[N«jT*čji »loraiiki dMVHk t ZAnriUwiH drfavab V^nmldo ... 16.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inosomatvo colo leto $7.00 j GLAS NARODA Tke largost Sjotwian Dally to the United State*. lamed every day except Sundays and legal Holiday* 75,000 Readera. last slovenskih delavcevy AmerikL TELEFON: CHelaea 3—1242 Entered m Second Glass Matter September 21, 1903, at the Port Offloe at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1242 No. 16. —Stev. 16. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 20, 1937—SREDA, 20. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. VLADA BO POSREDOVALA V AVTOMOBILSKI STAVKI "OBEMA STRANKAMA JE TREBA DOBRE VOLJE IN POPUSTLJIVOSTI, PA SE BO DALO ODSTRANITI OVIRE Konferenca za poravnavo stavke je trajala samo tri minute. — Gospodje, pogajanj ne bo," je rekel Knudsen. — Governer Murphy je odpotoval v Washington na RooseveiltoVo inauguraci-jo.—Dela v. tajnico bo naprosil za posredovanje. DETROIT, Mich., 19. januarja. — Governer F. Murphy je v ponedeljek popoldne odpotoval v Washington, da izroči zadevo stavke pri General Motors zvezni vladi. Najprej se bo posvetoval gle de tega z delavsko tajnico Miss Frances Perkins. Seja med zastopniki General Motors in voditelji stavkarjev je trajala samo tri minute. Podpredsednik General Motors družbe William S. Knudsen je kratko sejo z United Automobile Workers of America in z odborom za industrijsko organizacijo zaključil z besedami: "Gospodje, pogajanj ne bo!" Stavka je s tem prišla na isto točko, na kateri je bila v četrtek, razun da izgleda, da je sedaj zadnja pot do miru zaprta. Predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin je še enkr'at povdaril svojo izjavo, ki jo je dal v nedeljo, da bodo delav-< i ostali v tovarnah, dokler ne bo stavka poravnana. Knudsen pa je ostal trden pri svojem sklepu, da se pogajanja ne bodo pričela, dokler stavkarji ne zapuste tovarn. Predno je governer Murphy odpotoval v Washington, je rekel, da se morejo duhovi obeh strank nekoliko ohladiti. Dodal je še: "Ako je na obeh straneh dobra volja in popustljivost v tem času, tedaj upam, da ne bo dolgo, ko bodo sedeli pri konferenčni mizi kot civilizirani ljudje. " Dalje je rekel Murphy, da bo storil vse, da bo obe stranki pregovoril, da se pričneta pogajati; mec tem časom pa bodo oblasti skrbele za red v Flintu, kjer bo ostalo vojaštvo, dokler bo treba. Ob enajstih so prišli zastopniki unije avtomobilskih delavcev in odbora za industrijsko organizacije pred poslopje general Motors na dogovorjeno konferenco s Knudsenom. V tem zastopstvu so bili Homer Martin, John Brophy, Wyndham Mortimer, E. Hall, Lee Pressman in Eli Oliver. Sprejel jih je ravnatelj urada za delavske zadeve pri General Motors H. W. Andreson. ki jih je peljal v konferenčno sobo, kjer so nekaj minut sedeli, dokler niso prišli podpredsedniki avtomobilske družbe Knudsen, Donaldson Brown in John Thomas. Brophy je rekel: "O, Mr. Knudsen, tukaj nas je šest, toda pri konferenci bodo navzoči samo trije." Pri teh besedah je bil konec 1 5-dnevnega premirja. "Gospodje pogajanj ne bo," je rekel Knudsen ter vsakemu izročil svojo pisano izjavo, v kateri je obdolžil delavsko unijo, da je kršila pogoje premirja s tem, da stavkarjev ni poklicala iz tovarn. "Pod temi okolnostmi ne more biti nikakih poga? ianj, dokler tovarne niso izpraznjene/' je zaključil Knudsen in je s svojimi tovariši odšel iz sobe. Zastopniki stavkarjev so odšli v svoj glavni stan. od koder so objavili: "Delavci so odločni v tem, da ne zapuste tovarn vpričo te jasne kršitve pogojev premirja od strani General Motors." Pozneje je rekel Martin, da je samo Flint Alliance, ki jo je označil kot "nezakonskega otroka General Motors družbe", kriva, da je bilo premirje končano, ker se je hotela pogajati z General Mo -tors, da bi njeni člani delali mesto delavcev, ki so člani United Automobile Workers of America. — Martin dolži Knudsena, da je prelomil pogoje pre Fasisti napredujejo v južni smeri SODIŠČA BODO PREUREJENA Predsednik Roosevelt bo v kratkem sklical konferenco. — Preurejeno bo celo pravosodje. WASHINGTON, I). C., 19. januarja. — Po posvetovanju s predsednikom Rooseveltom je senator Sherman Min to u naznanil, da bo predsed. Roosevelt v kratkem sklieal konferenco, da razpravlja o postavi, ki bo »določala delokrog- najvišjega sodišča. To naznanilo je prišlo sredi živahne agitacije v kongresu, da se najde kak izhod iz težavnega položaja, ki je nastal, ko je z vezji o najvišje sodišče raz veljavilo določbe New Deala. Po Mintonovem naznanilu jc mogoče sklepati, da bo predsednik Roosevelt sam prevzel vodstvo v moderniziranju najvišjega sodišča, katero je kritiziral v svoji poslanici na kongres, ker ne razlaga postav po duhu časa. Minton je rekel, da mu predsednik Roosevelt ni povedal, kdaj namerava sklicati konferenco, rekel pa je, da l>o preobrazil ne samo najvišjega sodišče, temveč celo pravosodje. V prvi vrsti hoče predsednik omejiti oblast nižjih zveznih sodišč, da ne bodo mogla izrekati razsodb glede ustavnost: postav. Nižja sodišča so razsodila v 70 zelo •važnih slučajih, vsled česar je bilo poslovanje postav zelo ovirano. Minton priporoča, da bi morala pri glasovanju najvišjega sodišča znašati večina 7 proti J. Ako bi bila taka večina pri naj-višjein sodišču v veljavi, bi ne bile razveljavljene postave kot je NRA, AAA, Guff eye va postava in postava o pokojnini železničarjev. Najvišje sodišče je bilo od-godeno do 1. februarja, ne da bi rešilo nekaj zelo važnih zadev. VELIKI IZDATKI ZDRUŽ. DRŽAV Roosevelt je v štirih letih za vsak dolar dohodkov izdal dva dolarja. — Narodni dolg znaša — 34,467,000,000. WASHINGTON, 1). C.. 19. Predsednik Roosevelt je z današnjim dnem zaključil svojo prvo službeno dobo kot najvišji uradnik dežele in finančni računi kažejo, da je za 'vsak dolar, ki ga je prejel, izdal dva rlolarja. V svojem proračun .-keni poročilu na kongres je predsednik izrazil upanje, da bo do leta 1939 proračun ize načen, toda to bo odvisno od, tega, koliko bo morala vladi prispevati do prihodnjega leta za podporo brezposelnih, koliko bo zvezna zakladnica prejela na davkih in koliko bodo Združene države primora-ne iz«lati za svojo obrambo. V prihