kar je prav tako mogoče pridobiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Mladi in rave subkultura V prostorih Gasilskega doma Žalec je potekala okrogla miza o mladih v današnjem času in prostoru, s poudarkom na rave subkulturi. Temo sta predstavili sestri Saša in Mateja Šimek iz Žalca, ki sta za svojo diplomsko nalogo Mladi in rave subkultura prejeli Prešernovo nagrado. V obrazložitvi za podelitev Prešernove nagrade, ki jo je podala redna profesorica dr. Marija Ovsenik na Fakulteti za socialno delo, je zapisano, da sta avtorici upoštevali sodobno literaturo, uporabljali različne vire in to na način, ki kaže na analitično razumevanje predelanega gradiva. Pokazali sta globoko razumevanje procesov v sodobnih mladinskih subkulturah, spoznavali sta jih tudi z lastno udeležbo. Pojave subkulture sta zelo ustrezno umestili v sodobno družbeno dogajanje in pokazali zelo različne dimenzije problema. Pokazali sta veliko mero samostojnosti, prodornosti, izvirnosti in ustvarjalnosti. Lotih sta se teme, ki ni raziskana, nekaterih vidikov sta se lotih povsem na novo in tako teoretsko obdelali široko polje, o katerem veljajo le nepreverjene predpostavke. Še posebno to velja za primerjavo med subkulturami in povezovanje s širšimi družbenimi procesi. Naloga je izrazito samostojna in presega študijske zahteve, napisana je v lepem slovenskem jeziku. Besedilo je oblikovano na nadpovprečni metodološki in vsebinski ravni. Je nadpovprečno obsežno, še posebno pa je potrebno poudariti, da gre za avtorski tekst in ne za nesmiselno množenje prilog. Na okrogli mizi sta avtorici udeležencem predstavih diplomsko nalogo, ki je bila izhodišče za kasnejšo razpravo. Povedali sta, da je njuna diplomska naloga Svet mladih in rave subkultura nastala kot odgovor na fenomen rave kulture in celotnega dogajanja, ki je s tem povezan. Želeli sta raziskati rave kulturo, jo opisati in ugotoviti, zakaj je danes toliko K. R. g OB VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO SKUPNOST ČESTITAMO VSEM DRŽAVLJANKAM IN DRŽAVLJANOM SPODNJE SAVINJSKE DOLINE. HKRATI ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE. UPRAVNA ENOTA ŽA1EC ljudi povezanih z njo, kaj ponuja, česar realno življenje ne, kdo so njeni pripadniki, kako le-ti doživljajo sebe in njeno okohco, zakaj je tolikšno poseganje po drogi. Ob tem sta bih prepričani, da jima bo tovrstno raziskovanje omogočilo lažje razumeti pripadnike te kulture. “Svoje raziskovanje sva razdelili na dva dela. Najprej sva v Celju izvedb anketno raziskavo, kjer sva med dijaki zaključnih letnikov razhčnih celjskih srednjih šol ugotavljah, kako pogosto obiskujejo partije in kako pogosto uživajo nedovoljene opojne substance. Glavne ugotovitve, do katerih sva prišli, so, da mladi obiskujejo partije predvsem zaradi zabave, plesa, spoznavanja novih ljudi, druženja, sprostitve po napornem tednu, eksperimentiranja in stika z drogo, omogočajo jim izražanje drugačnosti v imidžu, spolni usmerjenosti, socialni pripadnosti, kar je bistvo in namen subkultur, ki se izoblikujejo v danem času. Pomembna ugotovitev je, da obstaja razlika med mladimi, ki šele vstopajo v rave subkulturo, in tistimi, ki so že nekaj časa njen del, s pomočjo katere so odrash in jim predstavlja samo še način zabave, kar se odraža v razlikah v sami kulturi. Le te so se skozi čas ustvarile, ustvarila pa jih je glasba, kateri je sledila starostna razmejitev poslušalcev in s tem pogojena socialna statusna lestvica in imidž ter ralična uporaba in količina drog. Tako danes ločimo tehno, house, drum’n’base, trance in progresivno sceno. Zaradi močne razvitosti in popularnosti rave kulture med mladimi je zaznati tudi očitno razliko v imidžu, kjer so oblačila, ki so bila sprva zgolj značilnost raver j ev, prešla v modno oblačenje mladih in je zato raverja po imidžu ulici prepoznati. Rave subkultura ima tudi specifičen jezik, ki je povezan predvsem s kodami za drogo in izrazi v povezavi z glasbo,” pravita Saša in Mateja Šimek. Uidi medijska pozornost rave kulturi je vse večja, pravita Saša in Mateja ter dodajata, da so žal mediji zaradi močne prisotnosti plesnih drog v tej kulturi poskrbeli predvsem za negativno in stereotipno predstavo, katero je okolica ponotranjila. Po njunem je premalo pozitivne propagande o tej kulturi, ki se najbolje izraža skozi medmrežni medij in pozitivno propagando samih obiskovalcev te subkulture. Pomembna ugotovitev, ki izhaja iz anketne raziskave, je, da izobraževalni proces ne vpliva na strukturo obi- skovalcev partij ev. Saša in Mateja ugotavljata, da do glavnih razlik prihaja glede na izobrazbeno strukturo staršev, kar pomeni, da otroci staršev z visoko izobrazbo pogosteje obiskujejo partije, posledično s tem pogosteje eksperimentirajo z drogo oziroma so do nje najmanj zadržani. V povprečju zapravijo več denarja na partijih, glavni vir dohodka pa so seveda starši. Spoznanje, da prihaja večina mladih, ki obiskujejo partije, iz mesta, je že znano dejstvo. “ Pri vseh najinih ugotovitvah predlagava, da bi bilo potrebno in pomembno o tej temi javno, jasno in glasno spregovoriti na razhčnih okroglih mizah, javnih debatah, televizijskih in radijskih oddajah ter razhčnih delavnicah. Ves čas je potrebno javnost osveščati in izobraževati o rave subkulturi, ne samo takrat, ko pride do tragičnih posledic zaradi uživanja drog. Potrebno je tudi približanje realne in objektivne shke strokovnjakov in medijev o rave subkulturi najširšemu občinstvu. Pomembno se nama zdi, da se začnejo med sabo povezovati in sodelovati razhčne organizacije: policija, šolstvo, zdravstvo, mediji. Zaradi vehke razširjenosti drog med mladimi je potrebno o tej temi spregovoriti dovolj zgodaj, seveda v skladu s sposobnostjo dojemanja mladih. Potrebno je dajati objektivne informacije o učinkih drog, hkrati pa mlade vzpodbuditi k asertivnemu in aktivnemu načinu življenja. Glede na to, da se starostna meja obiskovalcev partij ev in stika z drogo ekstremno niža, bi bilo dobro, da bi se uzakoni- la prepoved obiskovanja partij ev osebam mlajšim od osemnajst let, kot je to urejeno že vrsto let v tujini,” sta na koncu svoje predstavitve poudarili Saša in Mateja Šimek. S svojim pogledom na rave subkulturo sta avtorici deplomske naloge med obiskovalci vzbudih kar nekaj vprašanj pa tudi dvomov o primernosti propagiranja tovrstne kulture. Precej bolj prizanesljivo so sprejeli predlog, da mlajši od 18 let ne bi smeh biti udeleženci rave partijev. Ob zaključku so avtoricama izrekli vse priznanje za opravljeno delo in Prešernovo nagrado, v imenu občine Žalec je nagrajenkama čestital podžupan Janko Kos. D. Naraglav ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! * MESTNI PLINOVODI D I S 1 HI H U C I 1 A P 1 I N A <1 . o . o . april2004 Podjetništvo Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI LN PODJETNIŠTVA ŽALEC objavlja sklep o razpisu 19- natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče, Tabor in Žalec. l. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 50,000.000,00 SIT (petdeset milijonov tolarjev). n. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin č ustanoviteljic, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj eno novo delovno mesto za dobo, ki ne sme biti krajša od dobe vračanja kredita, in za dejavnosti, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika. m. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče, Tabor in Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri 5,58 %. Minimalni znesek posojila je 1 mio SIT, maksimalni znesek pa 5 mio SIT. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. maja 2004 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog na naslov Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom “19. natečaj - NE ODPIRAJ”. Vlogi morajo priložiti: • kratek poslovno-investicijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa, • potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drugi ustrezni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev, • potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe, • bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu, • izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil, • druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje...), • kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce. VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji. VII. Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo. VIII. Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline. Opomba: • Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel.: 713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent). Poslovno sodelovanje študentskih servisov Podjetje Delavc, d. o. o., ki ima sedež na Šlandrovem trgu 39 v Žalcu in deluje kot študentski servis, se je pred kratkim poslovno povezal s podje- tjem AS&P, d. o. o., iz Celja oziroma Študentskim servisom Celje. Sodelovanje med družbama so predstavniki obeh študentskih servisov predsta- S tiskovne konference (od desne: Rok Steiner, direktor družbe AS&P, Gregor Planten, direktor družbe Delavc in kadrovska svetovalca Delavca Nataša Kveder in Tadej Ferme) vili na tiskovni konferenci v žalskem hotelu. Direktor celjskega servisa Rok Steiner in direktor podjetja Delavc Gregor Planteu sta povedala, da je rezultat poslovnega sodelovanja nova blagovna znamka Savinjski študentski servis. Študentski servis Celje je v študentskem servisu Delavc, ki kot družba ohranja samostojnost in ima dva zaposelna, našel mlado, dinamično in ambiciozno skupino ljudi, s katerimi bodo skupaj ponudili članom in poslovnim partnerjem v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini zanesljiv, hiter in prijazen servis. Savinjski študentski servis bo skupaj s Študentskim servisom Celje in Študentskim servisom Rogaška Slatina postal vodilni servis v regiji. Vsi trije servisi bodo poenotili procedure, baze podatkov, standarde poslovanja in ugodnosti za svoje člane. V savinjski regiji bo na področju študentskih servisov prinesel Uidi nekaj novosti, med njimi akontacije izplačil članom ter hitrejšo dostopnost do dela za člane in do delovne sile za podjetja. K. R. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE-LILJANA STROŽER, s.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 OO, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 Z vami 20 lei SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. PPF in makedonska delegacija Pokrajinski podjetniški forum organizira 1. mednarodno srečanje 7. in 8. maja 2004 na Rogli z makedonskimi gospodarstveniki. Srečanja se bo udeležilo predvidoma 80 podjetij iz Slovenije na čelu z ministrom za gospodarstvo dr. Matejem Lahovnikom in enako število podjetij iz Makedonije, ki jih bo vodil minister za ekonomijo RM Stevčo Jakimovski. Ministra bosta imela na Rogli uradno srečanje. Namen poslovno-izobraževalnega srečanja je predstavitev možnosti sodelovanja Slovenije in Makedonije, navezave stikov z gospodarstveniki in vladnimi predstavniki obeh držav ter promocija naše regije. Udeleženci bodo izvedeli, kaj se bo spremenilo v poslovanju med državama, kakšni so spremenjeni carinski režimi, zakaj je za slovenska podjetja zanimiva Makedonija in kakšne sporazume z NEPREMIČNINE prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BIRO ZA CENITVE TER I MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 041649234, 7100360, 705 0320 (od 8.30 do 930) ____________________ olajšavami ima Makedonija sklenjene z EU do leta 2013 in zakaj je to zanimivo za naše izvoznike. Predstavih bodo svoje ekonomske cone, podjetja, ki so ugodno naprodaj in panoge, v katere nas kot investitorje pod ugodnimi pogoji vabijo v Makedonijo ter področja, na katerih so še posebno konkurenčni. V vrsti zanimivih predavanj se bodo predstavih naši strokovnjaki s področij grozdenja in razvoja človeških virov, koriščenja sredstev strukturnih skladov EU, sprememb prostorskih pla- nov ter izgradnje koridorjev južne Evrope. Slovenska podjetja imajo možnost, da povabijo katero od makedonskih podjetij, s katerim si žehjo srečati in pogovoriti o poslovnem sodelovanju. Srečanje bo dvodnevno in bo razdeljeno na dva sklopa. Prvi dan bo namenjen strokovnim predavanjem, drugi dan pa individualnim razgovorom podjetij in njihovim predstavitvam. V okviru dogajanja na Rogli se bosta sešh tudi nevladni organizaciji iz Slovenije in Makedonije. Na povabilo pokrajinskega kluba za enake možnosti Devana iz Celja, prihajajo na Roglo predstavnice makedonske ženske mreže pod vodstvom Mirjane Dimov-ske. Vse, ki jih zanima udeležba na srečanju, si lahko podroben program ogledajo na http/7www.zalec.si/ppf. Roman Brglez Pekarna-slaščičama.-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; kiosk Celje 428 20 62; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48;trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80. Spoštovane Savinjčanke in Savinjčani! Pred nami so prvomajski prazniki, čas oddiha in sprehodov v naravo. Ta čas je nekaj najlepšega, saj vse brsti, cveti in zeleni. Zrak je svež, drugačen in nasičen z novimi hotenji in željami. Narava nas vabi v svoj objem in nam s svojo lepoto in rekreativnimi površinami omogoča nabiranje novih moči. Da so ti dnevi še lepši in prijetnejši, že vseskozi skrbimo tudi v našem kolektivu. Ko se boste mudili v bližini katerega od naših lokalov, se oglasite in si privoščite kaj iz našega proizvodnega programa. Tudi to vam bo dalo moči in energijo, hkrati pa vas spomnilo na naše geslo ZVESTOBO SE NAGRAJUJE, ki velja tudi v tem letu. Sredi poletja pa nas znova čaka zabava za zvestobo, ki je in ostaja naš skupni praznik. Čez nekaj dni bomo skupaj stopili v družbo evropskih narodov, v Evropo, ki je tudi za nas nov izziv, čeprav smo že sedaj delali in se obnašali po zakonitostih tržnega evropskega gospodarstva. Ob 1. maju, prazniku dela in zgodovinskem trenutku priključitve k EU, čestitamo in vam želimo lepe praznične dni! Kolektiv prijaznih ljudi Brglez AVTO HIŠA Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI V- Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ^ ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, ^ KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Podjetništvo april2004 Prevladujejo tehnično-tehnološke inovacije Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Celje je pred dnevi četrtič zapored podelila diplome in priznanja najboljšim inovatorjem za leto 2003. Komisija je prejela 19 predlogov za najboljše inovacije s potrebnimi obrazložitvami in prilogami, podelila pa je 3 diplom, 9 bronastih, dve srebrni in tri zlata priznanja. Največ nagrajenih inovatorjev prihaja iz podjetja SIP Šempeter. Priložnostna slovesnost ob podelitvi priznanj, ki so jo pripravili v dvorani Celjanke v Celju, se je pričela s predavanjem na temo Inovativno podjetje - ključ do konkurenčnosti v razširjeni Evropski uniji. Zbranim so spregovorili direktor območne zbornice Jože Pušnik, generalna sekretarka Gospodarske zbornice Slovenije Aljana Grobelnik, prof. dr. Peter Stanovnik z inštituta za znanstveno Maksimiljan Šmit raziskovanje in Barbara Germ Galič iz celjskega Cetisa. Po besedah Jožeta Pušnika slovensko gospodarstvo, še nekoliko bolj pa celjsko regijsko, kaže na mnogih področjih zelo veliko zaostajanje za rezultati velikih evropskih gospodarstev. To sicer mnogi neradi poudarijo in govorijo o skorajšnjem doseganju na primer maastrichtskih kriterijev. Ti so pomembni, vendar pa s premalo poudarka omenjajo denimo premajhna vlaganja v raziskave in razvoj. Kot je povedal prof. dr. Peter Stanovnik, je podjetniška struktura v Sloveniji zelo razdrobljena: kar 94 % je tako imenovanih mikro-podjetij z do 10 zaposlenih, 4 % je malih podjetij, 1 % srednje velikih in le 0,3 % je velikih podjetij, z več kot 250 zaposlenimi. Podobna struktura je tudi v 15 članicah EU, kjer pa je večji delež inovativnih podjetij. V Sloveniji ima samo 400 podjetij razvojne oddelke, res pa je, da v mikropodjetjih in majhnih podjetjih tudi lastniki in direktorji opravljajo inovativno dejavnost, je poudaril prof. dr. Stanovnik in ob koncu povzel, da le znanje in inovacije zagotavljajo potrebno konkurenčnost podjetij, zelo pomembno pa je tudi ustrezno podporno okolje. Aljana Grobelnik je povedala, da število prijavljenih inovacij na razpisih gospodarske zbornice narašča, vendar še vedno prevladujejo tehnično-tehnološke inovacije, čpe-rav bi si želeli več inovacij tudi na ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC, Ulica talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail:sz-atrij @siol.net, www.sz-atrij .si • stanovanje v Žalcu v izmeri 52 m2, v mirnem delu naselja, cena 9.000.000,00 SIT; • poslovni prostor v Žalcu, 32 + 8 m2 (možna sprememba v stanovanje), cena 4.800.000,00 SIT; • stanovanje (duplex) v Žalcu, velikost cca. 200 m2, možna spre memba v več stanovanj, cena 25.000.000,00 SIT; • garažo v Žalcu 13 m2, brez vode, elektrike, cena 900.000,00 SIT; • kmetijo v okolici Laškega, gozd, pašniki, njive, cena 22.000. 000.00 SIT; • gradbeno parcelo na Bregu pri Polzeli 836 m2, cena 7.500.000. 00 SIT. ODDAMO: • poslovne prostore (več pisarn) v Žalcu, cena 8 EUR za m2 (vključena voda in elektrika); • poslovni prostor v centru Žalca, primeren za drogerijo, v izmeri 21 m2, cena 70.000,00 SIT; • poslovni prostor v Žalcu (pri Občini), primeren za pisarno, 32 m2, cena 8 EUR. ZA NAŠE STRANKE IŠČEMO STANOVALA IN HIŠE ZA N.\)EM IN ODKUP. ATRIJ PRODAMO: Mesarstvo - gostinstvo - gradbeništvo VALAND - 3215 Loče, tel.: 758 07 01, GSM: 041 664 330 Amovski gozd - novozgrajeno naselje (tik ob izvozu z avtoceste Arja vas Žalec) Naselje primemo za: * predstavništva podjetij * specializirane prodajalne (npr. motorji) * pube (pivnice) * mirnejše servisne storitve ... V najem dajemo 19 atraktivnih lokalovl Kar je obrtna cona Trzin, to bo kmalu Ne zamudite priložnosti - pokličite nas! predstavljal Amovski gozd. drugih področjih. In kdo so nagrajenci za najboljše inovacije v letu 2003? Diplome so prejeli: Anton Zdolšek (Bosio), Božo Jančič (Comet), Marjan Soline (Hekos), Emil Bučar in Andrej Stepišnik ter Branimir Cmok. Bronasto priznanje so prejeli: Verner Perin, Darko Omladič (dve), Vito Šalej in Marko Polak, vsi iz SIP-a Šempeter, ter Ivan Šeligo iz Podplata (dve), Roman Zupanc, Mihael Rebernik in Jure Gjuras iz Šolskega centra Celje ter Anton A. Žerjav iz Cinkarne Celje. Srebrno priznanje je za predelavo traktorja Jože Kočevar Tomo Vinkovič - TV Darin 35 prejel Miran Farčnik z Vranskega ter za prvo in drugo pranje gela titanovega dioksida s tlačnimi svečnimi filtri Fundabac Nikolaj Podgoršek Selič iz Cinkarne Celje. Kar dve zlati priznanji je prejel Maksimiljan Šmit iz SIP-a (za STAR 600 in STAR 471), za razvoj postopka in konstrukcijo stroja za vodotesno točkasto varjenje nerjavnih pomivalnih korit pa je zlato priznanje dobil tudi Jože Kočevar iz družbe Kočevar & Thermotron. K. R. Za poslovno in osebno odličnost Na Razvojni agenciji Savinja in Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec smo v mesecu marcu izvedli 40-urni PROGRAM POSLOVNE IN OSEBNE Razvojna agencija Savinja vas vabi na PROGRAM POSLOVNE IN OSEBNE ODLIČNOSTI R Nudimo možnost usposabljanja po posameznih modulih oz. treningih. Modul I. • Osnove komunikacije in odnosi z javnostmi • Stres - vzroki, posledice in rešitve Termin: 13. in 14. maj 2004 od 16.00 do 20.30 Cena: 62.000,00 SIT + DDV Modul II. • Spori v komunikaciji - njihove pozitivne in negativne posledice • Odslikava družinskih odnosov v delovnem procesu in odgovornost Termin: 27. in 28. maj 2004 od 16.00 do 20.30 ali 10. in 11. junij 2004 od 16.00 do 20.30 Cena: 62.000,00 SIT + DDV Lokacija: Žalec Ugodno za mala in srednja podjetja - 50 % refundacije (od neto cene) ob vključitvi v vavčer-ski sistem svetovanja Prijave in dodatne informacije sedežu RA Savinja, tel.: 713 68 62. Vljudno vabljeni! Uspešna predstavitev deficitarnih poklicev S predstavitvami poklicnega izobraževanja in deficitarnih poklicev se učenci zaključnih razredov osnovnih šol seznanijo z informacijami o posameznih poklicih. Ob dejstvu, da zanimanje za tovrstno izobraževanje iz leta v leto upada, se tako lažje odločijo za pravo poklicno pot. ČIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje) - informativno mesto Žalec je zato skupaj s partnerjem Zbornico zasebnega gospodarstva Žalec učencem osnovnih šol občine Žalec v februarju in marcu uspešno predstavil deficitarne poklice. Predstavili smo predvsem tiste deficitarne poklice, po katerih čutijo delodajalci v naši regiji največjo potrebo in hkrati največji primanjkljaj. Predstavitev deficitarnih poklicev je potekala v dveh delih. Najprej smo na osnovnih šolah predstavili delovanje CIPS-a, sistem dualnega izobraževanja in deficitarne poklice. Hkrati smo učence na kratko seznanili tudi z računalniškim programom za ugotavljanje interesov “Kam in kako” (KIK). V drugem delu predstavitve smo glede na interes učencev za posamezne deficitarne poklice učence peljali k izvajalcu oziroma samostojnemu podjetniku, kjer so si lahko podrobno ogledali delo in delovne pogoje, ki jih zahteva določen poklic v praksi, ter dobili strokovne odgovore na zastavljena vprašanja. Z odzivom smo bili zadovoljni. Izvedli smo predstavitev naslednjih poklicev: frizer, kozmetik in pediker (pri Kana, d. o. o), pek in slaščičar (pri Roman Brglez s. p.), mesar (pri mesnica delikatesa Ervin Čas, s. p,), cvedičar (pri cvetličarni Nani), avtoklepar, avtoličar in avtomehanik (pri Servis Drev), slikopleskar, tesar in zidar (Gradnje in slikopleskarstvo Igor Kotnik), mizar (Mizarstvo Drago Strahovnik, s. p.), stavbni steklar (pri Steklarstvu Lukane, Mitja Lukane, s. p.), orodjar in strojnik (Strugarstvo Jože Rožič, s. p.), inštalater strojnih inštalacij (Strojne inštalacije Sašo Šarlah, s. p.) in fotograf (pri Foto studio Blaž Rizmal, s. p.) Zahvaljujemo se vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in realizaciji predstavitev, še posebej vsem podjetnikom, ki so nam omogočili predstavitev. Alja Roš ODLIČNOSTI R, katerega izvajalec je Agencija Žarek iz Velenja. Program je potekal v prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Slušatelji so bili s programom zelo zadovoljni, kar dokazujejo misli, ki so jih zapisali Greta, Bernarda, Marija, Saša, Jana, Jasna, Zdravko, Sebastijan, Rudi in Tomaž ob koncu usposabljanja. “Na PROGRAMU POSLOVNE IN OSEBNE ODLIČNOSTI R smo bili v okviru osmih delavnic deležni praktičnih vsebin s področja komunikacije, odpravljanje stresa, preoblikovanja jeze, strahu in skrbi, vodenju in motivaciji tima, poslovnih pogajanjih in poslovnega protokola. Na delavnicah PROGRAMA POSLOVNE IN OSEBNE ODLIČNOSTI R smo osvojili prijeme, s katerimi lahko zdaj bistveno lažje vodimo svoje podrejene, ker zdaj znamo delegirati dela tako, da jih sodelavci in podrejeni tudi prav razumejo in kvalitetno izvedejo. Ker nismo imeli prej določenih znanj na Delo v skupini tem področju, je prihajalo pogosto do nepotrebnih spornih situacij, zaradi katerih je šlo v nič precej dragocenega delovnega časa, živcev in denarja. Dobili smo tudi odgovore na vprašanje, kako lahko že v kali zatremo sporne situacije v podjetju, če se v praksi kljub temu pojavijo. Izvedeli ZBORNICA Z/BEBNEG4 GOSPOD/IRST^ ŽA.EC 'VSSTH 'P&DfJSTnrK&Mt, OSeWKsTM Wl spozmps sMmpsKs ‘dojlmis ‘dö'&rö poèTnps 'v svRopsTtf um?') m PK'ip/t'ž'Ks pRi/em/tys-Ks smo, kako je potrebno v teh kritičnih situacijah ravnati, da bodo tudi naslednji dan vsi z veseljem prišli na svoje delovno mesto. Vsa ta vedenja omogočajo bistveno bolj zdravo delovno klimo z manj stresa, manj sporov, predvsem pa manj jeze, strahu in skrbi vseh, ki so del kolektiva. Vsa našteta znanja bodo pogoj za preživetje vseh podjetjih ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Preživela in uspevala bodo v Evropski uniji tista podjetja, ki bodo notranja trenja do takrat že odpravila, saj bodo vse svoje moči lahko usmerile navzven, na evropski trg. Ugotovili smo, da je PROGRAM POSLOVNE IN OSEBNE ODLIČNOSTI R primeren za vse, ki bi radi spoznali nove prijeme, ki jih danes terja trg. Sem spada med drugim gotovo tudi znanje s področja poslovnih pogajanj, ki smo jih na zelo zanimiv način osvojili v raznih simuliranih pogajanjih. Znano je, da podjetniki in obrtniki izhajamo iz prakse in nas zaradi tega zanimajo izključno nova praktična znanja. Takšna znanja ponuja prav PROGRAM POSLOVNE IN OSEBNE ODLIČNOSTI R.” Na RA Savinja bomo tudi v prihodnje izvajali tovrstna usposabljanja. K. Kovačič Foto: K. K. april 2004 Informacije • TURISTIČNI • KOTIČEK • Zveza turističnih društev občine Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna objavljata tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja “Najlepši kraj, hiša in kmetija v letu 2004” 4$ lltif Občina Žal oc PRIJAVNICA Podpisani se kot: □ lastnik, □ predstavnik stanovalcev, □ direktor ali upravitelj, □ predsednik turističnega društva, (uotrwno označbe v Iraadraftv) prijavljam na občinsko tekmovanje »Najlepši kraj, hiša in kmetija«, oz. za izbor najbolj urejenih stavb in njihove okolice : □ hišo: □ kmetijo: □ drug objekt: □ kraj oz. del kraja: fhttW, Ir W*. I* öl W.) Datum:. Podpis: 1. S ciljem izboljšati kakovost življenja občank in občanov občine Žalec in turistov, prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za večjo turistično privlač- nost naših krajev^ za učinkovitejšo promocijo občine Žalec in posledično Slovenije ter turizma in prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi organizirata Zveza turističnih društev občine Žalec in Zavod za kul- turo, šport in turizem Žalec tekmovanje v urejenosti krajev, hiš in kmetij z nazivom “Najlepši kra|, hiša in 2. Osnova za uresničevanje projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija" je projekt Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna” in strokovna zasnova projekta. 3. Pokrovitelj projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija"je Občina Žalec. 4. Projekt “Najlepši kraj, hiša in kmetija" spodbuja sodelovanje prebivalstva pri varovanju in urejanju krajev in okolice njihovih bivalnih površin ter pripomore k uresničevanju projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna”. 5. Udeleženci tekmovanja so vsi prijavljeni kraji oz. deli krajev ter vse prijavljene hiše in kmetije v občini Žalec. 6. NA1LEPŠI KRAI OZ. DEL KRMA Tekmovanje zajema urejenost kraja oz. dela kraja kot celote, kot tudi posamezne objekte, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja v kraju oz. delu kraja za prebivalce in goste, varovanje naravne in kulturne dediščine in okolja. Ocenjujejo se ulice in trgi, objekti različnih dejavnosti, upošteva se naravno in gojeno zelenje, skrb za dediščino, turistično infrastrukturo ... NAILEPŠA HIŠA Ocenjuje se zunanja urejenost hiš (urejenost fasade, dvorišča, okolice hiše, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic). NAILEPŠA KMET1IA Ocenjuje se urejenost kmetij in hlevov (urejenost fasad, dvorišča, okolice hiše, zunanja urejenost hleva, vrtov, zelenic, balkonov in okenskih polic). 7. V tekmovanje se vključijo kraji oz. deli krajev tako, da jih s posebno prijavnico na tekmovanje prijavijo turi- stična društva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi v krajih. Izpolnjeno prijavnico turistična društva predložijo projektnemu svetu projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija” na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec, najkasneje do konca maja 2004. Hiristična društva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, na osnovi predhodno pridobljenega soglasja lastnikov, predlagajo tudi najlepše kmetije in hiše ter jih tako vključijo v tekmovanje. Lastniki kmetij in hiš pa imajo tudi možnost, da se prijavijo samoiniciativno s prijavnico, ki jo prejmejo pri turističnem društvu, delujočem v kraju, krajevni skupnosti. Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec oz. na spletni strani občine Žalec www.zalec.si, pošljejo pa jo na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec, do zgoraj navedenega roka. 8. Pobudniki, organizatorji in nosilci tekmovanja na krajevni ravni so turistična društva in krajevne skupnosti. 9. PROIEKTNI SVET Tekmovanje vodi tričlanski projektni svet, ki ga na predlog Zveze turističnih društev občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec imenuje župan občine Žalec. Projektni svet imenuje petčlansko ocenjevalno komisijo, zbira in ovrednoti podatke, obvešča tekmujoče in javnost o poteku tekmovanja ter skrbi za koordinacijo z regijsko ocenjevalno komisijo projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Projektni svet sodeluje tudi pri oblikovanju zaključne prireditve in podelitvi priznanj ter nagrad najlepšim krajem, hišam in kmetijam. OCENJEVALNA KOMISIIA Ocenjevalna komisija, ki jo imenuje projektni svet, si dvakrat v lem ogleda predlagane kraje, hiše in kmetije. Rezultate posreduje v pisni obliki projektnemu svetu. Ocenjevalna komisija se pri svojem delu opira na predpisane kriterije, oziroma kriterije, navedene v enotnih ocenjevalnih polah. 10. POTEK TEKMOVANIA Turistična društva v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi najkasneje do konca maja 2004 prijavijo kraje oz. dele krajev in podajo na osnovi predhodno pridobljenega soglasja lastnikov hiš in kmetij predloge hiš in kmetij, ki bodo tekmovale za najlepše. Prav tako so do konca maja dolžni prijaviti svoje hiše in kmetije vsi lastniki, ki se z njimi želijo udeležiti tekmovanja. Ocenjevalna komisija bo izvedla prvi ogled krajev, hiš in kmetij junija 2004, drugega pa v mesecu septembru 2004. 11. Trem najlepše urejenim krajem oz. delom krajev (priznanja in nagrade bodo prejela turistična društva, ki delujejo v teh krajih in krajevne skupnosti), hišam in kmetijam (priznanja in nagrade bodo prejeli lastniki hiš in kmetij) bodo na zaključni prireditvi v mesecu oktobru 2004 v Dvorani II. slovenskega tabora Žalec podeljena priznanja in nagrade Zveze turističnih društev občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. 12. Kraj, hiša in kmetija, ki so bili v preteklem letu razglašeni za najlepše, izgubijo pravico do udeležbe na tekmovanju za tri leta. POSEBNA KATEGORHA MESTO ŽALEC v 13- Ker se mesto Žalec, žal ne more primerjati z ostalimi kraji v občini Žalec, se zanj izvede interno ocenjevanje, prilagojeno njegovi velikosti in ponudbi (gostinski, gospodarski, turistični 14. Če v nadaljevanju ni navedeno drugače, se za to tekmovanje uporabljajo pravila, ki veljajo za celoten projekt “Najlepši kraj, hiša in kmetija”. 15. V mestu Žalec se v okviru projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija” izvede tekmovanje z nazivom "TEKMOVANJE ZA IZBOR NAJBOLJ UREJENIH STAVB IN NJIHOVE OKOLICE”, ki ga vodi TD Žalec v sodelovanju s TIC-em Žalec in MS Žalec. S tem tekmovanjem želimo spodbuditi čim več prebivalcev in institucij, ki delujejo na območju omenjenega mesta, k urejanju objektov in njihove okolice čez vse leto. 16. Na tekmovanje se lahko prijavi vsaka pravna in fizična oseba. Prijavijo lahko objekt, katerega lastniki so, razen v več stanovanjskih hišah in objektih, kjer lahko prijavo opravi predstavnik stanovalcev. Prijavnico prejmete gri Turističnem društvu Žalec, MS Žalec, v TIC Žalec ah na spletni strani občine Žalec. Prijavnico je potrebno poslati do konca maja na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec, s pripisom “Najlepši kraj, hiša in kmetija” ah na e-mail: zkst.tur-izem@siol.net. 17. Prijavljeni objekti bodo razvrščeni v štiri kategorije: • stanovanjska hiša ali blok, • objekt javnega pomena, • trgovina oz. gostinski lokal, • objekt gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika. 18. Komisija projekta “Najlepši kraj, hiša in kmetija” bo vodila ocenjevanje tudi na tej ravni, in sicer dvakrat letno, v juniju in septembru. Komisija bo na podlagi terenskih ogledov in fotodokumentacije ter enotnih ocenjevalnih pol ocenjevala splošno urejenost objekta, parkovno površino in celotni vtis o objektu. V kategorijah trgovina oz. gostinski lokal ter objekt gospodarske družbe oz. samostojnega podjetnika pa tudi informiranost in dosto pnost do objekta. 19. Najlepšim iz vsake kategorije bodo podeljena priznanja in nagrade na prireditvi ob zaključku turistične sezone, ki bo v mesecu oktobru v Domu II. slovenskega tabora Žalec. 20. Najlepši iz vsake kategorije izgubi pravico do udeležbe na tekmovanju v prihodnjih treh letih. JAVNI RAZPISI Ministrstvo za gospodarstvo lavni razpis za prenos znanja in razvoj novih inova-tivnih konceptov in metod v letu 2004 Vrednos! razpisa je 100.000.000 SIT. Rok za prijavo je 11.5. 2004 do 12. ure. Razpisna dokumenla-cije je na voljo na internet naslovu: http -J/ www.gov.si/mg. Dodatne informacije vsak torek in četrtek med 9. in 1 l.uro po telefonu 01/478 32 67, kontaktna oseba Simona Hočevar, e-naslov: simo-na.hocevar@gov.si, faks: 01 433 10 31. lavni razpis za spodbujanju razvojnih investicij tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij v letu 2004 Vrednost razpisa je 400.000.000 SIT Rok za prijavo je 3.5.2004 do 12. ure. Razpisna dokumentacije je na voljo na internet naslovu: http://www.mg-rs.si/, informacije vsak torek in četrtek med 9- in 11. uro po telefonu 01/478 37 04, kontaktna oseba Marta Slokar, e-naslov: marta.slokar@gov.si, faks 01/478 33 94. lavni razpis za spodbujanje neposrednih tuiih investicij v ohdohiu 2004 in 2003. Obdobje za porabo sredstev sta proračunski leti 2004 in 2005. Ministrstvo bo s podjetjem sklenilo dvoletno pogodbo za sofinanciranje upravičenih stroškov, nastalih v obdobju 2004 in 2005. Javni razpis bo odprt do 16.11.2004. Prvi rok za oddajo vlog je 8.3.2004. Razpisna dokumentacija je na voljo na: http://www.mg-rs.si/razpisi/index.php ali na sedežu Ministrstva za gospodarstvo. Dodatne informacije: tel.: 01/478 32 93 torek in četrtek od 9. do 11. ure - (Ana Mlinar) ali e-mail: ana.mli-nar@gov.si (Ur. list RS, št. 11/2004, stran 701). Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa evropske unije v letu 2004. Prvi rok za oddajo vlog je 19. 3. 2004, naslednji je 27.8.2004. Razpis je odprt do porabe sredstev: obdobje za porabo sredstev je proračunsko leto 2004. Razpisna dokumentacija je na voljo na: http://www.mg-rs.si/razpisi/index.php ah na sedežu Ministrstva za gospodarstvo. Dodatne informacije na tel.: 01/478 33 26 torek in četrtek od 9-do 11 ure (Peter Polajnar) ah e-mail: peter.polaj-nar@gov.si. Ministrstvo za informacijsko družbo: lavni razpis za prijavo za ocenjevanje in podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004. Razpisovalec: Gradbeni institut ZRMK d.o.o.. Rok za oddajo prijave do 31. 11. 2004. Dodatne informacije na spletni strani: www.gi-zrmk.si. Pospeševalni center za malo gospodarstvo lavni poziv k odda» vlog za svetovalce specialiste, ki bodo izvajali svetovanje na specialističnih področjih v programu vavčerskega svetovanja Rok za oddajo prijave: 8. april 2004 do 15, ure. 10. junij 1004 do 15. ure, 9. september 2004 do 15. ure, 11. november 2004 do 15. ure. lavni poziv k oddaii vlog za splošne podjetniške svetovalce - generaliste v programu vavčerskega svetovanja Rok za oddajo prijave: 8. april 2004 do 15. ure, 10. junij 1004 do 15. ure, 9. september 2004 do 15. ure, november 2004 do 15. ure. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport lavni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-francoskih znanstveno tehnoloških projektov v okviru programa povezanih dejavnosti PROTEUS v letih 2005 do 2006 Rok za oddajo vlog: - za prvo leto do vključno 14. 5.2004 do 12. ure, za drugo leto do vključno 3.9-20Ot do 12. ure, kontaktna oseba Alenka Kocjan, tel.: 01/478 46 00, (Uradni hst RS, št. 25, datum: 19.3.2004). lavni razpis za sofinanciranje udeležb na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji in delovanja slovenskih znanstvenih združeni v svetu za leto 2004 Rok za oddajo vlog je 2.4.2004,7.5.2004,18.6. 2004 in 3. 9.2004 do 12. ure. Kontaktni osebi: Albin Babič, tel.: 01/478-46-88,E-mail: albin.babic@gov.si in Maja Ambrožič,tel.: 478-46-67,E-mail: maja.ambrozic@gov.si (Uradni hst RS, št 23, datum: 12,3.2004). lavni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko-turških znanstveno tehnoloških projektov v letih 2004-2007 Rok za oddajo vlog je 30.4.2004 do 12. ure. Ministrstvo za kulturo Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev v letu 200-t IPR 20 - MED - 2004 Rok za oddajo prijave: Rok za oddajo vloge je 17. 5.2004 oziroma najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Dodatne informacije: kontaktna oseba Marko Jensterle, tel.: 01/369-59-81, E-mail: marko.jensterle@gov.si, Uradne ure po telefonu in elektronskih medijih Ministrstva za kulturo so vsak ponedeljek, sredo in petek od 9- do 11. ure. Redni letni javni razpis za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne mediie v lem 2004 IPR 13 - AV - 2004. Rok za oddajo vloge je 17.5.2004 oziroma najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Dodatne informacije: Tone Frelih,tel.: 369 59 78, E-mail Tone.Frelth@gov.si, Uradni hst RS, št. 38, datum: 16.4.2004. .Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije lavni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti starejših stanovanjskih stavb Rok za predložitev vlog za prvo odpiranje je 3.5-2004 do 15. ure. Predvideni roki za predložitev vlog za nadaljnja odpiranja veljajo do roka, določenega v objavi o porabi sredstev, so naslednji: 31.5. 2004,5.7.2004,6.9- 2004 in skrajni rok 4.10. 2004. lavni razpis za sofinanciranje studii izvedljivosti za projekte daljinskega ogrevanja na lesno bio maso v letu 2004 Rok za predložitev vloge je do porabe sredstev oz. do 17. 9. 2004. Okvirna višina sredstev je 12.000.000,00 SIT. Razpisna dokumentacija je na voljo na Agenciji RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ali damir.stanicic@gov.si in lojze.subic@gov.si oz. www.aure.si. Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva lavni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za mikro. nova podietia. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 25.10.2004. Vmesni roki so: 25.4.2004,25.5. 2004,25. 6. 2004,25. 8. 2004, 25. 9.2004 in 25.10.2004. Več o razpisu si preberite na spletni strani: http://www.jsing-sklad.si/Razpisi.hlml. Vse ostale informacije dobite na tel.:02/234 12 74, 02/234 12 72 in 02/234 12 64 ah na e-mail naslovu: bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si. (Ur. hst RS, št. 32/2004, stran 2011) Javna agencija RS za regionalni razvoj lavni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih. Rok za oddajo vloge je 17. 5. 2004 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: Spletna stran PCMG-ja: http-7/www.pcmg.si/page2/strančrazpisi.php VABLJENI! azvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. Turistične prireditve Petek, 14. maj, ob 10. uri srečanje turističnih društev s podeželja; Dom II. slovenskega tabora; ZKŠT Žalec, RA Savinja in Zveza TD občine Žalec. Sobota, 15. maj, ob 9. uri pomladansko kolesarjenje po KS Griže; KS Griže; TD Griže. Nedelja, 23. maj, ob 9. uri sprehod skozi kraj; KS Liboje; TD Liboje. Nedelja, 30. maj, ob 16. uri Pesem naše dobne iz skrivnostne globine; Jama Pekel; TD Šempeter. JAVNO KOMUNALNO PODJE1JE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, fai«: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PFtALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV DELO, RAST, BLAGUŠA Letos smo spet v prelomnem času, podobno kot pred štirinajstimi leti. Takrat smo se izvijali iz pohotnega objema bivše Jugoslavije in ustvarjali samostojno državo, zdaj se vključujemo v svobodno in enotno Evropo. Ta sprememba je pomembna za politično življenje v Sloveniji. Svoboda in varnost To sta gesli, ki opogumljata tudi tiste državljane, ki se doslej še niso otresli strahu pred dolgo roko nekdanjega režima. V novi Evropi se nimajo več česa bati. Ib demokracija ni le beseda. V Novi Sloveniji se lahko naslonimo na programe EPP - evropskih ljudskih strank, ki so največja politična skupina v državah Evropske unije, v nasprotju z liberalci, ki so ena od manjših skupin brez pomembnega vpliva. N Si Nova Slovenila Krttamka Huetxha xlranko Politiki iz vrst EPP so v preteklosti in tudi v sedanjosti pomembno vpU-vali na življenje v EU. Med njimi je imela Slovenija v času osamosvajanja največje zagovornike in podpornike. Ni nam treba izumljati kolesa, tudi Amerika je že odkrita, samo mižati ne smemo pred tujimi vzori, pač pa ugotoviti, kako jih uporabiti na naših deh. V naši stranki ponujamo volivcem prave odgovore na napake sedanje vlade, ki jih vsak lahko vidi in občuti na lastni koži. Več v prihodnjih mesecih. Upam, da bomo skupaj kos novim izzivom, ki nas čakajo v združeni Evropi. Vračamo se tja, kamor smo vedno spadah. Po besedah našega velikega sbkarja je bila Slovenija vedno del srednje Evrope in ne Balkana. V Novi Sloveniji želimo vsem prebivalkam in prebivalcem Slove-nije uspešen vstop v EU. Za 00 NSi Žalec Drago Podgorelec Politične stranke april2004 1. MAJ 2004 - EU V življenju pomembne dogodke ponavadi zaznamujejo težko pričakovani datumi. Najsi bo to prihod novega leta ali kakšen neponovljiv dogodek, ki človeku dvigne adrenalin. Takšen dogodek bo za nas Slovence prav gotovo tudi 1. maj 2004. Odštevanje se je že pričelo. Postajamo vedno bolj napeti pred to neznanko jutrišnjega dne in se vse pogosteje sprašujemo, kaj nam bo prinesla. Morda nas preveva strah pred neznanim ali pa morda nismo dovolj pripravljeni. Vprašanj je ogromno in tako še stopnjujejo nemir pred dnevom, ko bomo postali del velike evropske družine. Morda dandanes vse preveč pozabljamo na to, vendar svoboda je še vedno najdragocenejša svetinja vsakega naroda, je enkratna in nenadomestljiva vrednota človeškega življenja in človekove zavesti v iskanju njegove osebne sreče. Slovenci smo tako malo časa uživali v zanosu svoje samostojne države, da se skorajda ne bi smeli tako brez zadržkov prepustiti evforiji nove skupnosti. Kot pred dobrim desetletjem, ko je padla odločitev o samostojnosti, je tudi tokrat na referendumu padla odločitev za integracijo. Integracijo, ki naj predstavlja svobodo in enakopravnost malih in velikih narodov. Mi smo bili že dvakrat izigrani in to v skupnosti narodov skupnega, slovanskega porekla. Slovenski pregovor pravi, da gre v tretje rado, poznan pa nem je tudi pregovor, da tudi v tretje ne bo nič. Ekonomska in politična streznitev po slavju bo gotovo velik šok, ki nam lahko zagreni tudi življenje, če nanj ne bomo pripravljeni, in nas morda prevzame z nostalgijo po nečem preživetem, kar se ne more več povrniti. Tisočletne sanje Slovencev o lastni državi so bile razmeroma kratke, vendar dejstvo je, da s sanjami ne moremo več preživeti tehnološkega in ekonomskega pritiska, ki trka na naša vrata. Vprašanje je samo eno in prav tako samo ena vizija. Smo dovolj pripravljeni na ta izziv, ki smo si ga zastavili - živeti v tako veliki zvezi različnih narodov, ki pa naj delujejo kot eden? SLS podpira integracijo Slovenije v EU in je bila ena izmed tvorcev njene priključitve, saj prav ljudska stranka v evropskem prostoru predstavlja večino. Želimo si, da bo v bodoče njena prepoznavnost obudila zaupanje tudi na domačih tleh in da Slovenija z vstopom ne bo dobila svoj nemški "anšlus”. Srečno vsem, ki ste zeleh sebi in prihodnjim rodovom boljše in varnejše življenje in pripomogli, da smo poštah del Evrope. Kljub vsemu navdušenju ob vstopu pa ne smemo pozabiti, da je 1. maj tudi in predvsem praznik dela, delavcev in njihovih pravic. Vsem delavcem srečno ob prazniku, z željami, da jim bo po prvem maju lepše. Ali vsaj ne slabše, kot se med njimi mnogi bojijo. Srečno! Ivan Jošt le še nekaj dni in Slovenija bo postala polnopravna članica Evropske unije. To je vsekakor velik korak za Slovenijo in vse državljanke in državljane, saj bomo obrnili nov list v naši zgodovini. Naj vam ob tem prelomnem trenutku iskreno čestitamo in vsem skupaj zaželimo srečno in varno pot naprej. Prav tako vam čestitamo ob dnevu boja proti okupatorju ter želimo veliko počitka ob prazniku dela. Vse skupaj pa velja obeležiti tudi na prijeten in zabaven način, zato vas vabimo, da se nam pridružite na kresovanju in ob obeležju vstopa Slovenije v Evropsko unijo 30. 4. 2004 ob 20. uri v Šempetru pri Turistični agenciji Dober dan. Zabavali nas bodo: PIKA BOŽIČ, PETER LOVŠIN, ŠERBI & MUSKA ZAKA’ PA NE, ANJA ROPOTAR. VSTOPNINE NI. Prireditev bo v vsakem vremenu. Lepo vabljeni. Za LO SMS ŽALEC Robert Smodej Predsednikov obisk v Savinjski dolini Obisk predsednika stranke Boruta Pahorja v Žalcu je bil kratek, a po oceni večine udeležencev koristen za vse, ki spremljamo politično dogajanje na državni ravni z določene distance in dostikrat ne razumemo tistega, čemur nekateri pravijo visoka politika. Predsednik je tistim, ki so si vzeli čas in prišli v občinsko dvorano, poizkusil iz prve roke, kot predsednik parlamenta in predsednik koalicijske stranke, pojasniti, kako si vodstvo stranke v soglasju s poslanskim klubom in organi predstavlja sodelovanje v vladi, ki jo je zopet poizkušala izigrati ena od strank. Dolžnost koalicijske stranke je, da skladno s koalicijsko pogodbo zagotavlja podporo pri izvajanju vseh tistih aktivnosti, ki so za delovanje države nujno potrebne. Združena lista socialnih demokratov je imela pred vstopom v vladno koalicijo zelo resna in dolgotrajna pogajanja, v katerih smo poenotili poglede na delovanje v vladi in se dogovorili za izvajanje tistih aktivnosti, ki so bile v našem predvolilnem programu opredeljene kot prednostne. Delitev ministrskih resorjev nam ni bila najbolj naklonjena, vendar lahko danes po skoraj štirih letih s ponosom povzamemo delo naših ministrov. Dejstvo je, da smo s pomočjo ministra za delo družino in socialne zadeve potrdili svojo socialdemokratsko orientacijo, kar se najbolj kaže ravno v tem, da poizkušajo delodajalci in gospodarska zbornica s pomočjo laži, prevare in zavajanjem javnosti preko takoimenovane splošne kolektivne pogodbe izničiti pridobitve za slovensko delavstvo relativno ugodnega zakona o delovnih razmerjih. Ministrica za kulturo je s skromnimi sredstvi in z minimalnim številom sporov uspela zagotoviti nivo nacionalne kulture, ki jamči obstoj naše samobitnosti. Tudi minister za notranje zadeve se lahko pohvali s številnimi uspehi, sem nedvomno sodi antibi-rokratski program ter sporazum s sindikati negospodarstva, žal pa je bil prisiljen ravno zaradi koalicijske zvestobe tudi k manj popularnim dejanjem, ki tudi med našimi člani niso bila ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov visoko ocenjena. Mandat se izteka in rezultatov, ki jih lahko stranka brez sramu pokaže volivcem, članstvu in slovenski javnosti, se nam ni potrebno sramovati. Tudi zvestoba nekaj šteje in naša stranka ima to lastnost vkljub kislim jabolkom, ki jih moramo pogosto uživati. Pred nami so volitve v evropski parlament, na razpolago imamo dovolj ljudi, ki nas bodo kakovostno zastopali v Evropi in prav nobene potrebe ni, da bi se s tem posebej obremenjevali, saj bo nosilec liste določen z absolutnim konsenzom. flBistveno je, da je stranka v delovanju in nastopanju enotna, da ni nezdravih notranjih trenj in da ima jasno vizijo nadaljnjega delovanja,x je svoje izvajanje zaključil predsednik. Tudi naši občinski strankarski voditelji so zbranim namenih nekaj besed, saj je delovanje v občini vidno in opazno tako v svetniški skupini, kot tudi med članstvom. Podžupan in svetniki s svojim koristnim delom za občino in občane nevsiljivo in učinkovito promovirajo našo stranko. Stranka se je pred kratkim preselila v nove prostore v bivšo upravno zgradbo Hmezada, kjer smo na voljo vsem tistim, ki smatrajo, da jim lahko pomagamo. Članstvu lahko poleg koristnih informacij o delu in rezultatih dela naših svetnikov nudimo tudi druge vrste pomoči. Naša stranka je odprta in pripravljena pomagati prav vsem, ki si tega žehjo. Svoje delo predstavniki stranke, kjer koh delamo, opravljamo tako, da lahko zanj kadar koh in komur koh tudi odgovarjamo. To je izredno pomembno tudi zato, ker bo naše delo najpomembnejše spričevalo in akreditiv za tiste, ki jih bomo že čez nekaj mesecev ponudili volivcem kot svoje kandidate za državni zbor. Imamo dobre kandidate in prepričani smo, da bomo tudi z vašo pomočjo izbrali najboljše. Vsem bralcem želim v imenu stranke prijetne praznike. Ne dopustimo, da bo praznik dela, praznik samo nekaterih. 1. maj je praznik vseh nas. Dokažimo to. ZISD Žalec Srečko Čater UTRIP APRII 2004 Utrip volilnega leta je že opazen na vseh ravneh, skrivnostno pozornost pa zbuja dan D, torej 1. maj 2004. V vladi se vrstijo napake, ki bodo imele dokajšnjo težo, saj beseda red (nem.: die Ordnung) v evropski kulturi pomeni moralno zavezo, katerega kršitve se plačujejo s penali. V tem redu ne štejejo besede, pač pa dejanja. Države oz. vlade, ki se tega zavedajo, bodo pridobile ugoden štartni položaj, druge bodo zaostale in zaostajale. Dobiti dirko iz slabe štartne pozicije je sicer uspelo nekaterim največjim mojstrom (npr. v formuli 1), kar pa od Ropove garniture zanesljivo ni moč pričakovati. Globalizacijski strah, kri, nasilje, grožnje, terorizem so stalnica dnevnega tiska in poročanja medijev. V celotnem kaosu ridim zgolj eno samo skupno točko, ideološki fundamentalizem. Ni težko ugotoviti od kod prihaja in kje seje svoje seme zla. Skrb vzbuja dejstvo, da si aktualna oblast ne push dokazati, niti ne želi biti poučena, da svet ni peskovnik v otroškem vrtcu, pač pa vztraja na nedotakljivosti svoje ošabnosti in zmote. Modrost in širina (Aristotel ju je poznal že pred 2300 leti) sta jim tuja, vladanje pa dojemajo natančno tako. kot je to predpisal Niccolo Maciavelh, torej po principu: namen posvečuje sredstvo. Prestiž denarja razumejo izjemno hitro (zapeljivi vonj nafte), prestiž fundamentalizma (ta je prežet z islamom in njegovo ekspanzijo na zahod), ki je trenutno tudi ena od perečih tem tudi v Sloveniji, pa pod nobenim pogojem nočejo razumeti, kaj šele doumeti. Zatiskanje oči, natolcevanje o ksenofobiji, nestrpnosti in podobne fraze so zločin nad slovenstvom, saj smo vendar dolžni svojim zanamcem zapustiti dediščino, ki so jo naši očaki zaupali nam v varovanje. Podobna je zgodba z izbrisanimi, ki ima v nekaterih delih enake korenine. Gre za krizo narodove identitete, ki jo izkoriščajo mračnjaki polpreteklosti z ogabno prevaro priseganja na človekove pravice. Razumevanje teh pravic jem- Komisija za nagradno križanko časopisa LDS v sestavi: Vasja Knapič, Zlatka Masnec, Jože Meh in Blanka Djuras; je na svoji seji v petek, 16. aprila 2004 ob 12.00 uri, izmed 124 prejetih križank izžrebala naslednje nagrajence: 1. nagrado - Izlet za dve osebi v Gardaland, podarja Diristična agencija Dober dan, prejme: FRANC KEGU, Levec 76,3301 Petrovče. 2. nagrado - Večerja za dve osebi v Hotelu Žalec z županom Lojzetom Posedelom in generalnim sekretarjem Petrom Jamnikarjem prejme: Elizabeta Čamemik, Arja vas 91, 3301 Petrovče. 3. nagrado - komplet 3 vrhunskih vin prejmejo : Bojana Vozlič, Drešinja vas 65, 3301 Petrovče Karolina Štrajbar, Levec 7 a, 3301 Petrovče Andreja Filipič, Janka Kača 5,3310 Žalec Vinko Cijan, Heroja Staneta 2, 3310 Žalec LDS Liberalna demokracija Slovenije Nejc Planinšek, Čopova 3, 3310 Žalec 4. nagrado - komplet daril LDS prejmejo: Viktor Bevc, Petrovče 128, 3301 Petrovče Vera Jezernik, Šlandrov trg 37, 3310 Žalec Jože Janič, Migojnice 95 a, 3302 Griže Darko Štamol, Rimska cesta 85, 3311 Šempeter Marjan Žibret, Ponikva 44 b, 3310 Žalec Marija Pečnik, Petrovče 73, 3301 Petrovče Marija Čretnik, Zgornje Roje 21, 3311 Šempeter Nada Svetec, Mali vrh 16 c, 3327 Šmartno ob Paki Erika Nahtigal, Kidričeva 2,3310 Žalec Marjeta Potočnik, Ponikva 44 d, 3310 Žalec O prevzemu nagrad bodo nagrajenci obveščeni po pošti. SDS ljejo iz pozicije anarho-liberalistične miselnosti, izkušnje pa so v zgodovini že neštetokrat potrdile zmotnost takšnega ravnanja. Pravic samih po sebi preprosto ni, ampak so posledica nekih ravnanj. Pravica je torej sekundami atribut obligacij in zato kot takšna odvisna od ravnanj, istočasno pa sta obe kategoriji premo sorazmerni. Iz tega razloga je tudi jasen referendumski rezultat pokazal, kako je s temi stvarmi. LDS in ZLSD sicer sejejo laži o tem, da referendum ni nič odločil. Toda, referendum je odločil, ljudstvo natančno ve, o čem odloča ter kdaj in kje je potrebno branih interes domovine (...kjer nje sinovi si prosh voljo vero in postave). Odstop ministrov SLS je pravzaprav logično dejanje, izvedeno v zadnjem hipu. Kakšnih pretresljivih posledic to ne bo prineslo, saj gre zgolj za konec neke agonije, ki je visela v zraku vse od vohtev 2000 dalje. Iz množice različnih materialov pač ni moč graditi trdnih mostov, saj ima adhezivnost v politiki ravno tako svoje meje. Apetih ambicioznih posameznikov, ki so v času pred volitvami s slastjo popadli sproščene ministrske položaje, vnašajo dvom o resnosti njih in njihovega početja. Dotaknil se bom še zadnje, 13. seje občinskega sveta. V razpravi o odloku urejanja prometa sem se oglasil v zadevi Maistrova in .Aljaževa ulica. Ugotavljam, da se lokalna oblast enako "peskovniško" obnaša, ko ji je tako pomembno barvanje (modre cone) in površinsko iišpanje. problemi pa se prenašajo iz prejšnje, preko aktualne, na bodočo lokalno oblast. Zdajšnja garnitura se s to problemahko noče spoprijeti, saj dovolj trdno sedi v političnem sedlu. Koplje se v superlativih in lastni hvali, vsebino pa gledamo vsi. Ena od vsebin je tudi taksiranje reklamnih tabel na privatnih površinah. Vprašam se le, do kje seže "nategljivost” občank in občanov; je ta omejena ali je mar neskončna? Zaključil bom s Pascalovo mislijo: “Bojimo se le nenadne smrti; zato imajo velikaši spovednike stalno pri sebi”. za OO SDS Januš Rasienicz KLO v Žalcu 6. aprila je bila v Žalcu redna koordinacija lokalnih odborov ter županov LDS v dvorani II. slovenskega tabora, ki jo je vodil predsednik stranke mag. Anton Rop. Predstavil je strategijo stranke na bodočih volitvah ter listo kandidatov za volitve v EU parlament. Po končanem delovnem srečanju se je na povabilo STV odzval na snemanje oddaje z županom in kandidatom za DZ Lojzetom Posedelom ter predsednikom OO LDS Žalec Vasjem Knapičem. OB VSTOPU V EVROPSKO UNflO Velika večina naših članov ima izkušnje iz štirih političnih oziroma državnih ureditev. Čas pred letom 1941, to je ureditev predvojne Jugoslavije, je bil čas politične in gospodarske negotovosti, za katero je bila značilna nerazvitost, revščina, nacionalna nestrpnost, negotovost in nestabilnost. Čas od 1941 do 1945 je bil ob prisotnosti fašističnega in nacističnega okupatorja na našem ozemlju ter aktivno delovanje domačih in tujih izdajalcev najhujši v zgodovini našega naroda. Na našem ozemlju se je vršil genocid, raznarodovanje in fizično uničevanje intelektualcev in narodnjakov. Po letu 1945 je bil čas obnove med vojno razrušene domovine, bil je čas odpovedovanj in čas graditve novih človeških odnosov. Dosegah smo velike uspehe pri gradnji industrije, vzpostavljanju gospodarskih odnosov in obnovi kulture. Prisotna je bila zagnanost, ne glede na ideologijo. Po lem 1991, ko smo zaživeli v svoji lastni, prvič v zgodovini pridobljeni državi, pa je prišel čas streznitve, zorenja naroda in pomirjanja na celotnem slovenskem ozemlju. Izvršili so se premiki lastnine, žal velikokrat v neprave roke. Člani naše stranke smo žive priče vsega hudega, kar je sploh možno storiti nekemu narodu. Spoznah smo in preživeli vse možne svetovne ideologije, vladavine velikih imperijev in najhujša zavajanja politikov in demagogov. V vsem tem smo videli le en cilj oblastnikov - podjarmiti fizično in duhovno vse, kar je možno, lastnim ideologijam v korist, in fizično izkoriščanje. Ideologije in politike so bile v vseh prežive- DeSUS tih okoljih podrejene izkoriščanju močnejših, tako ekonomsko, politično in kulturno. Pri zatiranju so bili vedno najbolj prizadeti majhni narodi. Prikriti cilj vseh držav in političnih ureditev, ki smo jih preživeli, je bil asimilacija in politično podrejanje, kadar pa ni bilo možno doseči tega cilja na miren način, so se posluževali genocida in prisile. Kaj lahko mi, ki smo preživeli omenjene težke čase, rečemo ob vstopu v Evropsko unijo? Nobena državna, politična in etična združba nam v preteklosti ni podarila ničesar, pač pa nam je kaj vzela. Res pa je, da so bili pogoji za ustvarjanje in življenje v različnih združbah zelo različni. Uidi v evropski skupnosti bo enako. Med skupnostjo narodov - držav v Evropi si bomo morali izboriti svoj prostor na osnovi dela, znanja in izkušenj ter pravičnosti. Izkušnje iz preteklosti nam kažejo, da lahko le enotni dosegamo višje cilje. Ugotavljamo pa, da smo bili v preteklosti oškodovani za premoženja, ekonomske cilje, onemogočeno nam je bilo dosegati pomembnejše politične cilje, bdi smo politično, versko in nacionalno zatirani, vendar pa nam nihče ni mogel vzeti našega jezika in kulture, ki se je pod različnimi pogoji vedno razvijala, nam dajala moč in samozavest in tudi v bodoče bo tako, saj bomo le tako obstali in nadaljevali svoj rod. Vsem občanom želimo veliko sreče in dobrega počutja ob vstopu v EU. Izbrali smo in vzemimo to združbo za svojo. Ob prazniku dela (1. maju) pa iskrene čestitke. Za DeSUS Ferdinand Haler Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. 14 april2004 Po DOLINI Savinjske doline Škodljivi vplivi odpadkov na okolje odpadkov na okolje. Na okrogli mizi so sodelovali učenci -raziskovalci s predstavitvijo raziskovalne naloge Krajinski park? O ne, pomota! Samo zavarovano območje Ložnice! Raziskavo so opravili Vianeja Pesjak, Tjaša Ribič, Ajda Ježovnik, Nejc Planinc, Tadej Zupan in Dominik Vačun pod vodstvom mentorice Nevenke Jerin in somentorice Alje Bratuša, na okrogli mizi pa so nalogo predstavili Ajda Ježovnik, Nejc Planinc in Tjaša Ribič. Govorili so o zavarovanem območju potoka Ložnice, o pestrosti živega sveta, o ogroženih pticah in dvoživkah, kjer jim je pri raziskavi priskočil na pomoč okoljevarstvenik in ornitolog Milan Ogrin, o kakovosti vode in o tem, kako zavarovati to naravno dediščino. Kot gost se je okrogle mize udeležil Andrej Uršič z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in predstavil škodljive vplive odpadkov na okolje, ki se jih pogosto niti ne zavedamo. T. Tavčar namen smo pridobili zemljišča za pripravo krmnih njiv, z lastniki zemljišč smo se dogovorih za košnjo tistih površin, ki so jih opustih, dogovorih smo se za čiščenje gozdnega roba, z občino smo sklenili dogovor za pogozditev kompleksa (3 ha) v Gmajni ob Savinji, redno zalagamo krmišča, solnice in obnavljamo lovske preže. V desetih letih smo opravili v lovišču 11.444 prostovoljnih delovnih ur. Poplačane je bilo za 2.391.000 tolarjev škode. Sicer pa nas pri delovanju ID spremlja vehko novih zakonov, predpisov in uredb. Med drugim smo dobili zakon o orožju, sprejeh smo pravilnik o lovskem strelstvu in dobih uredbo o izvajanju lova z lovskimi psi, spremenil se je način izobraževanja za pripravnike in še marsikaj. Z letošnjim letom smo dobih tudi nov lovski zakon, nad katerim nismo ravno navdušeni in nad katerim ne morejo biti navdušeni Uidi nekateri nasprotniki lova in lastniki zemljišč,” je povedal Miran Vedenik. V nadaljevanju slavnostnega srečanja so bih jubilanti deležni vehko pohval za uspešno delo. O lovstvu v prihodnje, organiziranosti lovskih družin in vsem, kar se nanaša na nov lovski zakon, je zbranim spregovoril strokovni tajnik savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Zdravko Mastnak. Zbor so zaključili še s podelitvijo priznanj in prijetnim druženjem, za kar so poskrbeli oskrbniki lovskega doma, na svoj način pa tudi gostje iz Velike Nedelje, ki so svojim kolegom ob jubileju podarili kovinski sod s 60 litri izvrstnega vina. D. Naraglav Braslovške Knjigobube Turistično društvo občine Polzela in Osnovna šola Polzela sta ob dnevu Zemlje v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli pripravila okroglo mizo na temo Škodljivi vplivi Knjigobube so se predstavile. literarno ustvarjanje. V začetku delo ni bilo naravnano prav široko, potem pa jih je tako pritegnilo, da so nastali zanimivi spisi, ideje so prihajale same od sebe, srčen dogodek. Učence in razredničarko je za delo in ustvarjalnost pohvalil ravnatelj šole Emil Ribič, poslušalci pa so jih nagradili z navdušenim aplavzom. T. Tavčar Starešina ID Prebold Miran Vedenik (levo) med podelitvijo priznanj pozdravil starešina LD Prebold Miran Vedenik. Med gosti so bih preboldski župan Vinko Debelak, strokovni tajnik savinjsko-kozjanske lovske zveze Zdravko Mastnak, direktor Zavoda za gozdove Slovenije - Enota Celje Miran Orožim, vodja odseka za lovstvo pri ZZGS - Enota Celje Peter Terglav, predstavnik območne enote ZZGS Egon Vočko, ravnatelj OŠ Prebold Milan Jezernik in predstavniki LD Braslovče, Hrastnik, Griže, enakopraven dialog in da z lastniki zemljišč v obojestransko zadovoljstvo redno in pravočasno saniramo škodo, ki jo povzroči divjad. Poleg tega se vključujemo v čistilne akcije v kraju in skrbimo za lepo in prijaznejše okolje. Vehk poudarek dajemo tudi seznanjanju mladih z naravo in potrebi po njenem ohranjanju. Naše osnovno vodilo je, da kljub posegom urbanizacije divjadi zagotovimo dovolj neokrnjenega prostora. V ta V okviru republiškega projekta Knjigobube so učenci 3. b-razreda braslovške osnovne šole pod vodstvom razredničarke Julijane Veber napisali knjigo. Razredničarka je učencem najprej prebrala deset zgodb. Vsaki prebrani zgodbi je sledil razgovor o vsebini, vrednotili so ravnanja glavnih junakov, orisali osebe, se primerjali z glavnimi junaki ter iskali in doživljali motive za obzorje se je širilo in kar naenkrat so si imeh vehko povedati. Pouk slovenščine se je motivacijsko obogatil, sledila je odprtost otrok za pripovedovanje in pisanje. Razredničarki se je zdelo prav, da učence za marljivo delo nagradi z izdajo knjige spisov. Po izidu pa je bilo potrebno knjigo tudi predstaviti, za kar so poskrbeti učenci ob zaključku projekta Knjigobube, ki so se ga udeležiti tudi starši. Otroci so svoje spise prebirati, peti so in igrati in tako ustvariti pri- Mladi raziskovalci Ajda Ježovnik, Nejc Planinc in Tjaša Ribič Polzela in Velike Nedelje. S slednjimi preboldske lovce veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Prav tako je dobro sodelovanje s sosednjimi LD, ki se kaže zlasti na področju gospodarjenja in izvajanja lova. O zgodovini preboldskega lovstva je zbranim spregovoril Vlado Skok, o delu lovske družine v zadnjem desetletju pa Miran Vedenik. “Na področju gospodarjenja z loviščem smo skrbeh, da so bile vse naloge, ki nam jih narekuje gospodarski načrt, tudi realizirane. Osnovno je, da imamo z vsemi ostatimi uporabniki prostora Tudi žalska šola je eko V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je bila pred dnevi prireditev ob slovesni razglasitvi I. osnovne šole Žalec za eko-šolo. Razglasitev so s podpisom ekolistine potrdili predstavnik učencev Aleš Petrin, koordinatorke ekoprojekta na šoli Katja Selčan, Zdenka Virant in Milica Kresovič ter žalski župan Lojze Posedel. Na slovesnosti je zbranim najprej spregovorila ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank - Meža in povedala, da ne postajajo ekošo- la šele danes. Bivši ravnatelj šole Adi Vidmajer je z lastnim zgledom pokazal, da je človek neločljiv del narave in se od nje ne more ločiti, ne da bi s „ , . , . . . .. Podpis ekolistine tem pnzadel tudi sebe. Spodbujal je vrsto projektov, skozi katere so bogatiti stik z naravo. Podpis ekotisti-ne je torej logična posledica dosedanjega dela, hkrati pa tudi velika obveza za naprej, za še uspešnejšo delo, ki ga prinaša ekošola. V nadaljevanju je šolski zbor zapel ekohimno, koordinatorka Katja Selčan pa je spregovorila o poteku nacionalnega projekta ekošole. Slednjega podpirata ministrstvo za kulturo in ministrstvo za okolje in prostor. Nacionalna koordinatorka ekošole je Nada Pavšar, ki se ni mogla udeležiti slovesnosti, je pa za to priložnost napisala pismo s čestitkami in najlepšimi željami za nadaljnje delo: “Danes smo lahko ponosni, da imamo na Slovenskem že 215 ekošol, kar je približno četrtina slovensklih šolskih inštitucij, v evropskem prostoru je teh 12.000. Celostni okoljski medpredmetni program, ki ga uvaja vaša ekošola, je način življenja, ki gradi zdravo samopodobo posameznika, spoštljiv in dejavno odgovoren odnos do vsakega živega bitja. Je darilo našim otrokom, da zrastejo v srečne in notranje izpolnjene ljudi, ki bodo znati spoštovati in ljubiti naravo ter svojo deželo, ki si bodo upati živeti življenje kot vrednoto v najširšem pomenu te besede. Zaradi vojn v srcih ljudi se dogajajo vojne v naravi, nestrpnosti do drugačnih in svetovne morije ljudi. Zato je vedno čas, da vsak na novo prevrednoti cilje svojega osebnega in poklicnega delovanja v smeri dobrih medsebojnih odnosov in etičnega, spoštljivega in skrajno odgovornega ravnanja do matere narave.” Evropski projekt ECOSCHOOLS, ki smo ga v Sloveniji poimenovali EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA, se je začel izvajati pred 10. leti. Rojstni dan ekošole je 5. junija 1996 in je hkrati tudi svetovni dan okolja. “Ponosni smo na prehojeno pot. Veliko poguma, znanja, vztrajnosti, vizije in ljubezni do slovenske zemlje je bilo potrebno, da danes lahko vidimo otipljive rezultate celostne vzgoje za sonaravni razvoj s programom ekošol širom Slovenije. Zaradi vas cenijo v Evropi dosežke slovenske ekošole in se po nas v marsičem tudi zgledujejo. Pred nami so odgovorna leta in verjamem, da bo do leta 2010 vsaj 80 % slovenskih osnovnih šol in vsaj 50 % slovenskih srednjih šol uspešno soustvarjalo v ekošoli kot načinu življenja. Upam si trditi, da program udejanja temeljna načela trajnostnega razvoja v vzgoji in izobraževanju. Le tako se lahko dogaja prava celovita notranja prenova naše šole,” je še med drugim zapisala v pismu udeležencem slovesnosti podpisa ekoti-stine nacionalna koordinatorka Nada Pavšer. Pred slovesnim podpisom je udeležencem prireditve spregovoril tudi žalski župan Lojze Posedel in dejal, da je zelo vesel, ker je tudi žalska šola postala ekošola in s tem članica velike družine ekošol. Ob tem je izrekel čestitke vsem koordinatorkam projekta na šoti, ravnateljici in učiteljskemu kolektivu, učencem, staršem in vsem, ki kakor koti sodelujejo pri tem nacionalnem projektu. Ob zaključku slovesnosti sta Marko Petriček in David Trofenik na podlagi lastnih izkušenj zaigrala zgodbo, ki govori o medsebojnih odnosih in prijateljstvu. S predstavo sta se predstavila tudi na srečanju šolskih gledaliških skupin, navdušila komisijo in se uvrstila na medobmočno srečanje šolskih gledaliških skupin. D. Naraglav 80 let Lovske družine Prebold Razvoj lovstva je povezan s socialnim, gospodarskim in kulturnim razvojem družbe. Lovci, organizirani v okviru lovskih družin, so neposredno povezani z naravo in njenim varstvom. Ohranjanje divjadi in ravnotežja ekosistema so njihove poglavitne naloge. V tem odnosu do narave in divjadi že 80 let delujejo tudi preboldski lovci. Visoki jubilej so pred dnevi slovesno proslaviti v Lovskem domu na Golavi. Jubilejno skupščino so pričeti Savinjski registi, nato pa je zbrane ■ MHKBBBHMi KUPUJTE IN POCENI creator V SUPERMARKETU LEVEC, V SUPERMARKETU BLAGOVNICE ŽALEC TER SAMOPOSTREŽNIH PRODAJALNAH V PREBOLDU, POLZELI IN ŠEMPETRU Sä Mercator Trgovska znamka PIŠČANČJA HOT-DOG HRENOVKA 210 g 204,oo SIT GORČICA 360 g 199,00 SIT DELIKATESNA MAJONEZA 165 g 219,00 SIT SONČNIČNO OLJE 1 I 269,00 SIT COLA 1,5 1 129,00 SIT MINERALNA VODA 1,51 79,00 SIT ACE napitek rdeča pomaranča 1,5 I 149,00 SIT ì mnogo izdelkov trgovske znamke Mercator priznanih, pretežno slovenskih proizvaja Po DOLINI april2004 Braslovška salamiada že osmič Turistično društvo, Lovska družina Braslovče in Društvo podeželskih žena so v Braslovčah pripravili 8. sala- pri Braslovčah, tretjo pa je izdelal Milan Pečnik iz Gotovelj. Najvišjo oceno pa je prejel svinjski želodec Boruta Pečnika iz Gotovelj. Podelitev Člani komisije (od leve proti desni: Karel Rožman, Stane Krnc, Janez Šumak, Milan Lesjak in Jože Rak) miado, na kateri so ocenili 43 salam in 4 želodce. Predsednik komisije Janez Šumak iz Letuša in člani komisije Karel Rožman iz Brežic, Stane Krnc iz Sevnice, Milan Lesjak iz Ojstriške vasi in Jože Rak z Gomilskega so po pokušini okusov, vonjev, izgleda in drugih kakovostnih kazalcev izbrali najboljše izdelke. Po mnenju komisije je najboljše salame izdelala Marija Razboršek iz Zaplanine pri Trojanah, druga je bila salama Jožeta Stroj anška iz Podvrha pokalov in priznanj s krajšim kulturnim programom učencev osnovne šole Braslovče in zabavnim delom, za katerega je poskrbel domači ansambel Krajcerji s pevko Doris Lukman, ki se je tokrat prvič predstavila, je potekala v dvorani doma Partizan v Braslovčah. Pokale in priznanja sta podelila predsednik Turističnega društva Braslovče Boštjan Kragl in starešina Lovske družina Braslovče Marko Stegnar, suhomesnate dobrote pa je blagoslovil domači župnik Jože Zidanšek. T. Tavčar Geodetske storitve UREJANJE MEJ, DELITVE PARCEL, GEODETSKI PÒSNETKI, ZAKOLIČBE, VRIŠI OBJpKTOV, VPISI ETAŽNE LASTNINE, SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ, GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI, INŽENIRSKA GEODEZIJA Projektiranje Nepremičnine NIZKE GRADNJE, CENITVE NEPREMIČNIN PROJEKTIRANJE HIŠ BO VAŠI ŽELJI •35** OD ZAČETKA do A. Telj 03 L 710-38-10 GSM: 03+7 305-814 mm \ Šlandrov tirati, Žalec www.geoprojekt.sl KL J U Č AVNIČ ARSTVO Šešče pri Preboldu 5, 3312 PREBOLD -Izdelava in montaža raznih ključavničarskih del -kovinske konstrukcije -kovinski nastreški pri stanovanjskih hišah -kovinska dvoriščna vrata Gostilna s tradicijo PRIVOŠMK Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Naročila za birme, obhajila in praznovanja obletnic. Ob sobotah in nedeljah vam nudimo kosila. Priporočamo jedi iz domače kašče. Večja odgovornost lovcev Na občnem zboru Lovske družine Polzela so med drugim razpravljali tudi o novem lovskem zakonu, ki lovcem nalaga veliko odgovornosti. O opravljenem delu v minulem letu pa je poročilo podal starešina Lovske družina Polzela Andrej Jager. V lanskem letu so bili zelo aktivni. Pri opravljanju svojih zadolžitev so opravili 1460 prostovoljnih delovnih ur. Skrbeh so za krmišča za divjad, sodelovah pri vzdrževalnih debh pri svojem lovskem domu v Založah in postorib še vebko drugega. Statistični podatki kažejo, da je bilo v lanskem letu povožene več divjadi kot leto poprej. Naraščanje tovrstnih nesreč je posledica urbanizacije naravnega okolja in modernizacije cest. Na zboru so podelili dve priznanji Lovske zveze Slovenije. Priznanji sta prejela najstarejši član družine Lovro Ogris s Polzele in Franc Vogrinc iz Šempetra. T. Tavčar Društvo za nenasilno komunikacijo “MAVRICA” vabi na prijetno druženje na temo Samozavest in kje so naše meje 12. 5. 2004 ob 17. uri v Žalcu. Vljudno vabljeni! Dodatne informacije na tel.: 03/713 68 62 Praznik savinjskih vin Društvo Savinjskih vinogradnikov je ob 10-letnici svojega obstoja prvič pripravilo javno praznovanje. Prireditev z naslovom Praznik vina je potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, povezana pa je bila tudi s podelitvijo diplom za vina letnik 2003. Kot je po pozdravu članov in gostov povedal predsednik društva Silvo Marič, so se za javno praznovanje odločbi zato, ker je organizirano sodelovanje vinogradnikov v Savinjski dolini že deset let zelo uspešno, povezano pa je z izobraževanjem o vzgoji vinske trte, sortah, ki so primerne za to območje, o dozorevanju grozdja in o kletarjenju. Ves ta čas so ocenjevali vina članov, na podlagi česar so vinogradniki ugo-tavljali svoj napredek, društvo kot krovna organizacija pa tudi skupni napredek na tem področju. Menih so, da je zdaj čas, da tudi savinjski vinogradniki pokažejo, da pridelujejo kvalitetna vina, kar potrjuje letošnja ocenitev vin letnika 2003. S prireditvijo so izkazak priznanje vsem 120 članicam in članom, čeprav niso pričakovab, da bo lanski letnik tako dobro ocenjen, seveda pa je to dejstvo praznik še požlahtnilo. Povedal je Postavitev informativnih panojev Turistično društvo Šempeter, ki upravlja z jamo Pekel in antičnim parkom, je sredi intenzivnih priprav za začetek glavne turistične sezone. Lani je jamo Pekel obiskalo 15-961 obiskovalcev, antični park pa si je ogledalo 11.353 obiskovalcev. V TD Šempeter so z vzdrževalnimi in ureditvenimi deli začeli že kmalu po novem letu. Tlakovali so prostor pred Rimsko nekropolo, uredili cvetlične gredice, postavili nove klopi in uredili okolico antičnega parka in Turističnega biroja. Pomembna pridobitev za obiskovalce pa so nedvomno info-rmativno-obvestilni panoji s predstavitvijo jame in nekropole, uličnega sistema Šempetra, KS Šempeter in občine Žalec. Obvestilne panoje so postavili na parkirišču pred nekropolo, pred poslovno zgradbo Pluton in pred Šparom ter pred gostiščem Štorman v Šempetru. Minulo soboto so na parkirišču pred antičnim parkom postavili cvetlično tržnico. Tržnici bodo ob koncu pomladi in v začetku poletja sledili dve prireditvi, in sicer Pesem naše dobne iz skrivnostne globine in Večer glasbe, mode, plesa in cvetja na pragu poletja. D. Naraglav Podmladek Društva kmečkih žena Na Ponikvi pri Žalcu že vrsto let uspešno deluje Društvo kmečkih žena pod vodstvom Nevenke Jelen. Društvo je zelo aktivno in sodeluje na vseh prireditvah v svojem kraju in drugih krajih žalske občine. Še posebno so članice društva prepoznavne s tradicionalnima prireditvama Kmečko popoldne pod lipo in Obiranje hmelja na star način, s čimer vsako leto popestrijo tudi žalsko prireditev Hmeljarski likof. Letos so svoje delovanje razširile z delovanjem podmladka pod vodstvom Danice Kos. Podmladek društva je že uspešno začel s svojim delom. Med vehko-nočnimi prazniki so otroci obiskak krajane, stare 80 in več let, in Ponkovljane, ki prebivajo v domovih za ostarele, ter jim s pisanko pole-pšah praznične dni. Otroci so sami jelo zlate diplome, 35 srebrne, 10 bronaste in en vzorec priznanje. Zlate diplome so prejeb Turistična kmetija Mlinar - Rotovnik za rumeni muškat, Mirko Krašovec za kemer in chardonnay, Leopold Janežič za sou-vignon, Edi Peternel za beti pinot in modro frankinjo, Mirko Krašovec in Rudi Cevzar za chardonnay, Rudi Janežič in Adolf Sevčnikar za renski rizling, Jože Drame za beti pinot in rumeni muškat, Viktor Drama za kemer, Srečko Vidmajer za rizvanec m zvrst, Edvard Omladič za modro frankinjo in zvrst, Franc Podkrajšek za zwigeld, Aleš Bizjak, Ivan Čakš, Kostja Zupanc, Martin Gaberšek, Ivan Pušnik in Martin Smrekar pa za zvrst. V kulturnem programu sta nastopila Savinjski oktet in Iztok Mlakar. Prireditev so zaključiti z vodeno pokušnjo najbolje ocenjenih vin letnik 2003. T. Tavčar barvali jajčka in ustvarjab na temo Društva kmečkih žena in trije otroci. Otroci z mentorico Darinko Kos vebke noči. V košarice so zavili kolač, jajčka, pomaranče, risbice in bonbone. Z okrašenimi košaricami so se, razdeljeni v štiri skupine, vese-b in zadovoljni odpravih na obisk. V vsaki skupini sta bili dve članici Ostareti so biti zelo veseli otrok in daril. Zelo zadovoljne in vesele pa so bile tudi članice društva, saj jim je uspelo otroke koristno zaposUti in jih vsaj malo odtrgati od televizije in računalnikov. D. N. tudi, da savinjski vinogradniki, razen redkih izjem, kletarijo za lastno veselje in potrebe, ni pa izključeno, da bi se tržno bolj naravnah glede na vse večje možnosti turistične dejavnosti v Savinjski dolini. Zaenkrat pa je zanje najpomembnejše druženje, medsebojno dogovarjanje in skupna poku- šanja vin. Mag. Tone Vodovnik s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, ki je bil predsednik ocenjevalne komisije, je povedal, da so ga letošnji vzorci vin prijetno presenetiti. Vinogradniki so prinesti na ocenjevanje kar 87 vzorcev vin, od katerih jih je 23 pre- zzari vinogradniki in mag. Anton Vodovnik, braslovški župan Marko Balant, žalski župan Lojze Posedel in predsednik društva Silvo Marič FOTO fotoaparat Kodak KB10 + Kodak film + baterije + Šlandrov tra 41, Žalec 10 filmov 36 posnetkov april 2004 Po DOLINI Združeni v boju proti raku Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije z dovoljenjem Ameriškega združenja za raka (American Cancer Society) tudi letos pripravlja prireditev Tek oziroma hojo za življenje. Glede na dober odziv lanske prve tovrstne prireditve v Sloveniji bodo v petek, 14. maja, v žalskem športnem centru pripravili še pestrejši program aktivnosti, druženje pa naj bi tako kot v ZDA potekalo 24 ur. Kot je povedala predsednica druš- tva Viktorija Rehar, pričakujejo na prireditvi tiste, ki imajo izkušnje z boleznijo rak, svojce in družine, strokovnjake, podpornike, nevladne organizacije in društva, župane, predstavnike cerkvenih in drugih organizacij, vzgojno-izobraževalnih ustanov, zdravstvenih in socialnih služb ter predstavnike lokalnih skupnosti, politike, medijev in gospodarstva. “Na prireditvi lahko podarite svoje znanje, čas, dobro voljo, denarna sredstva ter izrazito podporo in razumevanje za potrebe rakavih bolnikov,” so organizatorji zapisali na vabilu. Pokrovitelj prireditve je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, častno pokroviteljstvo pa je sprejel predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki ga pričakujejo v Žalcu. Udeležbo je že potrdil poslanec Lojze Petrle, ki se je udeležil tudi lanskoletnega teka. Prireditev brez alkohola, kajenja in drog so podprle mnoge ustanove, društva in podjetja. Program se bo pričel ob 7. uri z ustvarjalnimi delavnicami v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, delavnice bodo pripravili tudi študentje. Ob 17. uri se bo pričel osrednji del prireditve na žalskem štadionu, in sicer s pozdravom organizatorja, pokrovitelja in žalskega župana. Pol ure zatem bodo nastopih glasbeniki in kulturniki, katerih korenine segajo v Žalec, in sicer Andreja Zakonjšek, Juan Vasle (ki je bil povabila zelo vesel, saj iz teh krajev prihaja njegov oče), Jelena Boljubaš in Katja Humar. Zatem se bodo predstavih otroci vrtcev, nastopih bodo učenci Glasbene šole Risto Savin, sledil bo delovni in športni program osnovnošolcev in srednješolcev. Za popestritev bo poskrbel tudi Energy Break Team, tek oziroma hoja s podelitvijo priznanj pa se bo pričela ob 19-30. Udeleženci bodo zatem predstavili svoje izkušnje z rakom, predvidoma ob 21.30 pa bodo sledila sporočila študentov oziroma sprostitev ob glasbi, plesu, igri in športnem programu. Ob 22. uri bo spominsko prižiganje sveč, ki se bo nadaljevalo z druženjem. V primem slabega vremena bo prireditev v telovadnice šole. K. R. Mednarodno srečanje čarodejev Takoj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se bodo na svojem tradicionalnem srečanju, tokrat v Žalcu, zbrali čarodeji iz Slovenije, Avstrije in z Madžarske. Na dvodnevno druženje bo prišlo približno $0 ljubiteljev tovrstne umetnosti z Dunaja, Gradca, Celovca, Filaha in Budimpešte. Srečanje organizira domači čarodej Jani Jošovc, član edinega slovenskega kluba čarodejev Magic studio Maribor, ob ponoči Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. “Udeleženci srečanja si bomo med svojim bivanjem v Žalcu ogledah znamenitosti mesta, obiskali Rimsko nekropolo ter jamo Pekel in iz nje izgnali vse hudičke, ki še tam bivajo,” je povedal Jani Jošovc. Seveda se bodo tudi strokovno izobraževali in izmenjali svoje izkušnje. Vse strokovne dejavnosti bodo potekale za zaprtimi vrati. Pa ne čisto vse! V soboto, 8. maja, bodo ob 20. uri svoje spretnosti in veščine prikazali v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu na predstavi GALA SHOW - ŽALEC 2004. “To bo predstava, ki je v Žalcu še ni bilo in je vsaj štiri leta zopet ne bo. Na predstavi si boste lahko ogledah nastope najboljših čarodejev iz klubov Magier Klub Klagenhirt, Magischer Zirkel Graz, Magischer Cirkel Kernten in Magic studio Maribor. V predstavi, ki je namenjena odraslim in tudi otrokom, ne bo manjkalo velikih iluzij, manipulatorjev s kartami, komičnih točk, požiralcev ognja in klasičnih čarodejskih točk. V avli pred dvorano bo gledalce zabaval klovn na dolgih nogah in izdeloval različne Živah iz balonov. Tildi dekoracija odra in zaključek predstave bo nekaj posebnega. Zato vsi tisti, ki vas zanimajo čarovnije in si želite ogledati pri delu prave čarodeje, ne zamudite predstave čarodejev GALA SHOW - ŽALEC 2004,” vabi Jani Jošovc. K.R. MEDNARODNO SREČANJE čarodejev ŽALEC 2004 GALA SHOW 8.5.2004 OB 20.00 URI Christof ftlix Christian Wonach Hans Culey Harry fox Jupiter Angustino Albin tPolak Hiko fric Magic XOlaiimir Austrija Avstrija Avstrija Avstrija Maižarska Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija V DOMUJ II. SLOVENSKEGA TABORA V ZALCL) ORGANIZATORJA: MAGIC STUDIO MARIBOR, ZKST ŽALEC SAVINJSKA DOLINA - ZELENA DOLINA MESTO ŽALEC - ZELENO MESTO Entente florale je tekmovanje evropskih mest in krajev v merjenju kakovosti bivanja in urejenosti okolja s poudarkom na zelenicah, parkovnih in cvetličnih nasadih. Prizade-vanja sodelujočih so vse od začetka tekmovanja v letu 1975 usmerjena v vse oblike trajnostnega razvoja. V ugledno družbo 12. evropskih držav je Slovenija stopila v letu 1998, osnova za vključitev pa je bilo nacionalno tekmovanje TZS Moja dežela - lepa in gostoljubna. Letos je v tekmovanje vključeno tudi mesto Žalec. V Žalcu smo sodelovanje v tekmovanju Entente florale 2004 pričeli v četrtek, 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, ko so župan in predstavniki svetniških skupin na zelenici pred občinsko stavbo posadili lipo in razvili zastavo Entente florale. Vse občanke in občane pozivamo, da se nam pridružijo v prizadevanjih za lepo urejeno mesto, zelenice in druge zelene površine. Podrobnejše informacije o tekmovanju bodo objavljene v posebni zloženki, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva. Izvedli bomo tudi nagradno igro, v katero bodo vključeni vsi, ki bodo posadili drevo ali zeleno trajnico. Nagrada je izlet na zaključno prireditev Entente florale 2004, ki bo septembra v Franciji. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti 01 Žalec in KUD Žalec, VS Cantemus Vabimo vas na 2. FESTIVAL VOKALNE ZABAVNE GLASBE - ŽALEC 2004 Festival bo potekal dva dni. Petek, 14. maja, ob 19-30 - predtekmovanje 1. večer bo nastopilo 11 skupin iz Slovenije: VS CORONA - Boštanj, CANTATE DOMINO - Kočevje, TRIGLAVSKI ZVONOVI -Mojstrana, oktet RASKOVEC - Vrhnika, VS ORFEJ - Ljutomer, VS BIT - Velenje, VS VOCALISSMO - Ljubljana, VS PAVZA - Šmartno pri Litiji, nonet BRDA -Dobrovo, VS CANTEMUS - Žalec in VS DUST - Zreče. Strokovni spremljevalec bo izbral najboljše za finalni večer! Sobota, 15. maja, ob 19.30 - finalni večer Nastope skupin bo spremljala strokovna žirija v sestavi (Tomaž Kozlevčar, Jure Robežnik in Primož Grašič), ki bo podelila 3 nagrade, po festivalu pa podala svoje mnenje vodjem skupin. Podeljene bodo še nagrade pubhke za 3 skupine, ki bodo zbrale največje število glasov. Finalni večer bosta posnela nacionalna TV in Radio. Gostje finalnega večera bodo New Swing Quartet in zbor Perpettum Jazzile. Oba večera bo povezovala Irena Vrčkovnik. Vse skupine se bodo predstavile s po tremi skladbami, ki jih bodo izvedle acapeila na profesionalno ozvočenje! Rezervacije vstopnic: JSKD 01 Žalec, tel.: 03/ 491 38 40, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, tel.: 03/ 712 12 50. Vstopnice lahko rezervirate tudi na Cena vstopnic: 1. večer 1.000 SIT, v predprodaji 800,00 SIT, 2. večer 2.500,00 SIT, v predprodaji 2.200,00 SIT. Zagotovite si vstopnice pravočasno! VLJUDNO VABLJENI! Predsednik 00 festivala Matjaž Kač vodja JSKD 01 Žalec: Jožica Ocvirk Program praznovanja občine Tabor 2004 sreda, 28. april 9.00 do 10.30 Pod šotorom bo potekala likovna delavnica za predšolske otro- ke, ki jo organizirata podružnična šola in vrtec Tabor v sodelovanju z KĐ Ivan Cankar Tabor, likovna sekcija. 19-00 v sejni sobi Občine Tabor bodo slovesno odprli dve foto- grafski razstavi, in sicer gostujočo fotografsko razstavo Tomaža Škorjanca, ki jo bo spremljala stalna fotografska razstava Mirana Orožima. 20.00 Kulturni večer s Savinjskimi rogisti, z Moškim pevskim zborom, z dramsko sekcijo Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor, z Gašperjem Jazbinškom in Pevskim društvom Tabor. četrtek, 29. april 9 00 do 10.30 Pod šotorom bo potekala likovna delavnica za vse otroke od 1. razreda dalje, ki jo organizirajo OŠ in vrtec Tabor ter KD Ivan Cankar Tabor, likovna sekcija. 19 30 Slavnostna seja ob Šentjurskem prazniku v Domu krajanov. Vabljeni vsi občani. Na slovesnosti bodo sodelovali: - Pevsko društvo Tabor, - Savinjski rogisti, - Kvartet Akord s solistko Andrejo Zakonjšek. Po končani slovesnosti bo družabno srečanje, ki ga bo pripravilo Društvo žena in deklet. april TVD Partizan Tabor organizira občinski turnir v malem nogometu, lokostrelstvu (možnost streljanja z lokom) in igrah za vse (Kako do kraškega pršuta?). Prižiganje kresa Pričetek vaških iger brez meja, do poznih nočnih ur ter zabava pod šotorom z živo glasbo. maj Šentjurski sejem Postavitev sejemskih stojnic Sveta maša, posvečena vstopu v Evropsko unijo, Gasilska parada izpred KZ Tabor - konjeniki konjenice Mustang - godba na pihala iz Prebolda - praporji gasilcev in gasilci - oidteijmerji pod vodstvom Branka Lesjaka iz Miklavža pri Taboru Odprtje sejma (govor župana, dvig evropske zastave, ki simbolično predstavljata vključitev Slovenije v Evropsko unijo), Prevzem gasilskega vozila ob 105. obletnici PGD Kapla - Pondor, Zabava pod šotorom z: ansamblom Braneta Klavžarja, Navihankami, Iskricami, Vitezi polk in valčkov, Modrijani, ansamblom Hazard. Prihod “TRIKOV” - trikolesni motorji, predelani iz avtomobilov. Za gostinski del prireditve bodo poskrbeli člani in članice PGD Kapla - Pondor. Spremljevalne dejavnost: • razstava in prodaja dobrot Društva žena in deklet v Domu Krajanov - slikarska razstava Likovne sekcije Mavrica v Domu krajanov - razstava malih živali, pod kozolcem kmetije Lukman nedelja, 2. maja 9-00 Pohod na Veliko ali Čemšeniško planino in Zajčevo kočo (zbor pred KZ Tabor). petek, 30. 16.00 20.00 20.30 sobota, 1. 7.00 10.00 11.00 11.30 12.00 1300 14.00 Napovednik april2004 OBČINA POLZELA Sobota, 1. maj, ob 10.30 uri Jožef delavec; sv. maša v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki; (Jože Kovačec, 703 00 03). Sobota, 1. maj, ob 7. uri 1-majsko srečanje na Gori Oljki; zbirališče na športnem igrišču v Andražu; (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, l.maj, ob 8. uri 44. srečanje na Gori Oljki; odhod izpred občinske zgradbe; (Zoran Stok, 041 754 778). Nedelja, 2. maj, ob 10.30 maša ob prazniku sv. Florjana; cerkev v Andražu; (Dušan Zabukovnik, 041454 279). Ponedeljek, 3. maj, ekipna liga tenisa Polzela 2004; tenis igrišče Polzela; (Ivi Kapitler, 041 783 092). Torek, 4. maj, ob 17. uri praznik sv. Florjana; sv. maša v cerkvici sv. Florjana v Šeneku na Polzeli; (Ivan Kotnik, 041 783 225). Sobota, 8. maj, ob 5.30 pohod po poti okoli Ljubljane; odhod avtobusa izpred občinske stavbe Polzela; (Zoran Štok, 041 754 778). Ponedeljek, 10. maj, letna košarkarska liga; igrišče Ločica; (Milan Banko). Sreda, 12. maj, ob 7. uri nakupovalni izlet v Trst; zbirno mesto pri bifeju društva upokojencev; (Gertruda Terček, 572 07 44). Sobota, 15. maj, ob 6. uri 14. pohod Treh src Radenci; odhod avtobusa izpred občinske stavbe Polzela; (Ferdinand Glavnik, 031 323 353). Sobota, 15. maj, ob 8.30 Canto pokal 3-D; področje Andraža; (Vida Romih, 041 791 154). Ponedeljek, 17. maj, šola tenisa od 6. leta dalje; teniško igrišče Polzela; (Ivi Kapider, 041 783 092). Ponedeljek, 17. maj, pionirska šola tenisa od 5. do 12. leta; teniško igrišče Polzela: (Ivi Kapider, 041 783 092). Petek, 21. maj, ob 16. uri EKO DAN šole in vrtca; Kulturni dom Polzela; (Valerija Pukl, 703 31 10). Petek, 21. maj, ob 17.30 EKO DAN šole in vrtca; Plesni venček v novi telovadnici OŠ Polzela; (Valerija Pukl, 703 31 10). Nedelja, 23. maj, ob 8. uri pohod po Šaleški pod; zbirališče na športnem igrišču Andraž: (Izidor Ograjenšek, 572 06 59). Nedelja, 23. maj, ob 8. uri državno prvenstvo v orientaciji Šoštanj 2004; Šoštanj; (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 29. maj, ob 6. uri Pohod “Narcise na Golici -Španov vrh - Javomiški rovt”; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli; (Eme Drofenik, 572 01 20). Sobota, 29. maj, ob 9. uri rekreativno kolesarjenje po pod št. 10; kolesarjenje po občini Polzela; (Alenka Žnidar, 703 32 20). Sobota, 29. maj, ob 19. uri koncert dekliške vokalne skupine z gosti; atrij graščine Šenek na Polzeli; (Tina Novak, 041 642 792). OBČINA ŽALEC Petek, 30. april, ob 15. uri razstava znamk Društva filatelistov občine Žalec, v prostorih Obrambnega stolpa v Žalcu. Petek, 30. april, od 15. ure dalje osrednja prireditev ob vstopu Slovenije v EU z ognjemetom; ulica Savinjske čete v Žalcu; Občina Žalec; (v primeru slabega vremena prireditev odpade). Petek, 30. april, ob 20. uri Kresovanje; Limberk - Griže; TD Griže in ŠD Griže. Sobota, 1. maj, od 5.30 dalje budnice za 1. maj; po krajih KS Griže; KD Godba Zabukovica. Sobota, 1. maj, od 5.30 dalje budnice za 1. maj; po krajih KS Liboje; KD Godba Liboje. Četrtek, 6. maj, ob 9.30 delavnica: Novosti v cestno-promet-nih predpisih; dvorana Občine Žalec; Univerza za tretje življenjsko obdobje in Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu; Izvajalec: Avto šola Čadej in PP Žalec. Petek, 7. maj, ob 11. uri predstavitev knjige Miloša Mikelna -KAKO SE JE NAŠA DOLLNA PRIVADILA SVOBODI; dvorana Hmeljarskega doma v Petrovčah; Občina Žalec. Petek, 7. maj, ob 20. uri koncert Pihalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; Glasbena šola RS Žalec in ZKŠT Žalec. Sobota, 8. maj, ob 20. uri mednarodno srečanje čarodejev -GALA SHOW; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; Magic studio Maribor in ZKŠT Žalec. Nedelja, 9. maj, ob 15. uri Pesem v maju; dvorana Zadružnega doma na Ponikvi; KD Ponikva. Četrtek, 13. maj ob 11. uri odprtje razstave likovnih del učencev osnovnih šol SSD; Savinov likovni salon Žalec; ZKŠT Žalec. Petek, 14. maj, ob 10. uri srečanje turističnih društev s podeželja; Dom II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec, RA Savinja in Zveza TD Občine Žalec. Petek, 14. maj, ob 19.30 uri 2. festival vokalne glasbe SREDI ZVEZD - predizbor; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; KUD Žalec, JSKD OI Žalec, ZKŠT Žalec. Sobota, 15. maj, ob 9. uri pomladansko kolesarjenje po KS Griže; TD Griže. Sobota, 15. maj, ob 19-30 2. festival vokalne glasbe SREDI ZVEZD - tekmovanje; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; KUD Žalec, JSKD OI Žalec, ZKŠT Žalec. Nedelja, 16. maj, ob 18. uri letni koncert DePZ Galicija, gostuje MoPZ Telekom Celje; Dom krajanov Galicija; KD Galicija. Sreda, 19- maj, ob 20. uri predstava za izven - STEVARDESE PRISTAJAJO v izvedbi Špas teatra; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 21. maj, ob 20. uri predstava “Rodil se je oče” v izvedbi KD Tabor; dvorana Hmeljarskega doma v Petrovčah; KD Petrovče. Nedelja, 23. maj, ob 9. uri sprehod skozi kraj; KS Liboje; TD Liboje. Petek, 28. maj, ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora Petrovče; dvorana Hmeljarskega doma v Petrovčah; KD Petrovče. Nedelja, 30. maj, ob 16. uri Pesem naše doline iz skrivnostne globine; Jama Pekel; TD Šempeter. ŠPORTNE PRIREDITVE: Petek, 30. april, ob 16. uri RAZPNIMO JADRA (rolanje, tenis in balinanje); ŠC Žalec; ZKŠT Žalec in ŠD. Petek, 30. april, ob 15. uri mali nogomet - turnir; Levec; Športni klub Levec. Petek, 30. april, ob 15. uri balinarski turnir; Levec; Športni klub Levec. Petek, 30. april, ob 20. uri kres na Gori; Galicija; PD Žalec, sekcija Galicija. Petek, 30. april, ob 17. uri odprtje obnovljenega bivaka; Kamnik; PD Zabukovica; (Jože Jančič, 041 200 196). Petek, 30. april, ob 20. uri kresovanje in razvitje zastave EU na Homu; Hom; PD Zabukovica; (Jože Jančič, 04l 200 196). Petek, 30. april, ob 15. uri odbojka na mivki - turnir; Levec; Športni klub Levec. Sobota, 1. maj, ob 9. uri prvomajsko srečanje na Bmici; Planinski dom Bmica; Planinsko društvo Liboje. Sobota, 1. maj, prvomajski pohod na Krašnji vrh; Bela Krajina; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 86O 188). Sreda, 5. maj, ob 17- uri pričetek Savinjske teniške lige; ŠC Žalec; Teniška akademija Žalec. Sobota, 8. maj, ob 9- uri SPECIALNA OLIMPIJADA; ŠC Žalec; Dom Nine Pokom in ŠD. Sobota, 8. maj, ob 8. uri planinski izlet v neznano za vse; start: Nekropolis; Planinsko društvo Šempeter. Sobota, 8. maja, do nedelje, 9- maja, ob 8. uri Maj - open v tenisu; ŠC Žalec; Tenis klub Trje. Sobota, 8. maj, turnir trojk v košarki; Griže; Društvo Partizan Griže. Sobota, 8. maj, Oglarska pot; Dole pri Litiji: PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). Nedelja, 9- maj, ob 8. uri pohod na Mrzlico in Kal; start: Nekropolis; Planinsko društvo Šemepter. Nedelja, 9- maj, ob 8. uri pohod mladih na Goro; start: POŠ Trje; PD Žalec. Od 10. do 14. maja dopoldan TENIŠKI VRTEC VOLKEC; ŠC Žalec; Vrtci Žalec in TA Žalec. Torek, 11. maj, ob 17. uri Prebudimo pomlad v sebi; ŠC Žalec; Vrtec Žalec. Petek, 14. maj, ob 17. uri ACS TEK - HOJA ZA ŽIVLJENJE; ŠC Žalec; DPVZS. Sobota, 15. maj, ob 9. uri Pokal Slovenije v preskakovanju ovir - mladinci; Gotovlje; Konjeniški klub Gotovlje. Nedelja, 16. maj, ob 9. uri Pokal Slovenije v preskakovanju ovir - mladinci, člani ob 14. uri. Petek, 21. maj, ob 14. uri strelski maraton; Liboje; Strelsko društvo Liboje. Petek, 21. maj, ob 17. uri CICI OLIMPIJADA; ŠC Žalec; AK Žalec. Sobota, 22. maj, ob 17. uri ŽALSKI DIVJAK - tekma z gorskimi kolesi; biciklpark Žalec; KD Novak. Sobota, 22. maj, ob 7. uri planinski izlet na Martuljkove slapove; start: Nekropolis; Planinsko društvo Šempeter. Sobota, 22. maj, Gradiška tura, Abram in Pleša; Nanos; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). Sobota, 22. maj, in nedelja, 23. maj, ob 9. uri DP v orientaciji; okolica Šoštanja; PD Savinjske doline. Nedelja, 23. maj, ob 15. uri miting mladih veteranov; Žalec; Atletski klub Žalec. Torek, 25. maj, OP Žalca v namiznem tenisu; Petrovče; Športno društvo Petrovče. Petek, 28. maj, ob 16. uri družabno srečanje - 10 let Teniške akademije Žalec; ŠC Žalec; Teniška akademija Žalec. Sobota, 29. maj, ob 16. uri košarka, turnir trojk; POŠ TRJE; Športno društvo Hofrein; Sobota, 29. maj, ob 18. uri mednarodni turnir v odbojki; Šempeter; Društvo Partizan Šempeter. Sobota, 29. maj, ob 18. uri turnir v badmintonu (če bo lepo vreme); Gotovlje; ŠD Borut Gotovlje. Sobota, 29. maj, Po poteh Martina Krpana; Bloška planota; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. □ M OBČINA BRASLOVČE Območna organizacija sindikatov Celje in PGD Grajska vas organizirajo PRVOMAJSKO SREČANJE NA ŠMIGLOVI ZIDANICI ob 10. uri. (info.: Toni Vesolak, 041 864 874). Planinsko društvo "Dobrovlje” Braslovče organizira naslednje pohode: Nedelja, 2. maj, Kraški rob; (info.: Martin Slemenšek, 041 579 326). Sobota, 15. maj, Travnik (1584 m); (info.: Janko Osterman, 031 290 206). Nedelja, 23. maj, Golica z narcisami (1835 m); (info.: Petra Kumer, 031 834 878). Nedelja, 30. maj Pomurska planinska pot s splavarjenjem po Muri; (info.: Franci Kumer, 041 771 134). KULTURNO DRUŠTVO GOMILSKO vabi na praznovanje 30-obletnice Ženskega pevskega zbora KD Gomilsko, 22. maja ob 20. uri v Dom krajanov Gomilsko. OBČINA PREBOLD Petek, 30. april, ob 20.30 KRESOVANJE s kulturnim programom; igrišče ob Boljski v Kaplji vasi; športno društvo Kaplja vas; (Franc Grenko, 041 793 803). Petek, 7. maj, ob 20. uri Večer šansonov - gost Miha Alujevič, Elda Viler; dvorana Prebold; DPD Svoboda; (Milena Sedminek, 031 458 136). Sobota, 8. maj, ob 8. uri 2. tekmovanje v orientaciji: Marija Reka 2004; Marija Reka; PD Prebold; (Mojca Jezernik, 041 771 478). Nedelja, 9. maj, ob 6. uri 28. spominski pohod na Blegoš; PD Prebold; (Špela Breznikar, 041 614 919)- Sreda, 12. maj, ob 19. uri S poti po Avstriji - predavanje g. Ibrahima Pariča; dvorana Prebold; Knjižnica Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 15. maj, ob 20. uri komedija Težave s hrbtenico; dramska skupina PGD Kaplja vas; dvorana Prebold; PGD Kaplja vas; (Anton Grenko, 041 783 791). Sobota, 15. maj, ob 15. uri gasilsko tekmovanje - memorial za pokal Boruta Lebra; športno igrišče Matke; PGD Matke; (Boris Golavšek, 041 783 332). Sobota, 15. maj, ob 17. uri turnir troj v košarki; športni park Latkova vas; Športno društvo Latkova vas; (Matic Jager, 041 240 508). Nedelja, 16. maj, ob 6. uri 25. pohod z Ljubnega na Travnik; PD Prebold; (Špela Breznikar, 041 6l4 919). Četrtek, 20. maj, ob 19. uri indijska klasična glasba MARCA (Martin Lumbar); dvorec Prebold; Knjižnica Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 29- maj, ob 6. uri Trdinov vrh; PD Prebold; (Jože Burkelc, 031 378 094). LOVSKA DRUŽIM GOZDNIK, GRIŽE organizira v počastitev praznikov, 30. aprila 2004 zvečer SREČANJE KRAJANOV OB KRESU NA LOVSKEM DOMU NA GOZDNIKU, 2. maja 2004 ob 9- uri pa vabijo na OGLED STRELSKE TEKME na glinaste golobe. lovski dom bo v času praznikov odprt in bo obiskovalcem nudil med drugim tudi tradicionalno divjačinsko jed. Vabljeni! KINO ŽALEC ART PROGRAM; 1. maj ob 20.00 ‘’VERONIKA GUERIN” “Zgodba o Veronici Guerin ni nepomembna zgodba. Ne spominjajo se je le Irci, temveč sleherni človek, ki se je ali se bo odločil postati novinar.” Jerry Bruckheimer, producent. REDNI FILMSKI PROGRAM: 2. 5. ob 18.00 TRINAJSTLETNICI / ob 20.00 PREKO VSEH MEJA 9. 5. ob 18.00 ČASOVNA PAST / ob 20.00 LJUBEZEN JE LUŠTNA ŠVAR 16. 5. ob 18.00 MEDVEDJA BRATA / ob 20.00 ŠEFOVA HČERKA 23. 5. ob 18.00 ZGUBLJENO S PREVODOM / ob 20.00 ZAPRI GOBEC 30. 5. ob 18.00 HIDALGO / ob 20.00 PRAVZAPRAV LJUBEZEN MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Torek, 11.maja, ob I9. uri Od ponedeljka, 24. maja, do predstavitev knjige Mareta ponedejka, 31. maja, Cestnika SAMOTARJEVA razstava Osnovne šole Griže TABOR OBLAČILA ali Poletje ima velike PO TABORU - predstavitev ustvar- oči; jalnih delavnic 3. Unescovega MMK Žalec. naravoslovnega tabora; MMK Žalec. april2004 Kultura Deset let galerije Oskarja Kogoja v Žalcu Rudi Španzl med razlago slike Barbare Celjske Milanu Kučanu, ministru Vladu Drnovskemu, ministrici Andreji Rihtar, županu Bojanu Šrotu, zakoncema Dolinar (levo) in ostalim Pred desetimi leti sta Marija in Borut Dolinar v rojstni hiši skladatelja Rista Savina v Žalcu odprla vrata galerije Oskarja Kogoja. Desetleni jubilej sta pred dnevi kronala z razstavo del dveh velikih slovenskih umetnikov med rimskimi kamni v Pokrajinskem muzeju Celje. Izjemnega kulturnega dogodka so se udeležile mnoge znane osebnosti kulturnega in političnega življenja, ki jih je v ta šopek pozornosti združila cesarica Barbara Celjska, hči Hermana II., sestra Friderika II. in po poroki z ogrskim kraljem Sigismudom Luksemburškim nemška, češka in ogrska kraljica. V lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje se je vrnila s pomočjo vrhunskega oblikovalca Oskarja Kogoja in priznanega slikarja in grafika Rudija Španzla. Oba sta tudi častna občana občine Žalec. Vseslovensko razstavo, ki je nastala na pobudo direktorja podjetja MM, solastnika galerije Oskar Kogoj natura Design Žalec Boruta Dolinarja, je v Celju odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter. Slovesnosti so prisostvovali tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, minister Vlado Dimovski, predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič in mnogi drugi. 0 avtorjih je zbranim spregovoril prof. dr. Janez Bogataj, nagovorila pa sta jih tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in Rolanda Fugger Germadnik. Na prireditvi, ki jo je povezovala Maja Šumej, so nastopili flavtistka Metka Marolt in klarinetistka Metka Krsnik, pevki Jana Kvas iz Celja in Nuška Drašček iz Radeč, plesna skupina Chiaranzana pa je zaplesala nekaj srednjeveških plesov. O soustvarjanju lika Cesarice Barbare je prof. Lidija Koceli zapisala: “Če bi umetnik ustvarjal zgolj skozi paradigmo materialisti- čnega sveta, ki pravi, da je temelj vsega materija, potem bi bila vsa umetnost predvidljiva in vnaprej pričakovana. V okviru jasno začrtanega sveta je le končno število možnosti. A umetnik ne pristaja na takšno paradigmo, njegovo iskanje, njegovo čutenje je usmerjeno v tišino, v prostorje med zapisanimi vrsticami, v področje neminljive zavesti, kjer se lahko dotika duha svojega navdiha; v svet, ki ga ne moreš razlagati, ampak ga lahko samo občutiš. Takšen navdih je umetnikoma Oskarju Kogoju in Rudiju Španzlu pomenil lik Barbare Celjske, svetovljanke, ki je ime Celjskih ponesla na visoke dvore srednje Evrope. Trojna kraljica - ogrska, nemška in češka - je že v času življenja burila duhove svojega časa: z lepoto, z inteligenco in s tisto posebno močjo, ki jo premorejo le močne ženske. Danes, ko pričenjamo tudi uradno pot v svet Evrope, je posebno primeren trenutek, da obudimo mit skrivnostne Celjanke, ki je bila gotovo najnaprednejša predstavnica grofovsko knežje dinastije Celjskih. Kdo je bila Barbara v resnici? Verodostojne Astine o tem molče in tudi če bi govorile, so podatki o človeku lahko čista zabloda in stranpot. Človek ni istoveten z nobeno od svojih zunanjih vlog in podob.”Čma kraljica”, kakor so vznemirljivo Barbaro imenovah njeni sovražniki, je podoba ženske, ki dokončno in z modrostjo vzame svojo moč v svoje roke. In črna kraljica živi in čaka v vsaki od žensk tega sveta. Skozi vse čase in vse kraje. V izdelkih obliko- valca in slikarja stopa pred nas njuna zaznava duha in zavesti Barbare Celjske, skozi duha in zavesti svojega bitja jo bo spoznaval sleherni od nas, ki bo njeno podobo ponotranjil skozi delo umetnikov,” končuje svoje misli v galerijskem listu Lidija Koceli. In kaj o desetletnem jubileju galerije Oskarja Kogoja v Žalcu in razstavi pravi direktor podjetja MM Borut Dolinar? “Zelo smo ponosni, da smo kot Žalčani v Celju pripravili vrhunsko razstavo. Želeli smo pokazati Sloveniji in tudi širše projekt majhnega podjetništva, ki lahko seže mnogo dlje od svojega okolja. Menimo, da smo s tem načinom pokazal nekaj več. Združili smo ustvarjalno energijo Oskarja Kogoja in njegovega oblikovanja stekla, keramike in drugega ter energijo našega vrhunskega slikarja rojaka Rudija Španzla, ki je naredil prekrasno Barbaro in vse te spremljajoče slikarske umetnine. Kot družina smo nadvse ponosni, da smemo opravljati ta posel in sodelovati z vrhunskima umetnikoma. Svoj jubilej smo obeležili na najlepši način in le želimo si lahko, da bi tudi v prihodnje pripravili še kaj podobnega. Ob tem se moram vsem, ki so kakor koli pomagali pri tem projektu, iskreno zahvaliti, še posebno pa velja zahvala celjskemu županu in direktorici Pokrajinskega muzeja.” Odprtje razstave Oskarja Kogoja in Rudija Španzla o cesarici Barbari Celjski, ki jo je v lapidarij Pokrajinskega muzeja Celje postavil znameniti zagrebški arhitekt Nenad Fabianič, je eden izmed najimenitnejših kulturnih dogodkov v Sloveniji. Prav na pragu uradnega vstopa v Evropo je lik cesarice Barbare Celjske dokaz več, da smo imeli nekoč v Evropi pomembno vlogo in to po zaslugi ženske. Prav ženske, kmečke žene iz Turističnega društva Polzela, so na slovesnosti poskrbele za kulinarične dobrote. D. Naraglav izdelek. Blaž Pentek se je predstavil V knjižnici Osnovne šole Petrovče je v okviru delovanja dramske sekcije in krajevne knjižnice Petrovče konec meseca marca pripravil koncert mladi in obetavni pevec in kitarist Blaž Pentek s prijatelji Marušo Mirnik, Blažem Švabom in Maticem Turnškom. Vsi so mladi petrovški upi. Med drugim je predstavil izbor svojih pesmi, večer pa je izpopolnil ob spremljavi kitare in harmonike tudi s pesmimi Andreja Šifrerja in pesmimi v imitaciji Iztoka Mlakarja. Lahko bi rekli, da nam je s pesmijo dal tudi nekaj primorskega navdiha. Blaž Pentek je samouk na glasbenem področju, je študent in je član nekaterih glasbenih skupin. KD Petrovče Težave s hrbtenico Kulturna sekcija Prostovoljnega gasilskega društva Kaplja vas se je v zimskih mesecih lotila gledališke komedije Težave s hrbtenico avtorja Johna Grahana, ki jo je v slovenščino prevedla Tanja Mastnak. Režija je bila v rokah domačina Antona Grenka, strokovna svetovalka pa je bila Anka Dimeč. Premierno uprizoritev so imeli 28. marca, prvo ponovitev pa teden dni pozneje. Do solz so nasmejali občinstvo in se izkazali kot nadarjeni gledališčniki. Za večino igralcev je bil to igralski prvenec, enako velja tudi za režiserja. V komediji, ki se iz prizora v prizor bolj zapleta, nastopajo Simona Turecki, David Stergar, Primož Podkrajšek, Jerca Merzelj Gojzdnikar, Andrej Golič, Nejc Potočnik, Daša Ribič, Sanja Kuserbanj in Matej Cigler. Za razsvetljavo in efekte skrbita Jernej Podkrajšek in Matija Cestnik, vloga šepetalk pa je zaupana Ivici Podkrajšek in Daši Ribič. D. N. Eden izmed prizorov komedije Težave s hrbtenico Žalski simfoniki navdušili Proti koncu šolskega leta Glasbena šola Risto Savin Žalec pripravi koncerte vseh svojih orkestrskih in komornih zasedb. Od leta 1996 deluje pod njenim okriljem tudi simfonični orkester, v katerem igrajo mladi glasbeniki, ki so ali pa še obiskujejo žalsko glasbeno šolo. Mladi simfoniki so tudi letos navdušili polno dvorano žalskega kulturnega doma. Orkester se je javnosti prvič predstavil leta 1997 na mednarodnem pevskem festivalu v Celju, od takrat pa redno nastopa tudi pred domačim občinstvom. Med drugim prireja matineje za učence osnovnih šol. Njegov repertoar je zelo pester in obsega tako klasično simfonično literaturo kot dela modemih skladateljev in novejše partiture filmske glasbe in glasbe iz mjuziklov. Koncertna mojstrica je prof. Tanja Miklavc, umetniški vodja pa je to šolsko leto prof. Simon Dvoršak, ki je kakovost orkestra še dvignil. Kljub temu, da gre za mlade glasbenike, orkester odlično zveni in je moral po koncu programa zaigrati kar nekaj dodatkov. K. R. Koncert skupine Guitarissimo Na predvelikonočni petkov večer je občinstvo v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu uživalo ob igranju skupine Guitarissimo in njenih gostov. Za prijeten večer sta poskrbela organizatorja Zavod za kulturo, šport in turizem ter Študentski klub Žalec. Kitarska skupina Guitarissimo, ki jo vodi Marija Alatič iz Glasbene šole Risto Savin Žalec, se je že večkrat predstavila žalskemu občinstvu. Tokrat so Vesna Pobežin, Jasna Korent, Tjaša Filipič, Katja Florjančič in Marija Alatič na koncert povabili nekaj glasbenih gostov. Med njimi je bil tudi popularni slovenski kitarist flamenka Matjaž Stošič, ki je navdušil občinstvo. Solo pesem Ausencija je zapela tudi Sandra Feketija, ki je skupino Guitarissimo spremljala na klavirju. Koncertu so dali neprecenljiv delež še Toni Alatič in Dejan Tamše na tolkalih, Sonja Alatič na violini in Erian Karlovič na kontrabasu, basu in kitari. D. N. Skupina Guitarissimo zgosti Zlata plaketa Sebastjanu Na 33- državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG - tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov), ki je potekalo 19. marca v Ljubljani, je Sebastjan Podbregar s Polzele pri predmetu petje prejel zlato plaketo za doseženih 95 točk od 100. Tekmovanje je ocenjevala žirija v sestavi Milivoj Šurbek iz Slovenije, Snježana Bujanovič s Hrvaške in Marvin H. Keence iz ZDA. M. C. Kultura april2004 Območna revija odraslih pevskih zborov Slovenec tja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, je v Dvorani II. slovenskega tabora organiziral območno revijo odraslih pevskih zborov. Revija, ki jo je vodila organizatorica in povezovalka Jožica Ocvirk, je bila razdeljena na popoldanski in večerni del. Na popoldanskem koncertu je nastopilo 13 zborov oziroma vokalnih skupin: VS Candela KD Petrovče z umetniškim vodjem Marjeto Rak, ŽePZ KD Gotovlje z zborovodkinjo Anjo Jezernik, MePZ KUD Polzela z zborovodjem Markom Slokarjem, MoPZ KD Ponikva z vodjem Janezom Koleričem, MePZ KPD Šešče z zborovodjem Janušem Rasiewiczem, MoPZ KD Ivan Cankar Tabor z zborovodkinjo Marjeto Rak, Dekliški sekstet Vrane KD Vransko z umetniškim vodjem Brigito Golobič, MoPZ KUD Polzela z zborovodkinjo Mijo Novak, ŽePZ KD Gomilsko z zborovodjem Andražem Slakanom, MoPZ KUD Petrovče z zborovodkinjo Metko Berk, MePZ Oljka KD Polzela z zborovodjem Markom Slokarjem, ŽePZ KUD Svoboda Griže z zborovodkinjo Bredo Veber in Savinjski komorni zbor KUD Žalec, ki ga vodi zborovodja Matjaž Kač. Večerni del koncerta, ki se je pričel ob 20. uri, je začela Dekliška pevska skupina KUD Polzela z umetniškim vodjem Tino Novak. V nadaljevanju so nastopili: MePZ KUD Vransko z zborovodjem Francijem Lesjakom, kvintet Dobroveljski fantje KD Karla Viranta Braslovče z umetniškim vodjem Blanko Rotovnik, Mešani planinski PZ Žalec z zborovodkinjo Metko Degen Berk, MoPZ KUD Gotovlje z zborovodkinjo Zdenko Markovič, Dekliški pevski zbor KUD Galcija z zborovodkinjo Anito Žolnir, MoPZ Savinjski zvon PD Šempeter z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar, MePZ DPD Svoboda Prebold z zborovodjem Matjažem Kačem, MePZ PD Tabor z zborovodjem Milanom Kasesnikom, MoPZ KD Karla Viranta Braslovče z zborovodjem Markom Slokarjem, vokalna skupina Cantemus KUD Žalec z zborovodjem Matjažem Kačem, Savinjski oktet KUD Žalec z umetniškim vodjem Zdenko Markovič in MePZ Acappella KD Petrovče. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi. Njihovo petje je budno spremljal strokovni spremljevalec Igor Švara, ki bo predlagal posamezne zbore oziroma vokalne skupine za udeležbo na medregi-jskem tekmovanju Koroška - Celje. Po besedah poznavalcev bodo na tekmovanje odšli najmanj trije zbori in tri vokalne skupine. D. Naraglav Gledališka skupina D PO Svoboda Prebold je v zadnjih nekaj letih zelo aktivna. Ljubiteljem gledališke igre se je v domačem kraju in tudi na drugih odrih predstavila že s kar nekaj uspelimi predstavami. Pretežno igrajo komedije. Mladi režiser Sašo Juhart je v lanskem letu režiral komedijo Življenje podeželskih plejbojev, prav tako pa tudi letošnjo Slovenec sem, Slovenec tja, ki je svojo krstno uprizoritev doživela 14. aprila. Gre za povsem avtorsko delo Saša Juharta, ki je s člani gledališke skupine ustvaril vsebinsko zanimivo in aktualno komedijo. Kar pomeni, da niso delali po nekem že napisanem scenariju, temveč so vsebino soustvarjali, oblikovali, spreminjali in dopolnjevali na svojih srečanjih, na osnovi česar je Sašo Juhart napisal tekst in rodila se je komedija. Glavna nit celotne komedije je oporoka za pokojnim direktorjem in lastnikom tovarne toaletnega papirja Maxom, ki je nenadejane naredila srečne, pokojnikovega sina Marjana in še koga pa jezne in razočarane. Mira - Maxovega partnerja, Mancinga moža in skrbnega očeta je zaigral Janko Pirc. Vlogo Mance -Mirove žene je upodobila Milena Sedminek. Mlajšo hči Martino je zaigrala Mojca Jezernik, starejšo hči Mojco in Marjanovo dekle pa Manja Holobar. Marjan - Maxov sin in zakoniti dedič je Franci Cigler; Milena - Maxova tajnica je zaživela s pomočjo Danice Kveder, Matjaž -Milenin sin je Darko Selič, Marinka -čistilka v podjetju pa je zaživela v vsej svoji humorni podobi s pomočjo Klavdije Jelen. Svoj delež so k igri prispevali Klemen Verk, ki je uvodoma zaigral na trobento Tišino, Roman Zelič - Jerry, ki je prispeval zaključni song in skrbel za zvočne efekte, Srečko Stepišnik, ki je poskrbel za osvetlitev in sceno, Marija Zmrzlak, ki je opravila razna šiviljska dela, in Branko Vračko, izdelovalec scene oziroma kulis. Nekaj posebnega je bil tudi gledališki list, ovit okrog svitka toaletnega papirja, ki ga je prispevala Paloma, d. d., Sladki vrh. Poleg občine Prebold so krstno uprizoritev podprli tudi drugi sponzorji, za kar se jim DPD Svoboda Prebold iskreno zahvaljuje. D. Naraglav Med najštevilčnejšimi se je revije v Žalcu udeležil tudi Mešani planinski pevski zbor Žalec S kulturo prijetneje tudi v hribih valom domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Poleg tega bodo pripravili etnološko razstavo in srečanje nekdanjih šolarjev in učiteljev marijareške šole. ŠD Marija Reka bo organizira-lo športni tro-boj ekip, Življenje je mnogo lepše in prijetnejše, če ga bogati kultura. Tega se dobro zavedajo prebivalci hribovske vasice Marija Reka, ki so s kulturo povezani na najrazličnejše načine že dolga desetletja. Pred dvema letoma so ustanovili tudi svoje kulturno društvo. V društvu, ki šteje 48 članov, deluje pet sekcij, in sicer: Ljudski pevci, NZ ansambel Reški trio, Gledališka skupina, Odbor za izvedbo prireditev in Etnološka sekcija. Kot je na občnem zboru dejala predsednica društva Cita Galič, je delo sekcij potekalo uspešno. Vse sekcije so bile dejavne na tradicionalni 7. prireditvi Pod Reško planino veselo živimo. Poleg 7. srečanja ljudskih pevcev in godcev je lanskoletna prireditev prinesla dve novosti. Prikazali so oranje skozi čas na hribovskih kmetijah ter organizirali 1. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline. Sicer pa je bilo v sklopu tradicionalne prireditve organiziranih še več drugih aktivnosti, ki so jih pripravili skupaj s športnim društvom Marija Reka. Med gosti je bil ultra maratonski plavalec Martin Strel. Za letošnje leto so si zastavili podobne naloge. Osrednja naloga bo tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo z 8. srečanjem ljudskih pevcev in godcev ter 2. festi- ki jih bodo sestavljali svetniki OS občine Prebold, člani enega od preboldskih dru-štev in domače športno društvo. ŠD Marija Reka bo ta dan tudi v vlogi organizatorja kolesarskega vzpona in spusta od Kranjčevega mlina do doma pod Reško planino, preko Podmeje do Krajnčevega mlina. Kolesarski vzpon je letos zajet tudi v program Športne unije Slovenije Slovenija kolesari. D. N. Knjiga za Nobelovo nagrado Svetovni in slovenski dan knjige so v Medobčinski matični knjižnici Žalec pričeli s Pripovedavalnico. Tako so organizatorji poimenovali že drugo prireditev, na kateri se je predstavilo deset pripovedovalcev, ki so svojo domišljijo spletli na temo Dobil, dobila sem Nobelovo nagrado za književnost. Uvodoma so zaigrali mladi glasbeniki Glasbene šole Risto Savin, sledili pa so nastopi mladih pred pozornimi poslušalci, katerim so v zahvalo za dobljeno Nobelovo nagrado razkrili težave in strahove, ki vznemirjajo mlade, jih delajo močne ali negotove, to so aids, anoreksija, lažni blišč slave, kloniranje, smrt in Proslavili dva jubileja Prosvetno društvo Braslovče je s prireditvijo S pesmijo v pomlad počastilo 115-letnico delovanja društva in 45-letni-co Moškega pevskega zbora Karla Viranta. V programu se je zbor pod vodstvom Marka Slokarja predstavil s pesmimi znanih in zahtevnih avtorjev. Kot gost je nastopila komorna zasedba kitar Glasbene šole Risto Savin Žalec pod umetniški vodstvom Marije Alatič. Na prireditvi je jubilante in poslušalce pozdravila predsednica Prosvetnega društva Braslovče Mateja Perger in na kratko orisala razvoj društva in pevskega zbora. Moški pevski zbor Karel Virant je pričel delovati leta 1959, takrat je štel 35 pevcev, vodil pa ga je, vse do leta 1972, Karel Virant. Naslednjih 15 let je zbor pel pod vodstvom Ivana Marovta, danes pa zbor uspešno vodi Marko Slokar. Zbor sodeluje na pevskih revijah, prireditvah v domačem kraju, prireja samostojne koncerte, posnel je nekaj pesmi za Radio Ljubljana in gostuje po domovini in tudi v tujini. Danes šteje 27 pevcev, ki jih druži umetna, tuja, predvsem pa domača slovenska pesem, ki bogati pevce in vse, ki jim prisluhnejo. Ob koncu so podelili Gallusova priznanja in priznanja prosvetnega društva. Gallusova priznanja je podelila Jožica Ocvirk, voditeljica žalske območne izpostave Sklada RS za kulturne dejavnosti. Bronasta priznanja so prejeli Milan Strojanšek, Ivan Tajnšek, Simon Strojanšek, Viktor Kokovnik in Klemen Marovt, zlato priznanje pa Franci Kumer ml. Društvena priznanja, ki jih je podelila Mateja Perger, so prejeli Franc Praprotnik, Franc Turnšek, Franc Stakne, Peter Serdoner, Franc Kumer st., Sonja Jezernik, Silvo Mežnarič in OŠ Braslovče. Posebni priznanji sta prejela Marko Slokar in MZ Karla Viranta. T. Tavčar Poslušajte nas vsak dan. TUDI NA INTERNETU www.midi.si 89.1 M vfll—x Pripovedovalci Žan Borštnar, Andreja Hrastovec, Lucija Jelen, Erika Majhenič, Ana Matjaž, Sonja Šolaja, Gregor Turnšek in Blaž Hrastnik, manjkata Ajda Ježovnik in Nejc Planinc drugo. Poznajo svet odraslih, a mu ne zaupajo, saj si premalo prizadevajo za njihovo brezskrbno mladost. Iz njihovega pripovedovanja so veli srčnost in zrelost ter zaupanje v lastne moči in poslanstvo. Tudi ljubezen do domovine, ki je v tem času mladim ne pripisujemo več, je v njih živa in zrela, s spoštovanjem do maternega jezika, kulture in jasnimi predstavami o vrednotah, ki naj jim sledi Slovenija. Profesor Janko Germadnik je imel pri izbiri najboljšega pripovedovalca težko delo, saj so mladi navdušili z izvirnimi pogledi in prijetnimi nastopi. Po tehtnem premisleku je odločil, da sta bila najboljša Nejc Planinc in Blaž Hrastnik z Osnovne šole Polzela. T. Tavčar april2004 Sport Taekwondoisti iz štirih držav V športni dvorani na Polzeli je potekalo mednarodno odprto prvenstvo v taekwondo-ju, ki ga je pripravilo taekwondo klub Sun Braslovče. Skupaj je na 1. Sun Open 2004 nastopilo 198 udeležencev iz šestnajstih klubov štirih držav. Za posebno vzdušje in kvaliteto tekmovanja so poskrbeli tekmovalci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Češke, ki je na tekmovanju nastopila kot češka mladinska reprezentanca v širšem izboru. Vsi klubi so se potegovali za skupno prvo mesto v tekmovanju Best Club, kjer so se seštevala prva tri osvojena mesta. Poleg tovrstnega tekmovanja se je pri pionirjih in mladincih odvijalo tudi ekipno tekmovanje Best Team v borbah. Med nastopom najmljaših V klubskem ekipnem tekmovanju v borbah so prvo mesto osvojili pionirji kluba Sun Braslovče pred Radovljico in Istra Pulo. Pri mladin- cih so se prvega mesta veselili člani kluba Gepard Ljubljana, drugega člani kluba Sun Braslovče, tretje mesto pa je osvojil klub Bosna D jemo iz Cazina. Skupni zmagovalec je bila ekipa Češke pred Bosno in Hercegovino in Slovenijo. V zaključku tekmovanja v ekipnih borbah reprezentanc, sestavljenih iz najboljših, je pri mladinkah zmagala ekipa Hrvaške pred Slovenijo in Češko, pri mladincih pa Slovenija pred Češko in Bosno in Hercegovino. Organizator tekmovanja se je izkazal, saj je tekmovanje potekalo v zadovoljstvo vseh, pa tudi kvaliteta borb je bila zelo dobra. T. Tavčar Uspešni nastopi atletov Atletskega kluba Žalec Mladi atleti iz Atletskega kluba Žalec so se v mesecu marcu in aprilu pod vodstvom nove trenerke in dolgoletne atletinje Anice Živko ter trenerja Aleša Gašpariča udeležili štirih velikih tekmovanj. Najprej so zelo uspešno nastopih v Slovenski Bistrici na 2. bistriškem teku, kjer so kljub močni konkurenci dosegli dobre uvrstitve. Med dečki, rojenimi 1993, je na 600-metrski progi zmagal Robert Živko s časom 1:54 s, štiri sekunde za njim pa je na tretjem mestu pristal Timi M. Zuka. Uspešno so nastopile tudi deklice, rojene 1993, kjer je prav tako na 600-metrski progi slavila Veronika Kobal Zupan s časom 1:58 s. Na drugo mesto se je uvrstila Tanja Stjepanovič, Veronika Turnšek pa je pristala na četrtem mestu. Adeti so nadaljevali z uspešnimi nastopi na mitingu za selekcije 2004 v Celju, kjer so zbrali 23 nastopov in obilico dobrih rezultatov. Naj omenim zmago Jerneja Jerina, letnik 1989, v teku na 200 m s časom 26,5 s. Žalski atleti so se udeležili tudi, mnogoboja v Brežicah, kjer so tek- movali v sunku težke žoge, skoku v daljino in teku na 300 m. Timi M. Zuka je dosegel tretje mesto v kategoriji dečki, rojeni 1992 in 1993, Simon Jurhar prav tako tretje mesto v kategoriji dečki, rojeni 1990 in 1991, in Rok Vidic šesto mesto. Neža Jan in Veronika K. Zupan sta zasedli odlično šesto mesto, prva v kategoriji deklice, rojene 1994 in 1995, druga pa v kategoriji letnic 1992 in 1993. Zadnje uspešne nastope so izvedli v Novem Mestu, kjer so se udeležili sedmega uličnega teka. Prvo mesto je osvojila Veronika Kobal Zupan, ki je najhitreje pretekla 500-metrsko progo, in sicer s časom 1:28 s, Veronika Turnšek pa je pristala na tretjem mestu. Drugo mesto je s časom 1:27 s osvojil Robert Živko, mesto za njim pa je bil Timi M. Zuka. Na koncu so žalski atleti slavili zmago v štafetnem teku 3 x 500 m v sestavi (Tanja Stjepanovič, Veronika Kobal Zupan in Veronika Turnšek). Vsi, ki radi tečete, tekmujete in se zabavate, pridružite se nam. Aleš Gasparič Udeleženci 7. novomeškega teka s trenerjema (z leve proti desni: Tanja Stjepanovič, Veronika Turnšek, Veronika K. Zupan, Mateja Guberac, Anica Živko, Lina Pušnik, Žana Basle, Aleš Gašparič; klečijo: Robert Živko, Rok Vidic, Erik Grm in Timi M. Zuka) Karate turnir Krka 2004 V športni dvorani v Šent-jereju je potekal mednarodni kata turnir Krka 2004. Tekmovanja se je udeležilo 260 tekmovalcev iz devetnajstih karate klubov, med njimi tudi tekmovalci Karate sekcije Trnava. Trener Matjaž Cede je bil ob zaključku turnirja zadovoljen, saj so vsi njegovi tekmovalci osvojili medalje. Zlato medaljo je osvojil Tadej Vodlak, drugo mesto in srebrno medaljo Suzana Ocepek, bronasto medaljo pa Aleš Grdjan. Na nehvaležnem četrtem mestu je tekmovanje zaključil Stane Pančur. V ekipnih borbah so bili najboljši kadeti Tadej Vodlak ter Matic in Grega Šketa, ki so osvojili prvo mesto. Starejši dečki Aleksander Krajnc, Stane Pančur in Aleš Grdjan pa se lahko pohvalijo s srebrno medaljo. M. C. Novo vodstvo ŠD Latkova vas Dosedanji predsednik Miran Kramer med podajanjem poročila, ob njem delovno predsedstvo občnega zbora z novim predsednikom društva Aljažem Zupanom (za mizo drugi z leve) V občini Prebold deluje več športnih društev. Eno izmed teh je tudi ŠD Latkova vas, ki ima svoje športne površine ob Savinji. Športni park, katerega zemljiško-knjižni lastnik je občina Prebold, upravljavec pa Športno društvo, je vsako leto tudi prizorišče občinskega gasilskega tekmovanja. V športnem parku je travnato nogometno igrišče z atletsko stezo ter asfaltne površine, na katerih se igra rokomet in košarka. Kot so povedali na letošnjem občnem zboru, nameravajo letos poleg posodobitve izgleda in uporabnosti športnega parka postaviti tudi brunarico z vso potrebno komunalno ureditvijo. Prav tako naj bi postavili ustrezen namakalni sistem in zasadili okrasno drevje. Veliko dela pa jih čaka tudi pri posodobitvi travnatih površin z izkopom in nasipom nove zemlje. V lanskem letu je bilo njihovo delo zelo uspešno. Iz poročila predsedni- ka društva Mirana Kramarja je razvidno, da je društvo delovalo v petih sekcijah, in sicer nogometni, ki je tudi najštevilčnejša, košarkarski, planinski, rekreativni in kolesarski. Med prireditvami so zelo ponosni na generacijski turnir v malem nogometu, ki je bil lani že osmi po vrsti. Pripravili so tudi košarkarski turnir trojk nad 15 let in izpeljali nekaj planinskih pohodov in kolesarskih izletov. Med opravljene naloge v letu 2003 lahko zapišejo tudi delovne akcije v športnem parku in druge aktivnosti, ki so zaznamovale njihovo delo v letu 2003. Še posebno zadovoljni so, ker so v začetku lanskega leta podpisali pogodbo z občino Prebold o upravljanju s športnim parkom, kar je pomembna spodbuda za urejanje parka v bodoče. Tokratni občni zbor je bil tudi volilni. Izvoljen je bil nov upravni odbor. Za predsednika so izvolili Aljaža Zupana, za tajnika Marka Ropreta, blagajniško delo bo opravljala Jolanda Tominšek, člana odbora pa sta Franci Škrabe in Niko Viher. D. Naraglav Orientiralo se je 31 ekip Planinsko društvo Polzela je pripravilo tretjo tekmo v savinjski orientacijski ligi. Tekmovanje je potekalo na področju Polzele, Dobriča in Založ, sodelovalo pa je 31 ekip iz šestih planinskih društev Spodnje Savinjske doline. V kategoriji učencev petih in šestih razredov je zmagala prva ekipa Planinskega društva Polzela, v kategoriji sedmih, osmih in devetih razredov druga ekipa Planinskega društva Dobrovlje - Braslovče, pri mladincih do 27. leta prva ekipa Planinskega društva Polzela, pri članih do 39- leta ekipa Planinskega društva Šempeter, pri starejših članih prva ekipa Planinskega društva Polzela in v kategoriji družin V kategoriji učencev 7, 8. in 9■ razreda osnovne šole družina Žohar iz je eki/Mi PD Braslovče - Dobrovlje v sestavi Žiga Planinskega društva Florjan, Urša Tekate, Barbara Trogar, Neža Justine k in Žalec. Nina IRjss osvojila tretje mesto. T. Tavčar Turnir badmintona na Polzeli Prvo soboto v tem mesecu je športno društvo MAT organiziralo turnir v badmintonu. V lanskem letu je športno društvo po nekajletnem delovanju v Šempetru na novo preuredilo prostore stare telovadnice Partizan na Polzeli in danes lahko v njej poleg badmintona igrate še squash, tenis, namizni tenis, si nabirate moči na kardio napravah... Novost v tem okolju je organizacija športnih rojstnih dni tako za otroke, kot tudi za odrasle. Za ženske vseh starosti je organizirana aerobna vadba, ki jo nameravajo v prihodnje popestriti s športno-rekreativnimi vsebinami. Rekreativni igralci badmintona, med njimi posebej Vid Blagotinšek (tudi sponzor), so predlagali organizacijo turnirja. Turnirja se je udeležilo 12 tekmovalcev, ki so v štirih urah odigrali 15 setov. Tekmovalce bi lahko razdelili v tri kakovostne skupine: začetnike, boljše rekreativce in razred zase. Sebastjan Hajnšek iz Pariželj je brez velikega naprezanja pometel z vso konkurenco. Na drugo mesto se je uvrstil njegov bratranec Anton Hajnšek, na tretje pa Primož Emeršič. Prvi trije so prejeli praktične nagrade in priznanja, Sebastjan pa tudi prehodni pokal. Prijavljeni sta bili tudi dve dekleti, vendar se je turnirja udeležila le Simona Barabaš, ki je tekmovala kar v moški konkurenci in zasedla odlično 1.-9. mesto. S podobnimi turnirji bodo v društvu nadaljevali tudi v prihodnje. Naslednji turnir pripravljajo že v aprilu, in sicer odprto prvenstvo v squashu. Veseli smo, da so prostori telovadnice Partizan na Polzeli ponovno zaživeli in na široko odprli vrata vsem, ki se želijo po napornem delavniku razgibati, sprostiti in narediti nekaj za svoje telo. R.O. Orientacijski maraton V začetku marca je v Lipici potekal dvodnevni orientacijski maraton posameznikov LIPICA OPEN 2004, ki so se ga udeležili tudi trije člani PD Zabukovica, in sicer Tomaž Ježovnik, Peter Mohorko in Srečko Mohorko. Dvodnevni orientacijski maraton je namenjen tekmovalcem, ki poleg fizične usposobljenosti premorejo tudi tehnično znanje orientacije z uporabo tehničnih pripomočkov (topografskih kart, kompasa ...). Člani PD Zabukovica so dosegli srednje čase in zasedli mesta nekje na sredini lestvice po posameznih kategorijah. . , Sport april2004 Finale državnega prvenstva Osnovna šola Šempeter je 16. aprila organizirala finalne državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. Organizacijo so jim zaupali po uspešnem nastopu njihove odbojkarske ekipe starejših dečkov na državnem prvenstvu, na katerem so se uspeli uvrstiti med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. V finalnih obračunih so se morali zadovoljiti z nehvaležnim četrtim mestom. OŠ Šempeter se je tudi tokrat izkazala kot izvrstna in gostoljubna organizatorka. Pred začetkom tekmovanja, ki so mu s svojo navzoč- nostjo namenili pozornost tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik KS Šempeter Jože Randl, so učenci poskrbeli za prijeten kulturni program. Med drugim so s plesom prikazali del projekta, s katerim bodo počastili vstop države v EU. Projekt so poimenovali Zaplešimo tja med zvezde. Po pozdravih župana, predsednika KS in ravnateljice šole je začetno žogo preko mreže poslal župan Lojze Posedel in s tem uradno odprl prvenstvo. Na parketu so se v medsebojnih obračunih, vsak z vsakim, pomerile ekipe osnovnih šol iz Žužemberka, Frama, Žirovnice in Šempetra. Najuspešnejša je bila ekipa Frama, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Žužemberka, tretje mesto pa je pripadlo odbojkarjem OŠ Žirovnica. Na četrtem mestu so pristali Šempe-trani. Do tretjega mesta jih je ločila le ena točka. Tokrat, žal, športna sreča ni bila na strani njihove ekipe in trenerja Petra Huša. D. N a ragia» Zbrane finalne ekipe je pozdravil tudi predsednik KS Šempeter Jože Randl Tudi letos bomo razprli jadra V času od 30. aprifa do 30. maja 2004 bo potekala akcija RAZPNIMO JADRA, ki bo vključevala 12 športnih prireditev. Že sam začetek akcije v petek, 30. aprila, v ŠC Žalec bo zanimiv, ker se boste od 16. ure dalje lahko preizkusih v vožnji z rolerji (nekaj rolerjev in tenis loparjev imamo tudi na izposojo), brezplačnem igranju tenisa in v natančnosti zbijanja balinčkov na novem balinišču. Poleg tega bodo nekateri med vami svojo moč prikazali tudi v fit ligi ŠD Mlaki fit. V večernem času bodo prišle na vrsto relaksacijske urice, saj pripravljajo žalski študentje spektakel z naslovom KRESNI SE V EVROPO, na katerem bodo nastopih skupina Kingston, Alya in skupina Zeus. Športni del akcije RAZPNIMO JADRA se bo nato nadaljeval preko enajstih prireditev in z zaključkom 30. maja na Homu. Rdeča nit tokratne akcije bo zbiranje nalepk, ki bodo posamezniku pripomogle, da si bo na zaključni prireditvi pridobil eno izmed posebnih nagrad (klobuček, majica, žoga) - odvisno od števila zbranih nalepk -in možnost sodelovanja pri žrebanju za glavno nagrado - gorsko kolo Schwinn Kolesarskega centra Novak. Zanimive dodatne nagrade bodo kinovstopnice Planeta Tuš, ki jih bodo prejeli tisti, ki bodo na določeno prireditev (ZAJADRAJMO V EVROPO, PREIZKUSI SE V TENISU, HITROSTNO ROLANJE, TEST HOJE NA 2 km oz. COOPERJEV TEST) pripeljali vsaj enega izmed staršev. Vse ljubitelje fotografije pa vabimo k sodelovanju pri izboru NAJ FOTKE RAZPNIMO JADRA. Nagrade za najboljše fotografije naj ostanejo skrivnost. Nagrajene fotografije bomo tudi razstavili. Pogoji za sodelovanje so naslednji: 1. Fotografije morajo biti posnete na eni izmed prireditev "RAZPNIMO JADRA 2004”. 2. Fotografije morajo biti narejene na fotografskem papirju minimalnih dimenzij formata A4 (20 X 30 cm) in tudi na CD-ju v jpg. formatu. 3. Rok za oddajo fotografij je petek, 4. junij 2004. 4. Fotografije in CD-ji morajo biti oddani v zaprti kuverti na naslov: ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, z dopisom "NAJ FOTKA”. Pridržujemo si pravico, da fotografije, prispele na razpis, tudi javno objavimo. Več o sami akciji lahko preberete na zloženkah, ki jih dobite na sedežu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ah na samih prireditvah, pa tudi v nekaterih trgovinah in v Lekarni Žalec. . 7.KŠT Državni prvaki pri županu Državni prvaki, trenerji, župan Lojze Posedel in programski direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Uroš Vidmajer Župan občine Žalec Lojze Posedel in Zavod za kulturo, šport in turizem sta pripravila sprejem za športnice in športnike, ki so osvojili naslove državnih prvakov. Tokratnega sprejema so se udeležili člani karate kluba Žalec Matjaž Končina, Teja Šavor in trener Samir Vrbanič, mladi strelci Strelske družine Juteks Žalec, ki obiskujejo prvo osnovno šolo Žalec Jan Vodovnik, David Skončnik, Matic Melanšek, Karmen Toplak, Andreja Hrastovec, Ajda Hribar in trener Janko Melanšek, mladi državni prva- ki iz Ju Jitsu kluba Aljensan Šempeter Grega Habjan, Luka Melanšek, Tadej Kostanjšek, Barbara Stiplovšek, Katja Topovšek in njihov trener Aleksander Jelen. Zbrane je predstavil programski direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Uroš Vidmajer. Župan Lojze Posedel pa je med drugim dejal, da Odbojkarice šeste Po uspešni organizaciji četrtfinala državnega prvenstva osnovnih šol v odbojki, na katerem je ekipa preboldskih odbojkaric zasedla prvo mesto, jim je bila zaupana tudi organizacija polfinalnega tekmovanja. Tekmovanje je potekalo minuli mesec v novi preboldski športni dvorani. mu je v veselje in zadovoljstvo, da lahko pozdravi in se veseh odličnih uspehov mladih športnikov, saj je to krona trdega in dolgotrajnega dela, številnih odrekanj in stroge discipline. Za osvojene naslove jim je čestital in izročil priložnostna darila. T. Tavčar V polfinalu so nastopile ekipe OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Benedikt, OŠ Prebold in OŠ Karla Destovnika -Kajuha Šoštanj. V medsebojnih obračunih je bila najuspešnejša ekipa OŠ Toneta Čufarja Maribor, ki si je priigrala vse tri tekme, sledi ji ekipa iz Benedikta z dvema zmagama in ekipa OŠ Prebold z eno zmago. Z malo več športne sreče bi bilo lahko tudi drugače, a so odbojkarice OŠ Prebold kljub temu zadovoljne, saj so pristale med šestimi najboljšimi osnovnošolskimi ekipami v Sloveniji. D. N. od 16.00 naprej Sobota, 8.maj 9.00 Fit liga in aerobika za vse (Info: 041 800 782); tenis - izposoja loparjev in prosta igra; rolanjej- izposoja rolarjev in spretnostni poligon ter poizkusi se v balinanju ! _ Ml smo v igri - 1.NOGOMETNI TURNIR ktg I. 1991 in miajii - PONIKVA; ktg I. 1989 in mlajši - GOTOVUE 041 248 564 Uro! Ponikva 041 395 926 Karli Gotovlje 041 675 713 Sandi Petek, 14.maj 16.00 EKIPNI ORIENTACIJSKI TEK S STRELJANJEM Ekipo ti lahko najdemo tudi mi I Vrbje - jezero 041 688 055 Laudi Sobota, 15.maj 9.00 do 13.00 Nedelja, 16.maj 10.00 Petek, 21.maj 16.00 PREIZKUSI SE V TENISU • izmeri si hitrost servisa; - igraj proti "topu"; - družabni turnir HITROSTNO ROLANJE za vse, ki radi rolajo. Obvezne čelade in ščitniki, pa četudi si počasenl Mi sme v igri - 2.NOGOMETNI TURNIR ktg I. 1991 In mlajši - LEVEC; ktg I. 1989 in miajii - PIREŠICA ŠC Žalec 041 698 276 Tomaž ŠC Žalec 051 342 646 Bojan Levec 040 710 577 Miran Piretica 070 720 464 Janez Sobota,22.maj 14.00 Sobota,22.maj 15.00 HOKEJ NA ROLERJIH Turnir za osnovnošolce - tudi za manj spretne I HOKEJ NA ROLERJIH Turnir za srednješolce, študente in vse ostale ljubitelje hokeja I ŠC Žalec 041 327 553 Damir ŠC Žalec 041 327 553 Damir Sobota, 22.maj 15.00 KOŠARKARSKI TURNIR TROJK Ni vse v višini, bistvena je želja I ŠC Žalec 041 569 892 Miha Petek, 28.maj 16.00 Mi smo v Igri - 3.NOGOMETNI TURNIR ktg I. 1991 in miajii - PETROVČE; ktg I. 1989 in miajii ŽALEC Petrovže 041 654 007 Stanko Žalec 041 372 545 Luka Sobota, 29.maj od 9.00 do 12.00 TEST HOJE NA 2 KM IN COOPERJEV TEST Slovenija v gibanju ŠC Žalec 712 02 50 Notala Nedelja, 30.maj Organiziran odhod ob 9.uri pri ioli Griže VSI NA HOM NA LASTEN POGON Zaključak akcije Razpnimo jadra z zanimivimi družabnimi igrami (od 11. do 13. V primaru močnega dežja prebavljeno na 6,6.2004 ure). Hom 031 631 342 Peter IZZIV ZA FOTOGRAFE NAJ “FOTKA” BO NAGRAJENA! april2004 Pisma bralcev / NASVET! Pisma bralcev V STALNI SKRBI TA SOČLOVEKA Novo vodstvo Medobčinskega društva invalidov Žalec je na letni skupščini podalo obračun dela v prvem letu novega mandata. Splošna ocena je bila, da je bilo delovanje v lent 2003 - v evropskem letu invalidov razgibano in povsem usmerjeno v urejanje življenjskih zadev invalidov na območju vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Društvu je uspelo pridobiti status invalidske organizacije, potrjene s strani Ministrstva za delo, družino in sociable zadeve R Slovenije, deluje pa v sestavi Zveze delovnih invalidov Slovenije. Društvo je ob koncu leta združevalo 1109 rednih in 649 podpornih članov. Lani je pristopilo 109 novih rednih, letos pa v času prvih treh mesecev že 92 članov. 103 člani z območja KS Vinska gora so lani zaradi nove upravne organiziranosti prestopih v Dl Velenje. Ob rednih organih društva deluje na celotnem območju 41 požrtvovalnih poverjenikov, ki člane obiščejo večkrat na leto, se z njimi pogovorijo o razmerah in dajejo vodstvu društva in komisijam predloge o ukrepanju, zlasti o različnih oblikah pomoči, o izletih, o članarini itd. Ob slovesu od preminulega člana poskrbijo za častno spremstvo z društvenim praporom. V lanskem letu je bila najpomembnejša socialna dejavnost, saj je vedno več ljudi v socialnih stiskah. Denarne pomoči za nakup življenjskih potrebščin, zdravil in ortopedskih pripomočkov je bilo deležnih 87 invalidov. Pred koncem leta je bdo razdel- jenih 220 paketov z živih članom doma in v domovih za ostarele. Vse leto so izvajali redne obiske in skromne obdaritve najstarejših članov. Uspela je dobrodelna akcija za zbiranje sredstev za nakup posebnega električnega invalidskega vozička za Danico Cokan. Za koriščenje zdraviliških kapacitet po 10 dni je bilo društvu na voljo le 19 terminov, potrebe in interes članov pa je mnogo večji. Vsako drugo sredo v mesecu, od oktobra do junija, poteka v sodelovanju z RK v prostorih društva v Žalcu, na Hmeljarski 3, med 9- in 10. uro brezplačno merjenje pritiska ter holesterola in sladkorja v krvi. V društvu dajejo poudarek tudi rekreaciji, izletništvu in pohodništvu. Ob rednih tedenskih treningih so ekipno ali posamično tekmovali v 8 invalidom primernih disciplinah. Ekipa šahistov je na državnem tekmovanju osvojila tretje mesto, Tone Funda iz Migojnic pa v namiznem tenisu drugo mesto. V dvoboju z DU Žalec ob prazniku MS Žalec so že drugič osvojili pohodni pokal. Srečanj invalidov na Boču, Kopah in v Logarski dolini so se udeležili v velikem številu, prav tako tudi priljubljenega izleta v neznano. Stroške za izlete krijejo v celoti udeleženci sami. Na skupščini so ugodno ocenili tudi srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov v Preserjih. Srečanje so izvedb s pomočjo vseh šestih občin. Evropskemu lem pa sta bila posvečena tudi razstava ročnih in umetniških del 28 invalidov in dobrodelni koncert v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pod pokroviteljstvom župana občine Žalec Lojzeta Posedela. V poročilu predsednika in v razpravi je bila izrečena zahvala številnim dobrotnikom za prispevke za izvedbo programov, voziček in koledarje s prizadevnostjo poverjenikov. Hvaležni so tudi za primere odprave arhitektonskih ovir, za možnost parkiranja na mestih, določenih za invalide, pričakujemo pa še več razumevanja. Skupščina je sprejela kar obsežen in zahteven program dela v tekočem lem ter okvirni finančni plan za leto 2004, saj še niso bili znani vsi prispevki občin in ZDIŠ. Ob koncu zbora so Vladu Jagru, ki je vodil društvo kot predsednik osem let, prej pa je bil dolga leta podpredsednik, podelili naslov častnega podpredsednika. Skupščino sta pozdravila Andželko Bendelja - predstavnik ZDIŠ in Ernest Ramšak - predsednik sveta Mestne skupnosti Žalec. Janez Meglič JAVNO VPRAŠANJE Kot redni bralec vašega časopisa sem se odločil, da z vašo pomočjo zastavim javno vprašanje odgovornim iz Društva staršev iz Žalca. Upam, da moje besede ne bodo cenzurirane in bodo objavljene v celoti. Če smo že ponosni na vstop v EU in NATO, pa nismo ponosni na "golazen", ki se nahaja okoli nas. Ki se nahaja okoli nas in se nažira z alkoholom in drogira. Včasih ste bili zelo glasni v občini, sedaj se z vaše strani ne sliši nič! Vas zdaj ne podpira nobena stranka več? Vam je zmanjkalo dojenčkov za poziranje? Ste ponosni, da ste problem rešili tako, da so zdro-giranci sdačeni v parku, poleg blokov in ZD? Od tovrstnega društva smo pričakovali, da bo starše opozarjalo, učilo in usmerjalo. Gospa Boba, pričakujem, da mi javno odgovorite, katera politična stranka vas še podpira in javno podpira drogiranje. Upam, da bo uredništvo posredovalo vaš odgovor. Marjan Šmid, okolica Žalca ŽALSKA DRVAR1VCA! Sprašujem se, kako so lahko nekateri gostinci tako prepričam v svoje mnenje, da si lahko izbirajo goste sami. Priljubljeni lokal žalske gospode Treska pub je eden tovrstnih lokalov. V tem istem lokalu se zbirajo brezposelni, dilerji in narkomani. Predvidevam, da je to eden izmed razlogov, da si je gospod Vamp omislil selekcijski zakon in križem začel prepovedovati vstop v svojo izjemno visoko kotirano ložo. Zanima me, kje je m zakon, da zaščiti potrošnika. Gospod Vamp, svetujem Vam, da na vhodna vrata nalepite profile ljudi, ki so dobrodošli, da zapravljajo svoj dragoceni čas pri Vas. Morda pa živim v zmoti. Lahko, da ste si s svojo izbrano ložo žalske gospode prislužili zajeten kup denarja, da lahko sedaj zajemate življenje z vehko žlico in se požvižgate na probleme malih ljudi. Za naš denar, ki nam ga včasih zmanjka, ah denar prijateljev, s katerimi ste včasih preživljali mladost, Vam je malo mar. Ne smem Vas pozabiti opozoriti, da se včasih iz Vaše drvam’ce širijo znane vonjave veselega tobaka. Hmmmm. Prav tako Vam moram povedati, da je Vaš kapitalistični, molzni stroj za proizvajanje glasbe, namenjen vsem gostom. Neumno od Vas je bilo, da ste gostom, katerih glasba Vam ni všeč ali pa se Vam zdi slaba, glasbeno željo utišah ah celo ugasnili, saj so jo prav tako plačah kot Vaši izbranci v loži. Gospod Vamp, vzemite to konstruktivno kritiko kot dobronamerno opozorilo, da se Vam ne bo kdaj zgodilo, da boste kapitulirali na ceh črti in tudi Vi prosili za drobtinico kruha, ki jo boste morda dobili od tistih ljudi, do katerih se danes obnašate arogantno in zvišano. Gregor Čulk, Čopova 1, Žalec ALKOHOLIZEM IN KAM PO POMOČ (4. del) Kako naj kot žena pripravite na zdravljenje svojega alkoholičnega moža? Alkoholik dolga leta prav nič ne trpi zaradi odvisnosti od alkohola. Obratno! Lepo mu je v alkoholni omami. In samo takrat, kadar je vinjen, mu je res lepo. Tisti, ki nismo alkoholiki, se moramo dostikrat zelo potruditi, da doživimo kakšen res srečen trenutek, medtem ko alkoholik brez truda doživi “bajno srečo alkoholne omame”. Alkoholik bi bil res “malo čez les”, če bi tako “krasno priložnost" za doživljanje “sreče” in sprostitve kar tako opustil. Noben alkoholik ne bo prišel na zdravljenje, če se zaradi posledic alkoholizma ne bo znašel v brezizhodni situaciji. V takšno stisko privedejo alkoholnega bolnika ponavadi naslednje okoliščine: resna grožnja z razvezo zakona, disciplinski odpust iz službe, zdravstvene posledice, prijateljsko prepričevanje, varnostni ukrep o obveznem zdravljenju alkoholizma, ki ga izreče pristojno sodišče... Resna grožnja z razvezo zakona Dokler alkoholikova žena sama ne “dozori" v tolikšni meri, da se dokončno odloči za dosledno ukrepanje, njen može ne bo pričel z zdravljenjem. Pri alkoholiku se samo s prepričevanjem, prošnjami in rotenjem ničesar ne doseže. Nujni so tudi ukrepi, ki alkoholika spravijo v stisko in razmišljanje ter “pogojno prostovoljno" odločitev za zdravljenje. Po drugi strani pa mora takšne ukrepe spremljati razumevanje in doslednost. Pomembno je, da si žena odgovori na naslednja vprašanja: 1. Ah si res žehte, da bi vaš mož prenehal s pitjem alkohola - da bi se zdravil in postal drugačen človek? 2. Ah boste zmogli živeti v skladu s terapevtskim dogovorom? 3. Ali menite, da je vredno živeti v skladu s terapevtskim dogovorom in več let obiskovati skupino - klub zdravljenih alkoholikov? Vse tisto, kar se je pokvarilo z leti, se pač ne more popraviti čez noč. 4. Ah imate moža še radi oziroma ah ga boste lahko spet vzljubili ah vsaj prenašali? Če lahko odgovorite na zgoraj zastavljena vprašanja pozitivno, potem sledijo ukrepi, s katerimi lahko alkoholika pripravite, da začne razmišljati o zdravljenju. 1. Vključitev v program svetovanja na pristojnem CSD pri strokovnem delavcu, ki pozna problematiko alkoholizma in njegovo zdravljenje. Tu boste dobili podporo in osnovne smernice za ukrepanje. 2. Vložitev tožbe za razvezo zakonske zveze. Navadno žena zaradi občutka brezizhodnosti spričo dolgotrajnega moževega alkoholizma neštetokrat zagrozi z razvezo, tako da se mož temu že privadi. Ko pa je mera polna in ko žena poskuša uresničiti svojo že tisočkrat ponovljeno grožnjo, tako da vloži tožbo za razvezo in obzirno, toda energično, postavi pred izbiro zdravljenje ali razveza, se mož običajno le odloči za zdravljenje alkoholizma. Pomembno je, da žena vzdrži in vztraja. 3. Tožba za razvezo, ki jo vloži pri odvetniku. Sledi svetovalni razgovor pred razvezo in Uidi takrat je pomemb- no, da vztrajate: zdravljenje ah razveza. 4. Pripravite otroke za postopek razveze. 5. Pogovorite se z njegovim zdravnikom, predstojnikom, sorodniki. 6. Vložite tožbo za uporabno pravico do stanovanja. 7. Začnite možu iskati nadomestno stanovanje. 8. Vpišite se v kakšno šolo. 9. Načrtujte dopust z otroki brez njega. Če alkoholik odklanja zdravljenje, ga z opisanimi ukrepi smemo in celo moramo spraviti v stisko, iz katere ne bo imel drugega izhoda kot zdravljenje. Vendar mu je treba zdravljenje tudi omogočiti, sicer ga sploh nima smisla spravljati v stisko. Ko se alkoholik začne zdraviti, so mu svojci in delovna sredina dolžni pomagati vse do končne rehabilitacije! Alkoholik se upira razvezi. Postane še bolj neznosen, fizično napadalen, morda ženi celo grozi, da bo ugrabd otroke, ali ji poskuša preprečiti namene z grožnjo samomora. Pomagal si bo Uidi z drugimi postopki in grožnjami, s katerimi mu je doslej vedno uspevalo. Razvezi se upira iz več razlogov: • boji se, da se bo njegova bolezen - alkoholizem razkrila in da bodo ljudje sprevideli, da njegov zakon že dolgo razpada; • nejasno se zaveda, da bo potem, ko bo “absohiral" prvo fazo alkoholizma, zajadral v naslednjo: fazo osebnostnega in družbenega propadanja, v katero dospe alkoholik potem, ko je uničil družino; • zaveda se, da je zanj družinsko življenje za vselej izgubljeno; • ko bo izgubil družino in ostal sam, se ne bo mogel več v polni meri izživljati v svojem alkoholizmu oziroma svojem obnašanju, ampak se bo v svojem brlogu, kjer bo živel, pogovarjal le sam s seboj. Kot se alkoholik asocialno ne obnaša zato, ker bi bil prvotno pokvarjen, temveč zato, ker je BOLAN, zasužnjen od alkohola, tako ga tudi pri prizadevanjih obdržaU ženo, ne usmerja morebitna pokvarjenost, temveč notranja nuja alkoholizma. Alkohohk se sam ne more rešiti. Usoda poročenega moškega alkoholika je usodno odvisna od osebnosti njegove žene. Dobre možnosti za rešitev imajo pravzaprav samo Usti alkoholiki, katerih žene so razmeroma zrele osebnosti, ki ne stokajo, se ne pritožujejo, temveč ustrezno ukrepajo; svojega moža odločno, toda brez maščevalnosti postavijo pred izbiro: ZDRAVLJENJE AU RAZVEZA. Toda uspeh zdravljenja je zagotovljen šele, če zna biti alkoholikova žena v začetku zdravljenja “gonilni motor" različnih aktivnosti, če sta se vključila v zares uspešen program zdravljenja in če je skupaj z možem pripravljena na spremembo in dolgotrajen trud za vztrajnostno osebnostno rast. Biti mora sposobna potegniti črto pod preteklostjo in začeti življenje znova. Svobodno osveščena, ponosna in samozavestna žena ne bo niti en dan prenašala alkoholičnega moža, ker bi bilo to v nasprotju z njenim dostojanstvom. S polno pravico bo od njega zahtevala zdravljenje ali umik. Sama si bo izbrala drugega, s katerim bo lahko zaživela v enakopravnem sožitju. Naslednjič: Alkoholizem pri ženskah mag. Irena Potočnik, dipl soc deL ŽALSKE LEKARNE SVETUTEIO Vaginalne okužbe Od ženskih spolnih organov je nožnica (vagina) najpogosteje pod-vržma infekcijam, katerih posledica so vnetje, srbenje in povečan vaginalni izcedek. Največkrat ne gre za infekcije z življensko nevarnimi mikroorganizmi, ampak za porušeno ravnotežje med mikroorganizmi, ki so v normalni flori nožnice sicer prisotni. OKUŽBA Z GLIVICAMI (VULVO VAGINALNA OKUŽBA) Je najpogostejše bolezensko stanje nožnice in zunanjega spolovila, ki zelo pogosto nastane kot posledica zdravljenja bakterijske infekcije z antibiotiki. Le-ti zmanjšajo običajno genitalno floro (pride do neravnotežja med glivicami in bakterijami), kar omogoči razrast, prolif-eracijo kvasovk, najpogosteje Candide albicans ali ostalih vrst iz roda Candida. Vulvovaginalna kan-didiaza ni torej spolno prenosljiva bolezen, ampak se razvije pod vplivom razmer, ki omogočajo prekomerno razmnoževanje C.albi-cans, kot naprimer prej omenjena uporaba sistemskih antibiotikov, občutna sprememba prehrane, uporaba določenih zdravil (kor-tikosteroidi, imunosupresivi, perorala kontraceptivi, itd.), nosečnost, sladkorna bolezen, močno potenje, stres, oblačila (umetna vlakna in preozka oblačila), prepogosto umivanje, kopanje in uporaba parfumov, oslabelost organizma, itd. Znaki vulvo-vaginalne kandidiaze so povečana količina izcedka, bele barve in sku-tastega izgleda, ki je skoraj brez vonja ah pa ima blag vonj po svežem kvasu, nadležno srbenje na vhodu v nožnico in na zunanjem spolovilu ter pordelost in oteklost. Za izkušeno, odraslo žensko je samozdravljenje glivične okužbe nožnice neproblematično. Da pa lahko varno sama postavi diagnozo, mora poznati njene tipične znake in imeti izkušnje s to boleznijo. Za mlade žene, ki glivične okužbe s tipičnimi znaki še ne poznajo iz svojih izkušenj, pa velja: čimprej obiščite ginekologa. BAKTERIJSKA VAGINO/ A Je bolezensko stanje nožnice, pri katerem se število laktobacilov (nepatogene bakterije) zaradi infekcije močno zmanjša, pH nožnice naraste (postane manj kisel) in posledično se predvsem anaerobne bakterije v vaginalni flori razrastejo. Razlog za bakterijsko vaginozo je lahko ponavljajoča alka-lizacija vagine, ki nastopi po pogostih spolnih odnosih, stres, nov spolni partner, včasih pa lahko nastane iz neznanih razlogov. Bakterijska vaginoza je pri ženskah v rodni dobi zelo pogosta. Glavni znak je izcedek z vonjem po ribah, ki je lahko rahlo rumeno obarvan, a mnogo žensk s to okužbo nima nobenih simptomov. Klinično diagnozo bakterijske vaginoze zdravnik običajno postavi na osnovi vsaj treh meril: mlečnat, homogen nožnični izcedek, izcedek neprijetnega vonja po ribah, zvišan pH nožnične tekočine (pH>4,5), prisotnost posebnih cehe v nožnični tekočini, ki jih zdravnik vidi pod mikroskopom. OKUŽBA S TRIHOMONASOM (TRIHOMOMAZA) Trihomonas vaginalis je anaerobni bičkar, ki povzroča okužbo nožnice, za kar je potreben neposredni stik, najveškrat spolni odnos, lahko pa tudi stik s kontaminirano WC školjko, toaletnim papirjem, s kontaminirano klopjo v sauni. Pri ženskah trihomoniazo karakterizira vnetje, povečana količina penastega, rumeno-zelene-ga vaginalnega izcedka, srbenje in boleče uriniranje. Diagnosticirajo jo tako, da mikroskopsko pregledajo izcedek iz nožnice (vidne so gibljive trihomonade). V odvisnosti od povzročitelja bolezni se za zdravljenje tovrstnih obolenj uporabljajo protiglivična antibiotična, in antiseptična zdravila v obliki vaginalet, vaginalnih krem ah krem, ki delujejo lokalno - na mestu okužbe, lahko pa se zdravnik odloči za sistemsko terapijo s per-oralnimi pripravki, katero zdravljenje poteka individualno. Vaginalno kremo ali vaginalete vstavimo v nožnico zvečer pred spanjem, s kremo pa namažemo zunanje spolovilo in vhod v nožnico. Še nekaj nasvetov: med zdravljenjem je potrebno vzdrževati higieno, priporočljiva je vzdržnost spolnih odnosov, zdravljenje mora potekati neprekinjeno (predpisano število zaporednih dni), čeprav se lahko izboljšanje pokaže prej, med menstruacijo je lokalno zdravljenje odsvetovano. Ukrepi, ki lahko zmanjšajo nevarnost okužbe: ne nosite tesnih, oprijetih hlač in sintetičnega spodnjega perila, vsak dan skrbno umijte zunanje spolovilo s za to namenjenimi mili, po odvajanju blata se obrišite od spredaj navzdol proti zadnjični odprtini, ne se po nepotrebnem prhati, ne uporabljati antibiotikov po nepotrebnem, izogibati se direktnemu stiku v savni, na straniščih ipd., med menstruacijo raje uporabljajte higienske vložke namesto tamponov, uporabi dnevnih vložkov pa se raje izognite. Naj vam vaginalne okužbe ne zagrenijo lepih pomladnih dni. Nuša Košak, mag. farm. Belokranjske pisanice tudi v Savinjski dolini Društvo upokojencev Vrbje vsako leto organizira kakšno delavnico. Letos se je odločilo za izdelavo belokranjskih pisanic. Članice društva smo se 27. marca, v predprazničnem času, lotile zahtevne naloge. Nismo si predstavljale, kohko podrobnosti v postopku je treba obvladati, da po več posameznih fazah dela nastane res lepa pisanica. Delavnico je vodila odlična poznavalka tovrstnih spretnosti Andreja Plut, profesorica razrednega pouka in vnukinja belokranjske legende Tončka Pluta. Z združenimi močmi smo naredile nekaj lepih pisanic in ugotovile, da je izdelava belokranjskih pisanic zares umetnost, zato bomo še večkrat poskusile. Mogoče bomo v našem društvu razvili novo posebnost - savinjske pisanice. Kdo ve? P. G. Mladi april2004 Mladi športni novinarji poročajo Šolski državni prvak v streljanju V mesecu marcu je v Ljubljani potekalo šolsko državno prvenstvo s serijsko zračno puško. Na tekmovanje so se uvrstili najboljši strelci iz vse Slovenije in med njimi je bil tudi učenec OŠ Griže Dejan Podlesnik. Streljanje ni ravno pogost šport. Kdaj in zakaj si se odločil zanj? ”Ko sva se z mamo nekega dne peljala proti šoli, me je vprašala, če bi se poizkusil v tem športu. Udeležil sem se prvih treningov in počasi mi je ta šport postal v veliko veselje. Sčasoma sem spoznal, da je to to!” Ali trening zahteva veliko tvojega prostega časa? ’’Da, imamo določen termin za trening, ki traja približno dve uri.” Kako potekajo treningi in nenazadnje tudi tekmovanja? ’’Treningi so različnih tipov, imamo kondicijske treninge za moč, pri katerem moramo 5 minut v določeni poziciji držati 2,5 kg težko puško. Meni veliko težav povzroča sproženje, zato več vaje namenjam tovrstnemu treningu. Kar pa se tiče tekmovanj, potekajo v več serijah, saj je na tekmovanju naenkrat 40 strelskih mest. Oblečeni smo v posebne obleke iz platna, ki te stisnejo, da si lahko bolj miren, in pa seveda rokavice.” Kako se počutiš kot državni prvak? ’’Priznam, da je to zelo dober občutek, sicer pa sem bil že večkrat v državni ligi.” Si kdaj že razmišljal, da bi prenehal s tem športom? ”Ne, na to še nikoli nisem pomislil.” Kakšni so tvoji cilji v prihodnje? ’’Letos nameravam obdržati naslov državnega prvaka.” In kaj pravi o svojem varovancu njegov trener Emil Toplak? ’’Dejan je že na prvih treningih pokazal odlike, ki so potrebne za dobrega strelca. Z veliko volje je bil pripravljen trenirati, čeprav so bili pogoji za to vse kaj drugega kot pa dobri. Dejanovi rezultati niso nastali čez noč, so plod njegovega trdega dela na treningih. S takšnim pristopom do strelstva ne vidim razloga, da tudi v bodoče ne bi mogel dosegati dobrih rezultatov.” Špela Vodeb in Tadeja Šalej, OŠ Griže Žalčanke ob drugo mesto Finalno tekmovanje v rokometu za osnovne šole za starejše deklice je potekalo 6. aprila 2004 v Škofji Loki. Tekmovanje se je pričelo ob 11. uri. Prvo tekmo so odigrale učenke OŠ Zagorje in učenke OŠ Škofja Loka Sledila je tekma OŠ Žalec in OŠ Ljubljana Polje. Tekma je bila zelo naporna, zato je bilo težko odigrati naslednjo tekmo proti učenkam iz Zagorja Po hudem boju je bil rezultat izenačen. Po premoru smo odigrale zadnjo tekmo za drugo mesto, in sicer z domačimi igralkami. Pet minut pred koncem smo vodile za 5 golov, ker pa sta bila sodnika iz domačih logov, sta nam zmago izničila, tako da je bil rezultat na koncu izenačen. In tako je Škofja Loka zaradi večje razlike v golih osvojila 2. mesto. Kljub razočaranju smo s tekmovanja domov odnesle lepe spomine in seveda bronasto medaljo. Sandra Jovičič in Karmen Potušek, I. OŠ Žalec 1, 2, 3, start! Vse se začne, ko pri športni vzgoji zaslišim svoje ime. Seveda se mi ne sanja, o čem govori učiteljica, saj s sošolko ravnokar klepetava o novi kozmetiki, ki sva jo opazili na prodajnih policah. Zdrznem se in vprašam, za kaj gre, nato pa izvem, da bo čez teden dni občinsko tekmovanje v atletiki. Ker imam v teku na 300 metrov dober rezultat, me učiteljica prijavi na tekmovanje. Začnejo se priprave, zaradi katerih je še težje vsaj za kakšen dan pozabiti na tekmovanje, ki se že nevarno bliža. Napoči dan tekmovanja, ko me zaradi treme že navsezgodaj zjutraj zvija v želodcu. Pripravim si le še športno opremo, ki se je čez noč sušila v sušilnem stroju, jo zbašem v nahrbtnik in odhitim v šolo. Izpred šole se s kombijem odpeljemo na tekmovanje in tudi najbolj zgovorni danes le redko rečemo kakšen stavek. Prispemo na tribune in se, kolikor se pač da, udobno namestimo in spremljamo tekmovanje. Pogledam na uro in ugotovim, da je do mojega starta le še 15 minut, zato s tribune, kjer je polno ljudi z različnimi izrazi na obrazih, nekateri so veseli, drugi razočarani in jezni, spet drugi še čisto prestrašeni in bledi, in sama bi se uvrstila ravno med te, odhitim na stadion, kjer počakam še na ostale tekmovalke. Razporedimo se vsaka po svoji progi in čakamo na pok startne pištole. Takrat pa se pokaže trema v pravem pomenu besede. Začne me oblivati pot, srce mi podivja, noge pa se mi tresejo kot šibi na vodi. Do starta me ločijo le še tiste že grozno obrabljene besede na mesta, pozor ... nato pa sledi pok startne pištole. Poženem se iz startnega bloka in začnem teči, v ozadju pa slišim svoje prijatelje, ki navijajo zame. 300 metrov je za vsakogar kratka razdalja, a tokrat je noče in noče biti konec, vleče se kot žvečilni gumi. Že na začetku dve tekmovalki zaostajata za mano, trudim se, da bi obdržala prednost pred njima Ko je do cilja le še kakšnih 100 metrov, se še bolj zaženem, začne mi zmanjkovati zraka, občutek imam, da mi podplati od vročine žarijo, a se vseeno potrudim in še preden pretečem ciljno črto, prehitim še eno tekmovalko. Uspešno pritečem skozi dlj in čeprav sem se uvrstila na nehvaležno četrto mesto, sem s svojim rezultatom zadovoljna in srečna, da sem uspela premagati tri tekmovalke. Tako je občinsko tekmovanje končano in ko že vsi skoraj pozabimo nanj, sledi prijetno presenečenje. Uro biologije mi polepša sporočilo tajnice po zvočniku, ki pove, da sem se s svojim rezultatom uvrstila na nadaljnje tekmovanje. To je bil dogodek, ki ga bom imela še dolgo v lepem spominu, saj je šport zame ena pomembnejših stvari v mojem življenju. Špela Vodeb, OŠ Griže Spoznajte učitelja Petra Huša Peter Huš je učitelj športne vzgoje na OŠ Šempeter, kjer so še posebno uspešni pri vzgoji mladih odbojkarjev. Zelo dobro je usklajeno delo med klubom in šolo. Za prihodnost odbojke v Šempetru se ni potrebno bati. ’’Učenci OŠ Šempeter že dolga leta dosegajo na športnem področju zavidljive dosežke. Kljub temu da je na šoli le 294 učencev, se na visoka mesta uvrščajo tudi v kolektivnih športih. Thdi letos so se uvrstili v finale državnega prvenstva za starejše dečke in zasedli odlično četrto mesto. Velik posluh za šport ima ravnateljica šole gospa Ivica Čretnik, ki je zelo ponosna na mlade športnike. Pri vseh uspehih pa za igralci stoji Peter Huš, priljubljeni učitelj športne vzgoje.” Kako dolgo ste že zaposleni na OŠ Šempeter? ”20 let, kar dolga doba.” Se na šoli dobro počutite? ’’Odlično! Šola je polna prijaznih ljudi in zmeraj se kaj dogaja, tako je delo na šoli še bolj zanimivo.” Zakaj ste se odločili za poklic športnega učitelja? ”Od nekdaj sem se rad ukvarjal s športom. V njem sem preprosto užival, kot uživam še sedaj. Želja, da bi postal športni učitelj, me je spremljala že iz osnovne šole, saj je bil moj velik vzornik športni učitelj gospod Adi Vidmajer. In uspelo mi je!” Vemo, da vas imajo učenci v Šempetru zelo radi. Kako vam to uspe? ”Rad delam z mladimi in uživam v športu. To dvoje skušam kar najbol- je združiti pri pouku. Znan sem po tem, da redkokdaj vzkipim, tudi na pomembnih tekmah skušam biti umirjen in na takšen način motiviram tudi svoje igralce. Zaupam jim in to mladim športnikom veliko pomeni.” Kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili učitelj? ”Bil bi gozdar, saj sem to delo nekoč že opravljal, drugače pa vse, kar je povezano s športom; mogoče profesionalni trener. Ne predstavljam si življenja brez športa.” S čim se ukvarjate v prostem času? ’’Spet s športom! Planinarjenje in pohodništvo sta mi v veliko veselje.” Vaš najljubši šport? ’’Odbojka.” Ali ste se v preteklosti kdaj aktivno ukvarjali s kakšnim športom? ”Da, z atletiko in rokometom.” Ali gresta tudi hčeri po vaših stopinjah? ’’Niti ne. Ena študira novinarstvo, druga pa obiskuje 3. letnik gimnazije, tako da športnici verjetno ne bosta.” Vemo, da je šport na OŠ Šempeter zelo priljubljen. Kako vam to uspe? ’’Učence šport zelo zanima, jaz jih pri tem samo spodbujam. Mislim pa, da je šport lahko tudi posebna oblika druženja. Pri športnih dejavnostih se lahko sklepajo trdna prijateljstva, ki držijo tudi po končani osnovni šoli. Je pa res, da ima zlasti odbojka v Šempetru tradicijo, ki jo je vsekakor potrebno negovati.” Ste trener in vodja ekipe. Ali to težko usklajujete? ”To dvoje je med seboj zelo povezano. Seveda pa je veliko dela s pripravo tekmovanj in podobno. K sreči je na šoli veliko posluha za šport, k organizaciji večjih tekmovanj pristopimo vsi zaposleni in potem vse teče, kot je treba.” Mladi igralci so zelo obremenjeni tudi s šolo. Kako jih kljub temu motivirate za igranje? ’’Vsak mora imeti nekaj prostega časa in zakaj ga ne bi preživel tako, da se ukvarja s športom.” Se vam delo s fanti zdi naporno? ’’Nikakor ne! Delo z njimi mi je v veliko veselje, saj pridno trenirajo in preprosto uživajo v igranju odbojke.” Kakšni se vam zdijo fantje glede na prejšnje generacije? ’’Vsaka generacija je posebna in vsaka ima tako dobre kot slabe lastnosti. Ekipa, s katero delam zdaj, ni dolgo skupaj in pred petimi meseci o finalu nismo upali niti sanjati. Sedaj smo ga doživeli.” Ste od začetka verjeli v fante? ”Naš cilj je bila uvrstitev v polfinale, ampak fantje so pridno trenirah in pokazali napredek, ki nas je pripeljal v finale.” Četrto mesto v Sloveniji med starejšimi dečki kaže na to, da se za prihodnost odbojke v Šempetru ni potrebno bati. Je tako? ’’Verjetno bo držalo. Ekipa je dobra, morda bo treba le še malo več delati na uigravanju kombinacij. Sicer pa so v ekipi posamezniki, ki bi lahko posegli tudi v vrh slovenske odbojke.” Vesna Črepinšek, Tjaša Kos, OŠ Šempeter NAPOVEDNIK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ PANOGA - AKTIVNOST DATUM DAN URA VRSTA TEKMOVANJA - IZVAJALEC oz. KRAJ ATLETIKA - (OŠ) MAP IN VAP 6. maj četrtek 15.00 ODPRTO POSAMIČNO PRVENSTVO OBČINE ŽALEC - AK ŽALEC - ŠC ŽALEC ATLETIKA - (OŠ) MAP IN VAP 17. maj ponedeljek 15.00 PODROČNO POSAMIČNO PRVENSTVO - AK CELJE NOGOMET - (5/6.r.) - dečki 7. maj petek 12.00 PRVENSTVO OBČINE ŽALEC - OŠ GRIŽE NOGOMET - (5/6.r.) - dečki 10. -14. 5 pon. - čet. 12.00 PODROČNO PRVENSTVO -ŠZ CELJE ZKŠT ŽALEC Aktivnosti v biološkem krožku na OŠ Petrovče Bliža se konec šolskega leta in krožka v letu 2003/04. V tem letu tudi zaključek dela biološkega je biološki krožek pripravil dve razstavi in izdelal dve seminarski nalogi. t. Naloga Vrbensko jezero je nastala na podlagi opazovanja različnih vrst ptic, po zaključku pa smo izdelali plakat in seminarsko nalogo. 2. Naloga Minerali je potekala v zimskem času. Proučevali smo okrasne in drage kamne, njihov učinek na telo. Na razstavi smo predstavili kamne z vsega sveta (sposodili smo si jih od privatnega zbiratelja) ter izdelali seminarsko nalogo. Za zaključek našega dela pa smo se lotih še raziskovalne naloge o hšajih kot indikatorjih čistega zraka v šolskem okolišu, ki jo bomo predstavih na natečaju Mladi raziskovalec 2004. Mentorici Majda Razlag in Olga Drobež Ura pravljic z županom V občinski knjižnici Vransko se mesečno odvijajo Ure pravljic, ki jih pogosto popestrijo gostje. Pred dnevi je najmlajšim obiskovalcem knjižnice pravljice pripovedoval župan in poslanec Franc Sušnik. Otroke je skozi svet pravljic popeljal z zgodbama o Žabčevi poroki in o Sedmih princih. V nadaljevanju so v likovni delavnici ustvarjali na temo obeh pravljic. Druženje z županom so zaključili z razstavo likovnih izdelkov. D. N. april2004 Savinjske zgodbe Tržnica v prazničnem vzdušju Ob zaključku prireditve se je s članicami društva Svobode Prebold, ki so pripravile prikaz barvanja velikonočnih pirhov, slikal tudi župan Vinko Debelak. Blagoslov ognja in jedi “Cvetna” sobota je bila v Preboldu v znamenju priprav na velikonočno praznovanje. Obiskovalci kmečke tržnice so si lahko ogledali izdelavo butar, barvanje velikonočnih pirhov, poskusili dobrote z bližnjih kmetij in sodelovali v velikonočnem srečelovu. V preboldskem hotelu so si lahko ogledali tudi razstavo potic, ki jih je že dan prej ocenjevala posebna komisija, priznanja pa so podelili ob zaključku kmečke tržnice. Prireditev, ki so jo organizirali Društvo podeželskih žena občine Prebold, Občina Prebold in Gami šport hotel Prebold, je bila prijetna popestritev predprazničnega vzdušja, za kar so poskrbeli tudi Pihalni orkester TT Prebold, Kulturna sekcija Kaplja vas, DPD Svoboda Prebold, Reški trio deklet, mlada pevka Anja Ropotar, harmonikar Franci Uplaznik ter voditelja programa Nuša Dvoršek in Tomaž Cink. Prvi festival potic je privabil v Prebold 32 izdelovalcev te kulinarične dobrote. Komisija, ki ji je predsedovala Andreja Žolnir iz Kmetijsko svetovalne službe Slovenije, Izpostava Žalec, je imela težko delo. Ocenjevala je zunanji videz izdelka, barvo skorje in sredice ter okus skorje in sredice. O kakovosti potic govori dejstvo, da so podelili kar 10 zlatih, 7 srebrnih in 3 bronasta priznanja. Potice je pred zaključkom razstave blagoslovil preboldski župnik Franc Serec, nato pa so jih podarili oskrbovancem domov starejših občanov na Polzeli in v Grmovju. Dvajset potic je prispevala pekama Peternel Prebold. Oskrbovancem obeh domov so podarili tudi dve blagoslovljeni butari, ki so jih izdelali člani Kulturne sekcije PGD Kaplja vas. Slednji so ob tej priložnosti podelili butaro tudi knjižničarki Nuši Dvoršek in županu občine Prebold Vinku Debelaku. Prireditev je ob lepem vremenu dobro uspela. Organizatorji so zadovoljni in s tovrstnimi prireditvami bodo nadaljevli tudi v prihodnje. D. Naraglav Med zunanje simbole največjega krščanskega praznika -velike noči sodi tudi velikonočni ogenj, ki ga prižigajo in blagoslovijo na veliko soboto. Verniki prižigajo lesne gobe, ki pri tlenju oddajajo prijeten vonj. Tleče gobe nato ponesejo v stanovanja in druge prostore. Včasih marsikje niso zakurili ognja na ognjišču, vse dokler k hiši niso pri- nesli blagoslovljenega ognja, s katerim so zakurili in potem na ognju skuhah gnjat in drugo, kar so nesli k blagoslovu velikonočnih jedi. Vsaka jed, ki jo gospodinja položi v košaro, ima svoj pomen. Gnjat simbolizira Kristusovo telo, pirhi kaplje krvi, hren žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, kolač pa njegovo trnovo krono. Z razstave potic T. Tavčar Polzelski fantje prižigajo lesne gobe, s katerimi bodo v domove ponesli ogenj in žlahtne praznične vonjeve. Križev pot na Goro Oljko V polzelski župniji so že šesto leto v soboto pred cvetno nedeljo romali ob križevem potu z Vimperka na Goro Oljko. V lepem vremenu se je romanja udeležilo več kot sto romarjev, doslej največ, ki so po lepo speljani poti hodih od postaje do postaje Jezusovega trpljenja in se ob tem telesno sprostili, duhovno pa ob podoživljanju dogodkov izpred dva tisoč let in se tako pripravili na velikonočno slavje Kristusovega vstajanja. T. Tavčar Med romarji je bilo največ mladih. Na eni izmed stojnic v Braslovčah je Irena Verbič iz Žalca prodajala pobarvana in okrašena jajca različnih velikosti. Velikonočne dobrote na sejmu na Polzeli in v Braslovčah Dobrote in butara velikanka Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas in turistična sekcija društva sta pred cvetno ne- Utrinek z razstave deljo pripravila peto tradicionalno razstavo pirhov in velikonočnih dobrot. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati tudi znameniti vrhniški pirh Franca Gruma in pirhe iz različnih krajev Slovenije, ki jih je predstavila avtorica knjige Barvajmo pirhe Neža Romih. Za popestritev razstave so poskrbeli vaški fantje, ki so izdelali 17 metrov dolgo butaro in jo prinesli pred petrovsko baziliko. Fantje so imeli veliko dela, saj so butaro izdelali iz leskovih šib, brez sredinske opore, kar je posebnost, saj ponavadi v sredino debla butare vstavijo kaj nosilnega. T. Tavčar V soboto pred cvetno nedeljo je Turistično društvo Polzela na Polzeh pripravilo pomladanski sejem, na katerem so se predstavile številne kmetije z velikonočnimi dobrotami, med katerimi je bilo veliko suhomesnatih izdelkov, potic, kruha, peciva in raznih pijač. Gojitelji cvetja in zelenjave so ponujali raznovrstne sadike cvetja in zelenjave. Varovanci varstveno delovnega zavoda Muc so prodajah svoje izdelke, župnijska Karitas Polzela je organizirala izdelovanje in prodajo butar za cvetno nedeljo ter srečelov, izkupiček pa so namenih za pomoč socialno šibkim družinam. Sejem si je ogledalo kar nekaj obiskovalcev, nad čimer so bik navdušeni tudi turistični delavci, ki nameravajo sejem tudi v bodoče organizirati. Podoben sejem je pripravilo tudi Društvo podeželskih žena občine Braslovče v Braslovčah, kjer so podobno kot na Polzeh ponujali dobrote, primerne za vehkonočni čas. T. Tavčar Župnijska Karitas je pripravila butare, katerih izkupiček bo namenjen revnim. V čast visokim letom V KS Galicija predstavniki KS in krajevnih organizacij obiščejo slavljence, ki praznujejo devetdeseto ali višjo obletnico svojega rojstva in jim v imenu sokra-janov zaželijo vse najboljše ter jim izročijo darila. Pri Francu Falantu Tokrat so obiskali Pavlo Vidmar iz Velike Pirešice, ki je praznovala 90. rojstni dan. Pavla se je rodila v Škoflji- ci pri Ljubljani. Nekaj časa je živela v Krškem, zadnjih šest let pa živi pri hčerki Anici. Kot je slavljenka povedala, ji življenje ni prizanašalo, kruh si je služila kot sadjarka in večino delovnih let preživela v lepem in slabem vremenu med drevjem na plan- tažah. Pavlo so ob njenem prazniku obiskali predsednik KS Vlado Majer, predsednik Društva upokojencev Galicija Jože Krulc, Stane Žagar, Marjan Zupančič, predsednica KO RK Dragica Tratnik in Katica Petrin. Vlado Majer, Katica Petrin in Dragica Tratnik so v zaselku Železno obiskali tudi najstarejšega krajana Franca Falanta, ki je dopolnil 94 let. Z veseljem jih je pričakal in kot že večkrat doslej povedal, mu življenje ni dalo veliko lepega, pa je bilo kljub temu lepo in je dočakal visoko starost. Zdaj rad obuja spomine na svojo mladost in tudi tokrat je bilo tako. T. Tavčar Pri Pavli Vidmar Njen jubilej - praznik vseh Galičanov Pesem iz 850 mladih grl ’’Vzemite si čas in občudujte naravo. Lepota narave spodbuja radost, hvaležnost in zdrave misli. Naučite se, da je včasih dobro molčati. Jejte in pijte zmerno. In zapomnite si, da je življenje treba živeti in v njem tudi uživati, zato se veliko smejte in večkrat zapojte.” Takšen je recept za dolgo življenje stoletnice Mici Cviklove oziroma Marije Ramšak iz Hramš. Marija je veseljakinja že vse svoje življenje. Tildi takrat, ko je bilo hudo, je skušala vse obrniti na svetlejšo stran. Že od nekdaj je rada hodila na zabave, skoraj nepogrešljiva je bila na porokah. Teh se je nabralo preko 300 in na vseh je s svojimi napitnicami razveseljevala svate. Poznala je vse ljudske običaje, stare pesmi, za nameček pa je s svojim vedrim obrazom in iskrivimi očmi znala mnogim pričarati nasmeh na usta. Tudi zato je bila njena gostilna, ki jo je imela pred 2. svetovno vojno na domačiji v Zavrhu, vedno polna zadovoljnih gostov. Veselje in nasmeh na ustnicah je vsa leta njen prepoznavni znak in takšna se je pokazala tudi na praznovanju ob 100-letnem jubileju, ki ni bil samo njen praznik, ampak kar praznik celotne KS Galicija. Marijo so na rojstni dan najprej peljali v domačo župnijsko cerkev, kjer je več kot 60 let prepevala v cerkvenem pevskem zboru, za kar so se ji ob tej priložnosti posebej zahvalili s kipcem Marije, ki ji ga je izročil predsednik cerkvenega zbora Stanko Žagar. Po slovesni maši, ki jo je daroval domači župnik Janko Cigala, je Marijo pred izhodom iz cerkve pričakal župan občine Žalec Lojze Posedel, s katerim se je skozi vodni tunel, ki so ga njej v čast pripravili domači gasilci, odpeljala v Dom krajanov. Slavljenki so pripravili pravo veselico z bogatim kulturnim programom. Deležna je bila tudi veliko lepih besed in daril sorodnikov in drugih udeležencev praznovanja. V kulturnem programu je nastopila folklorna skupina OŠ Trje, cerkveni pevski zbor in Pihalna godba iz Hramš, z izvirnim in hudomušnim vodenjem je celotno praznovanje pestrila tudi njena vnukinja, s harmoniko pa sorodnik Peter Krč. Mariji so čestitah tudi Lojze Posedel, predsednik KS Galicija Vlado Majer, predstavnica KO RK Dragica Tratnik in v imenu Društva upokojencev Velika Pirešica - Galicija Jože Kruleč. Slednji je povedal, da je Marija njihova najstarejša članica, na kar so posebej ponosni. Tudi Marija je ponosna na svoja leta in še vedno polna življenja. Vsakomur rada reče: ’’Brez skrbi, saj bom še živela in še bo lepo.” Da misli resno, je pokazala tudi ob igranju pihalne godbe iz Hramš, saj je s pravim zanosom dirigirala. Več kot 100 udeležencem slavja je ob spremljavi harmonike zapela hudomušno pesem Petelinček. Življenje Marije Ramšak je knjiga spominov. Preživela je nekaj vojnih let in zamenjala nekaj režimov. Rodila se je na veliki kmetiji Šupergerjevih v Zavrhu. Bila je ena od petih otrok dokaj premožne domačije. Kljub veseli naravi se dolgo ni vdala zakonskemu jarmu. Prvič se je poročila šele pri šestintridesetih letih, pa še takrat ji je ljubezen vzela H. svetovna vojna. "Drugič sem se poročila čez devet let. Pri poročnem obredu je strela udarila v cerkev in nas vse močno prestrašila. To za marsikoga ni bila najboljša popotnica za najino skupno življenje, vendar pa se potem ni zgodilo nič presenetljivega. Ker z možem nisva imela otrok, sva po srečnem naključju posvojila Jožeta in mu posvečala vso ljubezen. Zanj sem bila vedno mama. In ljubezen mi tudi vrača. Dokaz za to je bilo tudi praznovanje moje 100-let-nice,” je povedala Marija. Marija je res zanimiva ženska. Na dan prehodi kakšen kilometer, dva ah več, kar jo ohranja vitalno. Le shši zelo slabo. Zanimivo je, da ni bila še nikoh v bolnišnici. Cviklova Mici svojo visoko jesen življ-enja preživlja zadovoljna in vesela. Življenje ji poleg sina Jožeta lepšajo še snaha Marinka ter vnuki Joško, Tanja in Petra. V veliko veselje so ji tudi pravnuki Gašper, Patricija, Maruša in ostali. Vsi, ki so praznovali z njo, so slavljenki želeh še veliko nasmeha, iskrivih oči in prijetnih trenutkov v krogu družine in med svojimi krajani, ki bodo z veseljem prisluhnili še kateri od njenih napitnic. D. Naraglav Dvorana doma II. slovenskega tabora Žalec Je bila prizorišče območne revije pevskih zborov osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Prireditev, ki so jo pripravili v sklopu prireditev Kultura brez meja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, so pripravili Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Žalec, Zveza kulturnih društev Savinja Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, občine Spodnje Savinjske doline in I. OŠ Žalec. Na reviji, ki je potekala v dveh dehh, je nastopilo skupaj več kot 850 mladih pevcev. V prvem delu revije so nastopih otroški pevski zbor H. OŠ Žalec, OŠ Griže in podružnične osnovne šole Liboje, Gotovlje in Trje, OŠ Petrovče, mlajši otroški zbor Miš -maš OŠ Griže, Sonček OŠ Polzela in mladinski pevski zbor OŠ Petrovče, Polzela in Griže. V drugem delu so zapeli otroški zbor OŠ Šempeter, Prebold in Vransko - Tabor, mlajši otroški zbor Ciciban OŠ Vransko -Tabor in I. OŠ Žalec ter mladinski pevski zbor OŠ Šempeter, Prebold, Vransko - Tabor in 1. OŠ Žalec. Nastope posameznih zborov je ocenjeval Franc Kovač z Republiškega sklada za kulturne dejavnosti. Mladi pevci imajo vehko znanja in prizadevne zborovodje, množičnost pa nakazuje, da se v tem delu Slovenije za pevski podmladek ni bati. Otroci so peh z veseljem, polni žara, da jih je bilo užitek poslušati. T. Tavčar Več kot tisoč pohodnikov prebujalo pomlad Marija med dirigiranjem pihalni godbi iz Hramš Med nastopom otroškega pevskega zbora podružnične OŠ Gotovlje, ki šteje 28 mladih pevcev, zbor pa vodi Zdenka Markovič. Pohod je v večji meri potekal po ravninskem delu, zato je bil primeren za vse pohod/iike. Žalske lekarne so tudi letos organizirale rekreativni pohod, s katerim obeležijo svetovni dan zdravja. Letošnji pohod je bil vljučen v dveletni projekt Prebudimo pomlad v sebi in pohodniki so bili pri prebujanju pomladi več kot uspešni. Kljub meglenemu nedeljskemu jutru se je 18. aprila na startu pohoda pri žalski šoli precej pred dogovorjeno 9- uro pričela zbirati množica pohodnikov. Na cilju na Sv. Jederti jih je bilo kar 1.500. To je več kot dvakrat toliko kot lani. Že med pohodom jih je pozdravilo sonce. Tretji rekreativni pohod so Žalske lekarne, ki s projektom Prebudimo pomlad v sebi sodelujejo v programih ministrstva za zdravje RS o varovanju in krepitvi zdravja, tokrat organizirale v sodelovanju s Planinskim društvom Žalec. Pohodnike so spremljali planinski vodniki. Najhitrejši so bili seveda na cilju vehko prej. Pohodniki so lahko izbrali tudi krajšo pot, po daljši pa so imeh možnost prehodih še jamo Pekel, kar so omogočili člani Turističnega društva Šempeter. Pri jami Pekel in pri lovskem domu Rinka je pohodnike čakal čaj, ki ga tradicionalno zmešajo v lekarni, prav tako so poskrbeli za enolončnico, ki so jo skuhali tudi za vegetarijance. Čeprav so predvidevali večjo udeležbo kot lani, ko se je pohoda udeležilo 600 pohodnikov, je bilo potrebno enolončnico ponovno pripeljati iz dohne. Pohoda so se udeležili tudi člani planinskega in upokojenskega društva Trbovlje, pohodniki iz Rogaške Slatine, Oplotnice, Vitanja, Šentjurja in Celja. Pohodniki so dobih tudi spominske majice in skodelice. Za kratek kulturni program so na cilju poskrbeli učenci I. OŠ Žalec, ki so pripravili skeč in zaplesali. Zbrane sta nagovorila direktorica Žalskih lekarn mag. Lidija Pavlovič in župan občine Žalec Lojze Posedel. Župan je pohvalil prizadevne organizatorje in poudaril, Vsako leto je med pohodniki tudi žalski župan Lojze Posedel, ob njem direktorica Žalskih lekarn Lidija Pavlovič. 2 »de hibo no tretje gl tflhcotiriw poVyh, ob Swtowea doevu zdravja sia •as izjemo razveselili. Zagotovo sao »pvebodili pomlad v sebi« in naredili velik korak do boljšega poàrfjo. Kljub prizadevanjem, da bi vse izpeljali najboljša pa se je. žal. zgodilo torb kaj narobe. Ocen j v jemo, do vas je okrog sto do slo petdeset ostalo brez spominski!» majic, zalo sera se odločili, do jih ponovno noročimo. Vljudno vas torej prosimo, do v čas« od 10. de 20. maja pridete v lekarno Žalec po vok »spomin« na rekreativni pohod. S telesna aktivnostjo kropimo svojo zdravja todi v bodočo! da je zelo vesel tako množične udeležbe na pohodu, saj to dokazuje, da vehko ljudi skrbi za svoje zdravje in zdravo prehrano. Zaželel jim je še veliko varnih poti. Tudi Lidija Pavlovič je poudarila osnovni namen organizatorjev pohoda, namreč, da s prvim pomladanskim pohodom spodbudijo posameznike in vse družine k pohodništvu preko vsega leta. zabaval ansambel Aleksandra Ježa. Kljub zahtevni organizaciji je že dogovorjeno, da bodo prihodnje leto spet pripravili pohod. Organizacijo naj bi prevzelo Planinsko društvo Žalec, ki mu bodo Žalske lekarne pomagale pri izvedbi. Žalske lekarne po uspešno izvedenem pohodu nadaljujejo z drugimi prireditvami v okviru projekta Pohodniki so na irh planote prišli tudi skozi jamo Pekel. Na Sv. Jederti so se predstavile ekološke kmetije z domačimi kruhi pa Društvo podeželskih žena Ponikva. Kdor je želel, so mu izmerili krvni tlak, veliko je bilo nasvetov o zdravem načinu življenja, z glasbo pa je množico Prebudimo pomlad v sebi. Za vse, ki jim ni vseeno za svoje zdravje, bodo 29. maja dopoldne v Žalcu v soorganizaciji z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec izvedU tudi test hoje na 2 km. K. R., foto: Sherpa “Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen pri svojem poskusu.” DOMININE POKORN GRMOVJE prireja v sodelovanju s SPECIALNO OLIMPIADI) SLOVENIJE 11. REGIJSKE IGRE “Specialne olimpiade Slovenije” v soboto, 8. maja 2004, s pričetkom ob 9- uri na stadionu v Žalcu. Vljudno vas vabimo, da se prireditve udeležite ter spodbujate vse tekmovalce, ki z močno voljo, vztrajnostjo in treningi premagujejo svojo motoriko do športnih uspehov. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 april2004 Naša dediščina Naš domači kraj (XX. del) Poznamo svoj domači kraj? To je vprašanje, Id ga je v slavnostnem govoru na proslavi ob kulturnem prazniku postavil znani slovenski pisatelj Miloš Mikeln. Ali vemo, od kod izvira ime kraja, v katerem živimo? 26. februarja so Slovenske novice med Zgodbami o stvarjenju pisale o letih, ko se je pod obronki Menine in Dobrovelj raztezalo jezero. Popotnik, ki je prišel v te kraje, si je postavil kočo, lučaj od vranjega gnezda, s čolnom je brodarii po jezeru, pozdravil čaplje, ki so domovale ob jezeru. Prebivalci ob jezeru so izkopab prekop, da bi se zavarovali pred poplavami. Sčasoma je jezero presahnilo. Prebivalci so v spomin na življenje ob jezeru Vransko poimenovab po vranah, Brode po brodarjih, po čapljah Čeplje. V spomin na prekop so eno izmed naselij poimenovab Prekopa, kjer pa so se poslovik od zadnjih kapelj jezera, so naselje poimenovab Kaplja. Zgodovina izpričuje, da je bilo tam nekoč močvirje in da prva rimska cesta zaradi močvirja ni bba speljana mimo Vranskega, temveč pod Krvavico prob današnjemu Taboru. Na Dobrovljah so bik nekoč mogočni hrastovi gozdovi, staro ime je ”dob” in od m Dobrovlje. V letošnjem lem so izšle knjige, ki vebko povedo o domačem kraju, na primer monograbja Griže, avtoric Magde Ježovnik in Brede Veber, knjiga Ivana Dolinarja Zgodovina Latkove vasi v Savinjski dolini, GD Drešinja vas je izdalo knjigo ob 90-letnici GD Drešinja vas in 990-letnici Drešinje vasi. V vseh teh knjigah najdemo marsikaj o domačem kraju, pa tudi o imenih. V monografiji Griže je objavljeno poslovilno pismo Alberta Prodenčerja. Ivan Dohnar je ugotovil, da so bili Prodenčarji posestniki na prodnab zemlji. Lahko povežemo, da rod Prodenčarjev izvira s kmebje, ki je bba na prodnab zemlji. V knjigi Zgodovina Latkove vasi v Savinjski dolini so opisane domačije Prodenčarjev. V monografiji lahko med. drugim preberemo, da pokrivajo gozdovi v KS Griže kar 58 % ozemlja, kar potrjujejo tudi imena zaselkov. Na Bukovici je prevladovala bukev. Gozdnik je dobil ime po obsežnih gozdovih, v katerih so nekoč prebivale vile. Pod Gozdnikom je naselje Podgozdnik. V spodnjih Grižah se nahaja zaselek Hrastje, kjer je nekoč prevladoval hrast. V gornjem delu Griže je Hrastova Gorica, v Vebki hosb je domačija Vebkohostnikov. Ib so bili obsežni gozdovi in na to območje naj bi Celjski grolje naselih logarje. Domneva se, da je bilo njegovo domovanje na današnji Vebkohostnikovi domačiji. V bbžini je naselje Bezovnik (breza), kamor pridemo skozi Boršte. Ime izvira iz nemške besede Forst gozd. Ime boršt izvira iz rekefnih značilnosb. Je nekulbvirano na novo izkoriščeno zemljišče. Iddi pri drugih krajih lahko najdemo izvor imena. Griže peščeni plaz, prod, kršje, pust s skalami in kamenjem pokrit pas, predel zemlje. Izhodišče je zemljišče, na katerem se je ab v bbžini katerega se je izobbkovala naselbina. Staro ime za Migojnice je Megojnice. Podlaga za poimenovanje vasi je megla. Vas leži ob Savinji, kjer se pogosto pojavi megla. Bmica izvira iz imena bmje v pomenu blato, prst oziroma bmen v pomenu gkne. Creta pomeni močviren, nižinski svet s travo in nizkim grmičevjem. Iddi neugodne geološke razmere so bile osnova za poimenovanje naselja. Polzela - zemljišče, ki polzi; Loka - golo mesto, neporasel kos tal, neobdelan kos zemljišča sredi polja. Iddi to ime izvira iz rehefne značilnosb zemljišča. Ivan Dolinar je v svoji knjigi med drugim zapisal: ’’...loka - močvirnata, mokrotna dobna ob vodotoku”. Gmajna - občinska skupna posest, še poprej posest fevdalca. Ivan Dolinar v svoji knjigi navaja: "...med dajatvami fevdalnemu gospodu za pašo na gmajni je bba tudi perutnina.” Zibika -ime naselja v spodnjih Grižah - močvirnat svet, barje, ki pozimi zmrzne in se ziba. Kurja vas, kjer so si postavik svoje domovanje predvsem rudarji. Ime živab v imenu kraja pomeni socialni položaj naselja. Včasih je bila pod Bukovico tudi Zajčja vas. Primera povesta, da lahko iščemo izvor imena kraja tudi pri živakh. V knjigi Ivana Doknarja so med drugim opisana posamezna naselja. Podrobno je opisano naselje Groblja. Beseda groblja ima več pomenov: zemljišče s kupi kamenja, pobranega z njiv, travnikov ter pašnikov, prodnat ter slabo rodoviten svet, ledeniški nasip, kamnib plaz, gomila, pokopahšče in območje, kjer je bilo nekoč naselje. Jezikoslovci domnevajo, da je beseda Savinja pomanjševalnica imena reke Save, ki je predslovanskega izvora. Mogoče je ime Sava nastala iz latinske besede sano - ozdravid, popravib, oziroma sanus - zdrav, razumen. F. Ježovnik Dan upora na pragu Eli ”Tokratno praznovanje praznika uporništva v trenutku, ko smo 1. aprila vstopili v vojaško zvezo Nato in ko bomo 1. maja vstopili v Evropsko skupnost držav kot samostojna država Slovenija po 1400-letni prisotnosti v tem delu Evrope, ima še poseben pomen, saj bomo že naslednji praznik praznovali pod zastavo evropske skupnosti. Na tej novi zgodovinski prelomnici moramo še enkrat povedati tistim, ki jim zgodovinski spomin sega samo do leta 1990, da so bila dejanja našega uporništva prisotna poldrugo tisočletje in da so bila še posebej intenzivna v preteklem stoletju, ko smo končno okronali naš cilj z državno samostojnostjo leta 1991- Z zgrajeno upornostjo na teh izkušnjah bomo lahko verodostojen partner v enakopravnosti z državami skupnosti, kamor se vključujemo. Da je danes še vedno ta lepi zeleni podalpski košček Evrope naš dom, se moramo zahvaliti našim prednikom, ki so z zavestjo, ponosom in uporniško trmo vztrajali, predvsem pa kljub večstoletni romanizaciji in predvsem germanizaciji s strani sosedov ohranili naš jezik kot simbol naroda...” S temi besedami je zbrane na proslavi dneva upora proti okupatorju v Žalcu nagovoril tokratni slavnostni govornik podpredsednik 00 ZB in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline Viljem Petek. Slednji je v nadaljevanju povzel zgodovino Rado Cilenšek med prejemom zlate plakete iz rok Milana Batističa slovenskega naroda in njegovo uporništvo s poudarkom na D. svetovni vojni, OF in dogodkih, ki so ključnega pomena za državotvornost in obstoj slovenskega naroda in so zgodovinsko povezani z letom 1991, z našo osamosvojitvijo in tudi z vstopom v polnopravno članstvo EU. Spomnil je tudi na kolaboracijo, ki žeti v sedanji demokraciji pisati novo zgodovino. Ob zaključku pa je dejal: ’’Čeprav smo mlada država, imamo vendarle dolgo narodnostno tradicijo ter dolgo in uspešno prehojeno pot, zato lahko Slovenci in državljani Slovenije ob predstojeći zgodovinski prelomnici brez klečeplazenja, s samospoštovanjem, pokončno in s ponosom vstopimo v enakopravno združbo evropskih narodov.” Proslavo so organizirali občina Žalec, Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske doline, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, veteransko društvo Sever za celjsko območje - Žalec in Društvo izgnancev Slovenije - ENERGETSKO VARČNE KLIMATSKE NAPRAVE CENE ŽE OD 139.500,00 SIT (OBROK 16.625,00 SIT) NAKUP NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI tel: 03 71314 82, gsm: 041 633 856 občinski odbor Žalec. Projekt proslave si je zamislila in ga z recita-torsk - dramaturškimi nastopi bogatila Jožica Ocvirk. Akterji kulturnega ustvarjanja na odru pa so tokrat bili vokalist Dušan Banko ob spremljavi harmonike Alfonza Lesjaka, Mladinski pevski zbor I. OŠ Žalec pod vodstvom zborovodkinje Zdenke Markovič, folklorna skupina podružnične OŠ Trje in Mešani pevski zbor A Cappella iz Petrovč, ki ga vodi zborovodja Mitja Bervar. S pozdravnim nagovorom je slovesnost obogatil tudi župan Lojze Posedel. Ob zaključku prireditve je glavni odbor ZZB NOB Slovenije z zlato plaketo ZZB NOB Slovenije odlikoval Rada Cilenška, ki je že več kot 30 let aktivno vpet v delo borčevske organizacije, od leta 1999 pa je predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Spodnje Savinjske dobne. Priznanje mu je izročil predstavnik glavnega odbora ZZB NOB Slovenije Milan Batistič. D. Naraglav Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold tel: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 Lastnosti Širok plaid Globoki utor) Radialna konstrukcija E DOSTAVIMO TUDI NA DOM YEAR traktorskih in Savinjsko dolino. OČAMO GODOMLJA, GASA, NA GRABNU V zadnjem zapisu o Žalcu smo prišli na breg potoka Godomlja, ki izvira v Gotovljah in je obkrožil del starega Žalca. Profesor Natek navaja, da so v letih 1954 do 1964 opravili regulacijo Ložnice, izkopali za Godomljo kanal in leta 1965 odvajalno strugo, ki se nad Arjo vasjo kot desni pritok pridruži Ložnici. Godomlja je pomenila največjo oviro pri razraščanju Žalca proti severu (to je proti Gotovljam in Ložnici), zato so v času regulacije Ložnice skušali razrešiti tudi to vprašanje oziroma ta problem zadrževanja visokega nivoja talnice in poplav, (prof. Milan Natek, Poplavna območja v Spodnji Savinjski dolini, Geografski zbornik, 1978). Mi smo se ustavili na bregu Godomlje, ki je bila včasih več ali manj mejni potok trga. Na levem bregu Godomlje je stala le Roblekova domačija z mogočnim topler-jem in še nekaj stavb. Na levi strani bele ceste je bila Roblekova gostilna, ki se omenja že leta 1905. Pred drugo svetovno vojno je gostilno vodila Fani Pravdič, po osvoboditvi pa gostilne niso več odprli. Ut je bil leta 1920 rojen Marjan Pravdič, ki je padel kot partizan pod Mrzlico leta 1944. Iti še danes stoji obsežno poslopje Roblekova sušilnica. Pred drugo svetovno vojno so v njem igrah, plesali, pripravljali različne prireditve. Malo naprej se nahaja sejmišče. Del parka je služil za sejmišče. Ob sejmišču je stal manjši kozolec, ki je zgorel po drugi svetovni vojni. Nasproti cerkve, na desni strani ceste, pa je stal večji kozolec. Ob letalskih napadih med II. svetovno vojno, ko je bila nevarnost zračnega napada, so gasilci svojo opremo evakuirali pod večji kozolec. Roblekovi so podarili zemljišče za prvotno pokopališče. Na drugi strani ceste se je med Žalcem in zlatim križem nahajal atelje W. Federmayerja, ki je leta 1911 izdelal razglednico Petrovč. Med žalskimi obrtniki iz leta 1905 je v Trgovskem in obrtniškem kažipotu za slovensko Štajersko omenjen Federmayer kot brivec. Na koncu drevoreda gremo preko bele ceste v Gaso, ki vodi ob Godomlji proti jugu. Moramo mimo perisca pri Lorberju do perišča nasproti sirotišnice. Prva hiša na desni je Jerekova gostilna, ki je imela vhod s trga. Hi so gospodarili dve sestri in brat. Druga hiša na desni je bila Pareltova. V njej je živel pisar, fini gospod. Sledila je Strahovnikova domočija, delavnico pa so imeli na levi strani ceste. V Trgovskem in obrtniškem kažipotu iz leta 1905 je zapisano, da je imel mizarsko delavnico takrat v lasti Bernhard Strahovnik. Na križišču med Gaso in cesto Na grabnu je stala manjša stavba, kjer so imeli pred drugo svetovno vojno svoje domovanje reveži. Med prvo svetovno vojno so se v stavbi nahajali italijanski vojni ujetniki. Cesta Na grabnu vodi od stare osnovne šole proti Godomlji. Ta cesta nas pripelje do stavbe elektrarne. Malo naprej se nahaja stavba HED-a, ki služi za skladiščenje hmelja. Leta 1941 so v njej Nemci uredili pomožno zbirabšče za slovenske družine, ki so jih nato izgnali. V stavbi elektrarne so po prvi svetovni vojni izdelovali nogavice. Leta 1912 je bila v Žalcu ustanovljena delavniška družba Elektrarna Žalec. V monografiji Griže lahko preberemo, da je do leta 1919 sama proizvajala elektriko. Leta 1919 je zaradi pomanjkanja dizel goriva prodala svoj dizelski motor in žalsko omrežje priključila na elektrarno Vrbje. Leta 1928 so se priključili na elektrarno Zabukovica. V monografiji je zapisano, da so postavili daljnovod Zabukovica - Žalec in da so nekateri temelji vidni še danes. Leta 1928 je začela delovati elektrarna v Velenju, katere lastnica je bila Kranjska dekliška družba, ki je sčasoma pokupila vse električne naprave v Savinjski dolini in leta 1932 izklopila elektrarno v Zabukovici. Po letu 1930 so z daljnovodi povezali Celje, Braslovče itd., krajevno omrežje v Žalcu pa se je preko Podloga priključilo na velenjsko elektrarno. Rudnik Zabukovica je postavil parno elektrarno že med prvo svetovno vojno. Elektrarna je imela dva trofazna generatorja s pogonom na parno lokomotivo. Služila je za potrebe rudnika, elektriko pa so oskrbovali tudi bližnje hiše in Žalec. Malo pred šolo je stavba, v kateri je bil po osvoboditvi zdravstveni dom. Omenimo, da je bila tu med prvo svetovno vojno tudi vojaška bolnišnica. Pred šolo je stal vodnjak, nasproti šole, preko ceste, pa stavba osrednjega skladišča za hmelj - hmeljama. Skladišče je bilo zgrajeno leta 1902 in večkrat povečano. Po drugi svetovni vojni je hmeljarna pogorela. Ohranjena je razglednica, na kateri je posnetek hranilnice iz leta 1915, ki jo je založil Pilih, trgovec iz Žalca. Prikazali smo del trga Žalec, ki je bil ob koncu 19- stoletja eno izmed 75 urbanih nasebj na spodnjem Štajerskem. F. Ježovnik TRENUTNO SESTAVLJIVE PANELNE MREŽNI PANELI dolžina panelov 2,6 m višina po izbiri - trajno zaščiteni proti rjavenju • cenovno Izredno ugodni - za okrasno in uporabno ograjevanje hiš, vrtov, vikendov. LOČICA 65/D, SLIK0PLESKARSTV0 IN IZDELAVA LASTIČNIH FASAD $LBp Herman Albin Soseska 12, 3312 Preb* Tel.: 03/705 30 52 Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/826-116 albin.herman@siol.net Križanka april2004 risili KIH RUSKA RAMA BAZAV KAZAHST. JADRAN. OTOK FIZIK CURIE SREDISCE VRTENJA MOČAN UDAREC ŽOGICE RENU SL PISEC iEBML FILOZOf PEVKA ŽLAHTNA NOGOMET. ŠILJAK SODOBNIK KELTOV KONČEN- TRACUA MESTO NA FINSKEM ŠTEV SIRLIS VDOVA JOHNA LENNONA MAROGA PLOD PIŠČALKA ZAKLICA-NJESQV.. SL SLIKARKA LOJZE DOLINAR IGRALEC SHARIF SL POPEVKAR GRŠKI BOG LJUBEZNI ZGOO. KRAJ V POLDRAG KAMEN LETOVIŠČE V«!,, ANTON REKAV RUSIJI, PRITOK VOLGE IGRALKA mm JUZNOAM. INDIJANCI JEZIKOVNA SKUPINAV ZAHODNI AFRIKI EDO MIHEVC USESNI OKRASKI ANG. PASMA PSOV NAŠA IN TUJA ČRKA ORODJE IGRALKA DUŠE PISATELJ PRITOK SL. PISATELJ DEL STOPALA GLAVNO MESTO ARMENIJE AVSTRU. SLIKAR (HANS) MESTO V FREZALO SREDNJI PRST REKAV FRANCIJI GUSTAV ŠILIH VINKO GLOBOKAR PEVKA DEŽMAN ANTON SOLSKA OCENA AZIJSKA DRŽAVA LOVSKI PES DEL VOZA IGRALEC BARVILO ZA LASE, KANA VELIKA MESTO V VLOŽENA MEŠANA SOLATA HOSTA OBILICA DEU EDEN OD PLANETOV IGRALKA BLACK PLAKAT SEDMI PLANET BEU KOVINA IZNAKMg) VLEČENJE KRAJ PRI OPATUI NAUKO OSKAR NEDBAL PESNICA ŠKERL NEKD.SL KOŠARKAR SRBSKA ALFI FORMA TURIST. OBALA IZUMITELJ PULIJI > V IT. REKA PAD ASTRONOM LUKAV REKA NA TIROLSKEM JUDOISTKA SRAKA ZADETEK MESTO NA FINSKEM UTRIP POSLEDICA UPORABE ANG. IGR. PRITOK ODRE SLAVKO IGRALKA ULLMANN BET PRI GOBI VRSTA PRIKUHE STRAST, POŽELENJE NEZNANKA VMATEM. TANCIGA, PAJČOLAN IGRALEC PREBIV. PRLEKIJE PRILETEN MOŠKI UM. ZGOD. (EMILIJAN) SIJAJ. RAZKOŠJE REKAV GR.POOZ. IT. POPEVKAR SL KRAJ STALNO RIVAI IŠČ F NADUHA IGRALKA DAGOVFR RASTLINA S CVETOM TONE TISELJ REKAV K0LUM8UI (RIO) STAVČNI ČLEN, ATRIBUT GLAVNO MESTO TOGA LIT. ZGOO. DUŠAN PIRJEVEC VLADO NOVAK ZARJA ZORA PLOSKANJE LJERKA ? KRIVDA PEVEC JUL RAZPAD. RAZKROJ ZARADI VLAGE > SOPROGA PESNIŠKI POLNI SRK JAP. DROBIŽ BOGASTVO MESTO V GRČ Ul SL.SK1AD. REKAV FRANCIJI V BESEDILO VRINJENE BESEDE SLUŽBA LE« DEZEU TRAČANOV JUNAK ROMANA VZHODNO RAHU MFGU TEKOČINA V ŽILAH OBUKA RASTLIN. STEBLA ANTIČNO MESTO V ■I IT« Lil NEKD. IZRAEL PREMIERKA (SOLDAT FR, PISEC (EMILE) POLOŽAJ pri.m EDVARD KOCBEK KRAJPfll ULMU POVODNA KUNA INDUAN. OBUVALO PRITOK JEZERA TURKANA V AFRIKI OBLIKA SOCVETJA PESNICA VOUK GR BOG VETROV ZORAN DIDPK OTON SAJOVIC PREDPIS, PRAVILO HIPOOROM PRI LONDONU J / / foto: Miran Orožirn Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v marčevski številki Utripa: PEKARNA-SLAŠČIČARNA-BISTRO-TRGOVINA-VRANSKO-KROFI-NA-DOBER-SLADOLED-TIJDI-V-ŠEMPETER. Izžrebani nagrajenci: 1. Cvetka Keiner, Gotovije 102, Žalec; 2. Bernarda Padežnik, Vransko 21; 3. Ludvik Gorenak, Levec 88, Petrovče. Nagrajenci dobite vrednostne bone pokrovitelja Pekama, trgovine, slaščičarna, bistro - Roman Brglez, s. p., Vransko, v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je LEKARNA ŽALEC. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, do 10. maja 2004. a april2004 Živimo z zemljo Preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga v Savinjski dolini Primož PAJK, Fitosanitarna uprava RS, Sektor za zdravstveno varstvo rastlin Einspielerjeva 6, Sl-1000 Ljubljana Hrušev ožig (Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.) je nevarna karantenska bolezen, za katero se morajo ob ugotovitvi njene prisotnosti izvajati ukrepi za preprečevanje širjenja in zatiranje. Od leta 1998 poteka v Sloveniji sistematična raziskava, kjer se spremlja morebiten pojav in razširjenost bolezni. V okviru te raziskave je bila okužba prvič ugotovljena v letu 2001 in 2002 na Gorenjskem in je bila kasneje uspešno sanirana V letu 2003 beležimo v Sloveniji prvi večji izbruh bakterije. Bolezen se je močno razširila na širšem območju Gorenjske. S posameznimi okužbami pa je bila ugotovljena Uidi v okolici nekaterih pomembnih sadjarskih območjih, med katera prištevamo tudi območje Savinjske doline. Na območju Savinjske doline so bila potrjenja in kasneje uspešno sanirana žarišča okužbe na območju Velenja, Šempetra v Savinjski dolini in Hihinjske dobne. 1. Pravna podlaga Zakonska podlaga za izvajanje ukrepov pri preprečevanju in zatiranju hruševega ožiga je Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni Ust RS, št. 45/01 in 52/02-ZDU-1), na podlagi katerega je bil izdan Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni Ust RS, št. 18/04). Pravilnik predpisuje ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin, meje okuženega, ogroženega in nevtralnega območja, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin. Na podlagi pravilnika je bila s strani Fitosanitarne uprave RS izdana Odločba o določitvi mej okuženega območja in žarišč okužbe s hruševim ožigom. 2. Gostiteljske rastline Gostiteljske rastbne hruševega ožiga so rastline iz družine rožnic, in sicer iz rodov šmarne hrušice (Amelanchier), japonske kutine (Chaenomeles), panešplje (Cotoneaster), belega trna, gloga (Crataegus), kutine (Cydonia), japonske nešplje (Eryobotria), jablane (Malus), nešplje (Mespilus), ognjenega trna (Pvracantha), hruške (Pyrus), jerebike, skorša (Sorbus), fotinije (PhoUnia davidi-ana). Gospodarsko škodo lahko bolezen povzroči pri rastlinah za pridelavo plodov, kot sta jablana (Malus) in hruška (Pyrus). Pri nastopu okužbe je najpomembnejši čas cvetenje, ko se bakterija intenzivno razmnožuje v cvetovih, kasneje pa okuži rastlino gostiteljico bodisi skozi rane, ki jih predhodno povzročijo žuželke, ptiči ali mehanične poškodbe, ah pa skozi naravne odprtine. Pomemben dejavnik prenosa so tudi ljudje, ki dnevno prehajajo med različnimi območji. 3. Opredelitev območij V Sloveniji so glede na izbruh v letu 2003 opredeljena posebna območja, v katerih veljajo določeni ukrepi v skladu s pravilnikom. Posebno nadzorovano območje je celotno ozemlje Repubbke Slovenije, na katerem se razmejijo okužena in neokužena območja. Okuženo območje je območje, kjer se je hrušev ožig že ustabl. Za okuženo območje se smatra točka potrditve okužbe in pas s polmerom 1 km, ki je opredeljeno tudi kot žarišče okužbe, kjer je hrušev ožig ustaljen (Gorenjska). Neokužena območja so vsa območja v Republiki Sloveniji, kjer se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja v t.i. varovalnih pasovih, ki obdajajo bodisi žarišče okužbe, drevesnico, matični nasad ah pa neokuženo mesto ah enoto pridelave sadilnega in razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin. Ogrožena območja so opredeljena na podlagi površin intenzivnih sadovnjakov v občinah (upravnih enotah) in presegajo prag 10 ha. Na širšem območju Savinjske doline so tako opredeljene občine Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Vojnik in Žalec ter upravne enote Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Seznam ogroženih območij je sestavni del pravilnika in je dostopen na spletni strani Fitosanitarne uprave RS, kjer so priložene tudi vse druge informacije (zakon, pravilnik, odločba). 4. Sum na okužbo in potrditev Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah katera od naslednjih vidnih znamenj: • razpoke in rakaste rane na lesu, Bakterijski izcedek, ki se ob pristnosti vlage izloča bodisi na plodovih ali na mladih vršičkih poganjkov in se s pomočjo lektorjev prenaša na sosednje rastline (foto: V. Škerlavaj) nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja, • brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi • voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov in cvetnih šopov, • kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico, • ožgan videz okuženih poganjkov: vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve, • sprememba barve iz prejšnje alinee se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista, • plodovi potemnijo, se posušijo in zgr-bančijo (mumificirajo), • posušeni cvetovi, fisti in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj, kadar so izpolnjeni vsi pogoji za okužbo: občutljiva fenološka faza rastlin, okuženo območje in ugodne klimatske razmere, ki jih ugotovi in njihovo nevarnost napove izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov s pomočjo prognostičnega modela (npr. Maryblight). Ob sumu na okužbo je vsak imetnik gostiteljskih rastlin dolžan obvestiti pristojnega inšpektorja (enota Fitosanitarne inšpekcije Celje) ali pooblaščenega izvajalca javne službe zdravstvenega varstva rastlin (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije) in upoštevati naslednje splošne higiensko-sani-tame ukrepe: • domnevno okuženih rastlin se ne sme dotikati brez razloga, • delo z domnevno okuženimi rastlinami je potrebno takoj prekiniti, • razkužiti mora orodje, mehanizacijo, obutev, oblačila in roke, če je prišlo do stika z domnevno okuženimi rastlinami (pripravki na podlagi 10 % raztopine natrijevega hiperklorita: Varekina, Arekina, Clorox, 70 % etilnega alkohola ter razpršila Incidin liquid; orodje je možno razkužiti tudi z ožigan-jem s plamenom in vročo vodo ali paro z vsaj 70 °C). Ob sumu na okužbo s hruševim ožigom na neokuženem območju ali na mestu pridelave gostiteljskih rastlin za saditev je potrebno odvzeti vsaj en vzorec rastlin zaradi laboratorijske analize. Med čakanjem na analizni izvid lahko pristojni inšpektor odredi prepoved prenosa rastlinskega materiala, embalaže, orodja, mehanizacije. Po potrditvi suma na okužbo se ukrepi v žarišču okužbe (točka +1 km pas) izvedejo na podlagi nadaljnjih vizualnih znamenjih pri gos- titeljskih rastlinah in ustne odločbe pristojnega inšpektorja. 5. Ukrepi na ogroženem območju Na ogroženih območjih, ki jih določi uprava na podlagi uradnih registrov in evidenc, veljajo v času trajanja nevarnosti zaradi širjenja hruševega ožiga nekatere omejitve in prepovedi. 5.1 Omejitev gojenja gostiteljskih rastlin Imetniki panešpelj (Cotoneaster spp.), ognjenega trna (Pyracantha), fotinije (Photinia), gloga (Crataegus) in kutine (Cydonia), ki rastejo na ogroženih območjih (zlasti v t. i.varovalnih pasovih), in sicer v 250 m pasu okoli drevesnic in matičnih nasadov in 100 m pasu okoli intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov, morajo do 31. marca 2004 te rastline izkrčiti in ustrezno uničiti, da se prepreči širjenje hruševega ožiga. Na teh območjih je tudi prepovedano sajenje teh gostiteljskih rastlin. Imetniki drevesnic, matičnih nasadov ter intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov so dolžni pregledovati varovalne pasove in sodelovati pri odstranitvi rastlin in po potrebi na pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije (v primeru kmetijskih rastlin) oziroma na Zavodu za gozdove Slovenije (v primeru gozdnih rastlin) lahko predlagajo odstranitev teh rastlin. 5.2 Omejitev premeščanja čebel V času nevarnosti zaradi hruševega ožiga je prepovedan premik čebeljih družin od 15. marca do 1. julija (Primorska) ter od 25. marca do 15. julija (preostala Slovenija) z okuženega območja na ogrožena območja v bližino sadovnjakov. Imetnik čebel lahko izjemoma premešča čebelje družine, če pred premikom izvede enega od karantenskih ukrepov (48-uma zaprtost čebel v temnem prostoru oziroma 72-uma karantena na nadmorski višini 1300 m ali na območju, kjer ni cvetočih gostiteljskih rastlin na preletni razdalji čebel). Pred izvedbo teh ukrepov mora obvestiti fitosanitarnega inšpektorja. Imetnik čebel se mora pred premeščanjem pri izvajalcu pašnega reda (poverjenik za pasišča) pozanimati o vrsti območja in zahtevah, pod katerimi lahko premešča čebele na pašo. Prevozna sredstva za premeščanje čebel oziroma čebelnjake mora v času premeščanja opremiti s pisno izjavo o izvedenih karantenskih ukrepih, ki jo dobi na pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije (Celje) in jo mora pristojni fitosanitarni inšpektor tudi overiti. 5.3 Dolžnosti imetnikov na ogroženih območjih Med rastno dobo so imetniki gostiteljskih rastlin dolžni pregledovati rastline, zlasti ob vsaki napovedi nevarnosti, še posebej pa v času cvetenja, rasti poganjkov in ob hudem vetru, neurju ali toči. Pregled mora biti izveden najmanj enkrat mesečno. 5.4 Sodelovanje lokalne skupnosti Občine pri nadzoru hruševega ožiga sodelujejo s svojimi pristojnostmi. Sprejmejo lahko program, ki spodbuja krčenje gostiteljskih rastlin, ki ne služijo pridelavi plodov in njihovo nadomeščanje z negostiteljskimi rastlinami s sorodnimi lastnostmi. Negostiteljske sadne rastline so rastline iz rodu Prunus (sliva, marelica, breskev, češnja, višnja). V družini rožnic, kamor spadajo gostiteljske rastline hruševega ožiga, so nekatere vrste tolerantne ali pa deloma odporne proti hruševemu ožigu. V letošnjem letu je z namenom informiranja lokalnega prebivalstva, ki se soočajo s problematiko hruševega ožiga, izšla knjiga z naslovom Hrušev ožig (Erwinia amylovora), kjer so predstavljene glavne značilnosti hruševega ožiga (revija SAD). V omenjeni knjigi je tudi seznam nekaterih negostiteljskih rastlin hruševega ožiga (Štiftar), ki lahko uspešno nadomestijo gostiteljske rastline. 5.5 Vzpostavitev koordinacijskih središč na lokalnem nivoju V primeru izbruha bolezni Fitosanitarna uprava RS imenuje lokalne koordinatorje iz javne službe zdravstvenega varstva rastlin (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije), ki zbirajo podatke o pregledih, ki jih opravljajo skupaj s kmetijsko svetovalno službo. V primeru izbruha se oblikujejo operativna koordinacijska središča za terenske preglede pod vodstvom vodje pristojne fitosanitarne inšpekcije (enota Celje). V izvajanje preprečevanje širjenja in sanacijo bolezni se po potrebi vključi tudi Uprava Vaš^pai^ner na vrtu in polju Grajski trg 21,2327 Rače e-mail: infoa@aropi.si ; Prijazno vas vabimo v našo prodajalno v : CELJE na Ljubljanski 93, tel.: 03/492 70 46, : kjer vam po ugodnih cenah nudimo veliko : izbiro sredstev za varstvo rastlin, : semenske koruze, travnih semen, semen : vrtnin in cvetlic, čebulnice in gomoljnice * rož, razne vrste specialnih substratov in • gnojil, CP-škropilnice, lončke in korita za j rože, hrano za male živali in še marsikaj, : kar boste v teh pomladanskih dneh : potrebovali pri opravilih na vrtu in polju. : Poleg pestre ponudbe boste v naši trgovini j dobili tudi ustrezen strokovni nasvet. : PRIJAZNO VABLJENI! Delovni čas od ponedeljka do petka od 7.30 : do 17.00, sobota od 8.00 do 13.00. : SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o, ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. 24 UR RS za zaščito in reševanje, lokalne skupnosti ter organizacije javnega značaja, ki delujejo na lokalnem nivoju (civilna društva, gasilska društva in komunalna podjetja). Evidenca uradnih prijav se vodi na posebnem računalniškem programu (FITOnadzor), ki ga vzdržuje Fitosanitarna uprava RS. Zaključek V primeru suma na okužbo na lokalnem nivoju morajo imetniki sum takoj prijaviti pristojni fitosanitarni inšpekciji (enota Celje) ali izvajalcu javne službe zdravstvenega varstva rastlin (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije), ki bosta ob ugotovitvi na utemeljen sum temu ustrezno ukrepala. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Ukrepi kmetijske politike za leto 2004 V Uradnem listu Republike Slovenije sta bili v marcu objavljeni uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 in uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za leto 2004. V začetku aprila so na območju Spodnje Savinjske doline potekale predstavitve ukrepov kmetijske politike. Predstavitev se je udeležilo skupaj okrog 300 kmetovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili pogojem za uveljavljanje ukrepov. Vsem, ki se predstavitve niste udeležbi, sporočamo, da se lahko za pomoč pri izpolnjevanju obrazcev obrnete na Kmetijsko svetovalno službo Žalec. Kaj morate prinesti s seboj, ko pridete na kontrolo ali izpolnjevanje obrazcev? 1. Posestne hste (Če je prišlo do sprememb v katastru po 13- februarju 2004, morajo biti novi.) 2. Pobarvane mapne kopije: • travniki svetlo zeleno • njive rjavo • gozdovi temno zeleno • vinogradi rumeno • sadovnjaki rdeče 3. Seznam številk krav dojilj ah molznic ter zadnji datum telitve posamezne krave 4. Seznam številk drobnice - potrdilo o številčenju selekcijske službe 5. Fotokopijo kartice transakcijskega računa Priporočamo, da si izmerite njive, od travnikov pa odštejte morebitno zarast! Vsi, ki se boste odločili za ukrepe SKOP, si preberite izjavo na hrbtni strani obrazca ”D”! POMEMBNI ROKI 1. Rok za vložitev Zbirne vloge za neposredna plačila za leto 2004 je od 1. aprila do 15. maja 2004. 2. Roki za vlaganje zahtevkov Posebna premija, klavna premija ter dodatno plačilo za govedo za leto 2004: Obdobje oddaje v klavnico od 1. januarja do 30. aprila od 1. maja do 31. avgusta od 1. septembra do 30. novembra od 1. do 31. decembra Rok za vložitev zahtevka 1. do 15. maj 2004 1. do 15. septembra 2004 1. do 15. decembra 2004 1. januarja do 28. februarja 2005 3. Rok za proizvajalce mleka • Izbira referenčnega leta do 30. aprila 2004 • Poročilo o oddani kohčini oz. neposredni prodaji mleka za leto 2003/2004 od 1. do 15. maja 2004 • Izbira odkupovalca do 31. maja 2004 Kmetijska svetovalna služba Žalec SPOŠTOVANE ČLANICE, SPOŠTOVANI ČLANI Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije SDS \ c PRIDITE V NEDELJO, 9. MAJA 2004, NA VOLITVE V SVET KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE, V SVET OBMOČNE ENOTE CEUE IN ODBOR IZPOSTAV ŽALEC IN NAS PODPRITE. Nosilec liste kandidatov je Marjan Golavšek, Matke, Prebold - predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje SDS Poleg njega so na kandidatni listi še naslednji kandidati: Aleš Roman - Prekope, Vransko Vasle Martin - Založe, Polzela Turnšek Karl - Podvrh, Braslovče VAŠ GLAS ZA USTO KANDIDATOV FORUMA ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE SDS JE GLAS ZA : • ČLANSTVO V KGZS PO V0UI SLOVENSKEGA KMETA • VEČJO SOCIALNO IN EKONOMSKO VARNOST SLOVENSKEGA KMETA • PRAVIČNO PLAČILO KMETIJSKIH PROIZVODOV • DEJANSKO OBDAVČITEV DOHODKA NA KMETIJI • ZAGOTOVITEV ENAKIH POGOJEV ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV • UVELJAVITEV ENOSTAVNE SHEME IZPLAČIL SUBVENCIJ •VEČJO PODPORO MLADIM KMETOM • SPODBUJANJE SONARAVNEGA IN EKOLOŠKEGA KMETOVANJA •VEČ PRAVIC KMEČKIM ŽENAM • POVEČANJE POKOJNIN, KI JIH PREJEMAJO KMETJE Informacije april2004 Film o Paulu Parimi Pred dnevi je slovenska televizija prikazala dokumentarni film Potem Goldy reče... Za Polzelane je bil to zelo zanimiv dogodek, saj govori o psi- hoanalitiku in pisatelju Paulu Parinu, ki je svojo mladost pred drugo svetovno vojno preživel na Polzeli, v dvorcu svojega očeta v Novem Kloštru. Po scena- riju Staše Grahek in v režiji Bojana Laboviča je nastal dokumentarni film, ki prikazuje portret izjemnega človeka. Razgibana življenjska pot ga je vodila po svetu, končno pa se je ustalil v Švici. S pomočjo pričevanj Paula Parina in njegovih sodobnikov film oživlja burno življenje človeka 20. stoletja od zgodnjega upora proti avtoriteti očeta in G4RriNr GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI • izjemno ugodno: otroške in mladinske sobe TWIN - 25 % za gotovino • kosovno pohištvo (pisalne in računalniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize) - 25 % za gotovino • regali G-2000, bukev - 25 % za gotovino • ugodna cena zakonske spalnice KAJA (bukev ali češnja) OD 3. DO 31 MAJA 2004 PUfKÀ’EVROPSKA AKCIJSKA PRODAJI? POHIŠTVA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GÀRANT NA POLZELI NAGRADNA IGRA - OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! ■P' * i • ! ; M fi (( i ! . U J i 'S Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. konzervativnim vrednotam meščanske družbe do izkušnje totalitarnih sistemov nacizma, fašizma in stalinizma. Paul Parin je kot psihoanalitik skušal razumeti zapletene zakonitosti človeške narave v določenem zgodovinskem prostoru in času. Kot njegove knjige tudi film nosi pečat človeka, ki svoj življenjski kredo, humanizem in ljubezen do življenja podaja s humorjem in blago ironijo. T.T. Trgovine z gradbenimi materiali sam > UKAS j ISO 9002 »sm., V SAM-u NISI NIKOLI SAM! PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Faks: 03 570 22 51 TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN BRAMAC, CREATON, TONDACH, KERAMIKE, KOPALNIŠKE OPREME IN ŠE VEČ ... Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, Gotovinski popusti, ugodni bančni krediti TEHNIČNA TRGOVINA- SERVIS, d-°*° Otovlje 31, 3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti P na: 713 34 50 52 faks; 713 34 54i sersMS-vni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do PRALNI KOMBINIRANA KUHALNA PLOŠČA PL 4238 inox e HS f april2004 Kronika MALI OGL\S Na relaciji Petrovče - Žalec sem izgubila očala in telefonske številke v črnem etuiju. Pokličite na tel.: 571 90 57. Lažna obvestila o zlorabah Policija oziroma ministrstvo za notranje zadeve je pred kratkim opozorila državljane, da so na spletnih straneh Visa International in MasterCarda objavili opozorilo o pojavu lažnih obvestil o zlorabah plačilnih kartic fizičnih in pravnih oseb. Ta lažna obvestila so posredovana po elektronski pošti konkretnim imetnikom plačilnih kartic, ki jih opozarjajo, da je bila ugotovljena zloraba njihove plačilne kartice. Da bi preprečili nadaljnje zlorabe, prosijo imetnike kartic, naj sporočijo svoje osebne podatke, številko kartice in PIN kodo. Policiji zaenkrat še niso poznani primeri, ko bi bilo takšno obvestilo posredovano na elektronski naslov državljana Slovenije. Ne glede na to pa opozarjajo vse imetnike plačilnih kartic, naj ne nasedajo takšnim obvestilom in naj ne posredujejo svojih osebnih podatkov in podatkov o svojih plačilnih karticah na kakršenkoli elektronski naslov. Prometna varnost slabša Kot kažejo statistični podatki policije, se prometna varnost v letošnjem letu slabša. V obdobju januar - marec letos so policisti obravnavah 61 prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je 42 % več kot v enakem obdobju leta 2003. Povečalo se je tudi število prometnih nesreč s telesno poškodovanimi - letos jih je bilo že 2.496 ali 16 % več. 7.153 (v lanskem prvem trimesečju 6.946) nesreč se je končalo z materialno škodo. V teh nesrečah je umrlo 63 ljudi, kar je 34 % več kot v enakem obdobju lani, 242 (207 ah 17 % več) jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 3 569 (2.976) pa lahko telesno poškodovanih ah 20 % več. Ker so bile v marčevski številki Utripa v tej zahvali izpuščene besede gospod v uredništvu, zahvalo objavljamo ponovno. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE HLACER s Polzele (19. 11. 1919 - 20. 2. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se g. dekanu Jožetu Kovačecu za lepo opravljen cerkveni obred in izrečene besede za slovo od pokojne, g. Janezu Bračunu za molitev na domu, dr. Janezu Cukjatiju za zdravniško pomoč, pevcem iz Raven pri Šoštanju za lepo odpete žalostinke in trobentaču za odigrano “Ave Marijo” in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni... Dragi oče, hvala ti za vse. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija VILIJA ŠTEKOVIČA iz Šempetra (ia a 1938 - 12. 4 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za tople besede sožalja, za darovano cvetje in številne sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku Mirku Škofleku za opravljen obred in sveto mašo, hvala njegovim nekdanjim sodelavcem iz SIP-a - centralna vratarnica in SIP-a SICO, gospe Ropotaijevi za ganljiv govor, pevcem iz Šempetra za lepo odpete pesmi in vsem njegovim sosedom in prijateljem za tople besede tolažbe. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: hčerka Manja in sin Milan z družinama V pozdrav si zaklical tisti večer, da prideš kmalu. V SPOMIN 26. aprila 2004 minevata dve leti, odkar te čakamo, da se vrneš, in čakali bomo, dokler se nekoč, nekje, ne srečamo, naš dragi sin TADEJ PUNCER. Tam, kjer vedno gorijo svečke, kjer umrlo rožo zamenja nova, postajamo, jočemo in čakamo... Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, postojite tam z lepo mislijo nanj in upate z nami. Tvoji: mami Marta, ati Jože, brat Borut s Sanjo in njegova Lucija Sp. Gorče, 26. april 2004 POGREBNE STORITVE j^ROPOTAR iti an Ropotar, s.p. tet.: 700 It, 85 GSM: 061 613 269 GSM: 061768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter betodni čas: od 00. do 26. ure Živela si s cvetjem, naravo in ljudmi, ki zate so biser bili - zdaj pa odšla si tja, kjer večno boš doma. Četudi tvojega pogleda ni, ostane toplina tvojih del in mi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nenadomestljive drage mame, babice, prababice in praprababice REGINE SMAJS iz Pariželj (1908 - 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Jemejšku za vso pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Zidanšku za opravljen cerkveni obred, govorniku gospodu Debelaku za lepe poslovilne besede, vodstvu tovarne nogavic za darovan venec, Dobrovskim fantom za odpete žalostinke ter praporščakom in pogrebni službi Ropotar za tako lepo opravljeno delo. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zanjo žalujejo hčerke z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ANTONA VENETA iz Latkove vasi se zahvaljujemo sosedom in vsem ostalim za izražena soža-ja in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem, govornikoma, pevcem iz Žalca in duhovnikoma za besede iz sv. pisma. Hvala tudi gospe zdravnici Rezaijevi in ostalemu osebju doma upokojencev Polzela, ki so za mojega moža skrbeli in ga negovali, mene pa hrabrili ter bili z mano prijazni. Vsi njegovi V SPOMIN TADEJU PUNCERJU Življenje je neprekinjen tok okolišan, dogodkov in dejanj, ki nas spremljajo, učijo in izpolnjujejo. Vsi ga radi uživamo, včasih tudi malo težje doživljamo, a tako pač je, je bilo in bo. Napnanj radi pa imamo, če se nam včasih vse skupaj podre ati ustavi. To se nam je namreč zgodilo... Ob sicer takrat skopi naviti smo 26. aprila 2002 doživeli šok, ki nas še ni in nas še nekaj časa ne bo zapustil Tadeja ni več... V nas se prepletajo občutki nemoa, pretresenosti in zaprepadenosti, polni vprašanj, kako in zakaj tako. V enoti se spominjamo našega prvega snidenja, vsega dobrega, kar smo skupaj podoživljali in izkusili v kratkem ddu življenjskega obdobja, ki naj bi mlade fante izklesalo v nude. Vse to naj bi bil vojaški rok kot obveznost do naše domovine - Sbuenije. Mi smo ga doživljali na poseben način. Smo pripadniki ene izmed najbolj znanih slovenskih orjaških enot - alpsko izvid-niškega voda, v katerega lahko pridejo le najboljši, najbolj vzdržljivi. Tadej je to bd in bo v naših spominih za večno tudi ostaL Le kdo si ne li ždd prehudi del svojega mladega življenja s tovarišem, ki ti je vedno pripravljen priskočiti na pomoč, j prijateljem, ki ti s svojim zdravim pristopom lahko polepša še tako črn dan, s človekom, za katerega lahko rečeš - tresel sem, da ga poznam. Lepih in prijetnih spominov je veliko, spominjamo se jih, ko nam je težko. Takrat se spomniš na človeka, ki ti je bil lahko vzor, na človeka, na katerega si se lahko zanesti in ti je bil v oporo in veselje. Hodimo po spominih skupaj s Tadejem z vedno več vprašanji in vse hujšo bolečino v srcu do spoznanja, da te ni več Ostajaš in ostal nam boš le v spominu. Splet okoliščin, krutost življenja sta vzela hud davek, najhujšega - mlado hvljenje. Spremljamo jih, ta mlada življenja, iz generacije v generacijo, med nami živijo naši mladi slovenski vojaki, mi pa jim želimo dati nekaj sebe, znanje, moč in pogum, spoznanje, da imaš nekaj rad in si pripravljen za to narediti vse - resnično vse. Vse pa lahko tudi včasih tako hitro izgubiš in vsaka izguba v srcu vsakega od nas pusti praznino, žalost in občutek prikrite nemoa. Živeti moramo naprej z vsemi bremeni teh spoznanj. A ostane mm tisto, kar nas navdaja s ponosom in veseljem - poznali smo Tadeja, z njim biti v dobrem in slabem, okusili sladkost ter bridkost. A nekaj je zagotovo, ostal boš v nas kot del najlepših spominov, kot oseba, vredm zaupanja in spoštovanja. Za nas si še vedno tu, še te slišimo, še te vidimo in tako bo tudi naprf. 30. aprila 2002 bi zaključil vojaški rok SImro ti bilo veliko bolj prijđno, če ti bd tudi ti, Tadej, še med nami. Tako pa so te tvoji fantje - izvidniki odnesli s sebej v svojih srcih. Spominjajo se te od vsepovsod, žal le spominjajo in se spominjajo, da te ni več med mirti. Prijatelji vojaki izvidniki, tvoji poveljniki in vsi, ki smo te v gorskem bataljonu Bohinjske Bele pozmli. SLOVENSKA VOJSKA 132. GORSKI BATALJON Alpsko izvidniški vod Bohinjska Bela Bohinjska Bela, 26. april 2004 Pomlad že skoraj bo prišla, se prebudila bo narava vsa, rožice bodo zacvetele, ptičke pesmi svoje žvrgolele. A naša ljuba mama, ati, ne bosta užila te pomladi, ker v gomili tihi mimo spita, se plačila pri Bogu veselita. Čeprav nas zelo boli, ker vaju, ljuba starša, med nami zdaj več ni, nas tolaži na tisoče stvari, s katerimi krasila sta nam skupne dni. Poštenje in pravičnost vodilo je vajino bilo, kar pridno roke bodo delale, to srce veselo bo uživalo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naših dragih staršev FRANCA in ANE iz Andraža nad Polzelo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih tako ali drugače pomagali, nas tolažili, nam s svojimi besedami, darovi in dejanji pokazali, da ste ju imeli radi in ju spoštovali. Vsem, ki ste se prišli poklonit na njuni zadnji poti, iskrena hvala. Zelo ju bomo pogrešali. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo Kronika april2004 Želela druge si poti, rešitve si želela si, a obup življenje je vzelo ti. Čeprav v prsih nas duši, boš v naših srcih vedno ti. ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke, sestre in tete ALENKE GRABNER (21. 11. 1975 - 23. 3. 2004) se z bolečino in praznino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, izrekli sožalje in v spomin na našo Alenko darovali cvetje, sveče ter svete maše. Iskrena in posebna hvala vsem Alenkinim prijateljem iz Vrbja, pevcem cerkvenega pevskega zbora in okteta iz Žalca, pogrebni službi Ropotar, govornikoma gospodu Pungartniku in gospodu Pasariču za zadnje besede slovesa, Cvetličarni Kroflič, Mestni skupnosti Žalec in patru Viktoiju za pogrebni obred in sveto mašo. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti, in vsem, ki obiskujete njen grob. Z bolečino v srcih njena mami, ati, sestra Milena, nečakinja Urši ter ostalo sorodstvo Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, ne more vzeti. Prižiga se luč spomina, a u srcu ostaja tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke MAJDE PALČIČ s Polzele (14. 7. 1954 - 30. 3. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala dekanu gospodu Jožetu Kovačecu za opravljen cerkveni obred, pevcem Lastovka in gospodu za odigrano žalostinko, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede ob slovesu in pogrebni službi Ropotar. Hvala dr. Jemejšku, sestri Cvetki in osebju Doma upokojencev Polzela za skrb, nego ter lajšanje bolečin ob njenih zadnjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala Žalujoči: mama in sorodniki In potlej pride temna noč in vsa lepota mine, le svetle zvezde vprašujoč v grozeče zro temine. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta IVANA KOLARJA iz Kaplje vasi 22 (10. 12. 1921 - 16. 3. 2004). Prišli ste od vsepovsod, se poklonili njegovemu spominu, mu zapeli, izrekli besede slovesa, darovali cvetje in sveče. Za vse to in za izraženo sočutje v pisni in ustni obliki se vam vsem, dragi sorodniki, prijatelji, sosedje, sodelavci in znanci, najiskreneje zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Spesovega doma Vojnik za nego, ki jo je potreboval v času bolezni, gospodu župniku Francu Sercu za cerkveni obred, govorniku gospodu Dobrihi, vsem gasilcem PGD Kaplja vas ter ostalim društvom. Prav tako iskrena hvala pogrebni službi Ropotar in mnogim, ki smo jih morda zgrešili. Vsi njegovi Zahvale za majsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 21. maja. tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje Ilc, Braslovče TIL. 03 700 06 40 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA V trpečem boju z boleznijo je omagal naš dragi mož, ati, dedi, zet, brat in stric DRAGO LOKAN iz Matk (18. 9. 1952 - 8. 4. 2004). Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše, za cerkev, denarno pomoč in izrazili ustna ali pisna sožalja. Posebna zahvala podjetju SCHIEDEL, d. o. o., za pomoč, vsem gasilcem, posebno GD Matke, ŠD Matke, PD Zabukovica, gospodu župniku Francu Sercu za lepo opravljen cerkveni obred, zdravniku dr. Kobalu, Marjanu Golavšku in gospe Ropotaijevi za ganljive besede slovesa, pevcem iz Prebolda, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Zdenka, hčerka Nataša z družino, brat Ivi z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, tasta in brata MAKSA OBERZANA iz Preserij 22, Braslovče, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za cvetje, sveče, izražena sožalja, darovane maše, dar cerkvi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred, gospe govornici, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi dr. Jernejšku in osebju Zdravstvenega doma Polzela in endokrinološkemu oddelku bolnice Celje. Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njegovi Nisi več tukaj med nami, a v srcih naših, v našem spominu boš bedno z nami! ZAHVALA Ob prerani izgubi dobrega moža, atija, sina, brata, strica, zeta, svaka in tasta FRANCIJA RACNIKA iz Topovelj 25, Braslovče (9. 3. 1951 - 10. 4. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času njegove bolezni lajšali bolečine, ga obiskovali, bodrili, ob zadnjem slovesu pa darovali vence, sveče, za sv. maše, nam nudili denarno pomoč, tolažilne besede in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice ANE KOT iz Griž (2. & 1927 - 2. 4. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ji na njeni zadnji poti izkazali spoštovanje. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Posebna zahvala vsem, ki ste ji zadnje mesece stali ob strani in ji z vso ljubeznijo pomagali premagovati njeno težko bolezen. Žalujoči: vsi njeni Že leto dni v grobu spiš, a v našem srcu že živiš. Naš dom je tih in prazen, odkar smo šli narazen. Ostala je praznina, v našem srcu bolečina. V SPOMIN VINKU ARNŠKU s Ponikve pri Žalcu (1933 - 2003). Hvala vsem, ki z lepo mislijo obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Žena in ostalo sorodstvo m IJIf V SPOMIN 1. maja 2004 bo minilo leto dni, ■ odkar smo za vedno izgubili našo drago mamo in staro mamo ROZALIJO KROFLIČ iz Dolenje vasi. Hvala vsem, ki je niste pozabili in z lepo mislijo nanjo postojite ob njenem grobu in prižgete svečko. Vsi njeni Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha skrita bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 14. maja bo minilo pet dolgih let, odkar si dopolnil svoje zemeljsko življenje, naš dragi mož, ati, zet in svak SILVO OŽIR iz Andraža. Hvala vsem, ki se kakor koli spomnite nanj in postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ld te nosimo v srcu. april2004 Zanimivosti Pomladni ringaraja V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so žalski vrtci minuli četrtek pripravili tradicionalno pomladno prireditev ob dnevu zemlje. Vsako leto prireditev drugače naslovijo, letos so jo poimenovali Pomladni ringaraja. Sporočilo letošnje prireditve je bilo, da imamo le eno zemljo in zato jo moramo imeti radi. Temu primemo je bila postavljena tudi scena. Na začetku so uprizorili dramatizacijo Pod medvedovim dežnikom, v nadaljevanju pa so otroci z raznimi točkami prikazali življenje v vrtcu. Prireditev so zaključili s Kekčevo pesmijo Dobra volja je najbolja in z ljudsko pesmijo Razni stanovi, ki obravnava šest obrtnih poklicev, ki jih danes skorajda ni več. Otroci so se pokazali kot pravi mojstri plesa, igre, glasbe in petja. Dodaten čar so prireditvi dali tudi kostumi, njihova barvitost in domiselnost. Za vse, ki si minuli četrtek niste mogli ogledati nastopa naših malčkov, pripravljajo ponovitev. Ta bo 12. maja ob 9-30 v Domu D. slovenskega tabora v Žalcu. D. N. V e ; ff # jir ° % * 1» % »#V. » è ! ( -* I « f /r' Nastop mladih plesalk francoskega kankana Tudi letos smrčki v Tinkovi košari Tinko Vaš iz Vrbja je velik ljubitelj gob in kar nekajkrat smo ga že predstavili v Utripu, in sicer v času, ko pričnejo rasti smrčki ali mavrahi. Tudi ob letošnjem sprehodu ob robu reke Savinje je bil z bero zadovoljen. Če je le toplo in mokro vreme, prikukajo mavrahi med prvimi v sezoni na piano. Domovina smrčkov je Italija, Francija, Švica in ameriški srednji zahod. V Minnesoti prirejajo festival smrčkov. Po nekaterih zapisih smrčki rastejo tudi na pogoriščih in nekateri navdušenci teh gob previdno kurijo v gozdovih v upanju, da se bodo naslednjo pomlad veselih gobic. M. C. Zlati žebelj za prapor veteranov Velika butara iz Kaplje vasi Ihdi letos so fantje iz Kaplje vasi izdelali veliko butaro in jo na cvetno nedeljo prinesli k blagoslovu. Izdelali so jo po starem izročilu na tri oporne točke. Takšna butara se imenuje Bander. Lansko leto je njihova butara, ki so jo posvetili spominu na Boštjana Merzelja, merila 11,5 m. Letos je bila še za štiri metre višja in so jo namenili spominu na pokojnega vrstnika Primoža Teichmeistra. Za izdelavo tovrstne butare so morah fantje nabrati precejšnje število leskovih palic in jih povezati skupaj v butaro. Precej dela so imeh tudi z izdelavo “pušeljca” na vrhu butare. Slednji je sestavljen iz pušpana, drena, božjega lesa-bodike, vresja, okrasne tise, lovora in preko deset vrst rož in cvetočih grmovnic. Bandero so vaški fantje iz Kaplje vasi slovesno prinesli pred župnijsko cerkev sv. Pavla v Preboldu, kjer so jo ob vhodu v cerkev tudi postavil. Tam bo stala vse do bele nedelje. Kot je povedal Tonči Grenko, ki vodi kulturno sekcijo pri Prostovoljnem gasilskem društvu Kaplja vas, naj bi izdelava vehke butare postala tradicionalna, s tem pa naj bi se tudi ohranjal lep slovenski običaj. D. N. Med postavljanjem butare pred župnijsko cerkev sv. Pavla v Preboldu Po Titu le Milan Kučan Rimska nekropola v Šempetru času Jugoslavije jo je obiskal je ena najpomembnejših predsednik Tito, neformalno pa pričevanj rimske zgodovine v leta 1990 tudi Milan Kučan, kot Evropi. Kljub temu dejstvu se je izjavil ob ponovnem obisku zanjo v Sloveniji v preteklosti 15. aprila letos. Milan Kučan z gostitelji med ogledom antičnega parka niso posebno zanimali. Šele po 50. letih od odkritja veličastnih nagrobnikov je dobila status spomenika državnega pomena. V Pred rimsko nekropolo so mu dobrodošhco zaželeh župan občine Žalec Lojze Posedel, predsednik in podpredsednik KS Šempeter Jože Randl in Peter Skrabar, predsednica Zveze Thrističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik in predsednica Thrističnega društva Šempeter Metka Vočko. Pred vstopom v antični park sta nekdanjemu predsedniku in ostalim, vodnici po nekrpoh postregli z medico in rimskim kruhom, ki ga pečejo v šempetrski pekarni Fijavž. V čas rimske preteklosti in na ogled spomenikov je gosta popeljala vodnica Martina Terglav. Nekdanji predsednik Kučan si je v prostorih Thrističnega biroja ogledal nekaj dokumentarnega gradiva in se podpisal v spominsko knjigo gostov, v katero je med drugim zapisal: ’’Iskreno sem presenečen nad lepo in z ljubeznijo vzdrževano nekropolo. Ljudje, če želijo, zmorejo zelo vehko, več kot država. A če se bo le spomnila svoje odgovornosti, to ohranjanju spomina na preteklost za prihodnje rodove ne bo škodilo. Žehm vam tudi v prihodnje vehko obiska in enako ljubezen do tega delčka zgodovine.” Ob slovesu so Milanu Kučanu izročih spominsko shko z detajlom nagrobnika, ftiristični delavci so bih obiska zelo veseli, želeli pa bi si, da bi jih v prihodnje obiskal tudi sedanji predsednik in morda še kdo iz vlade. D. Naraglav Društvo Heraldica Slovenka je tudi letos ob dnevu slovenske zastave pripravilo slovesnost v geometričnem središču Slovenije, na Geossu. Sedma tradicionalna prireditev se je pričela s sprevodom praporov in občinskih zastav, ki jih je kot vsako leto ocenila posebna komisija. Med občinskimi zastavami je bila tudi zastava občine Žalec. Za najlepši in najbolje ohranjeni prapor pa je pohvalo in zlati žebelj prejela Zveza veteranov vojne za Slovenijo -območno združenje Žalec. K. R. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom II. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Na milijone vrvic Neverjetno, kako hitro se leto obrne. Zdi se, kot da bi hmelj šele obrali, pa so hmeljarji spet pričeli z delom na hmeljiščih. Minule dni so izkoristili za odoravanje in obrezovanje hmelja, sedaj pa hitijo z napeljavo vodil. Čeprav je hmeljskih nasadov v Savinjski dolini manj kot pred leti, le okrog 850 hektarjev, pa lahko govorimo o milijonih vrvic. Hmeljarji pa seveda lako o milijonih tolarjev le sanjajo, vsekakor pa upajo, da jih letos končno čaka boljša letina in da se bodo nidi razmere na trgu izboljšale. Kljub zapletom z delovnimi dovoljenji so se razmere umirile, tako da delo na hmeljiščih poteka dobro. Uidi zaradi dežja hmeljarji niso slabe volje, saj je bilo “pikanje" v zemljo vehko lažje. T. T.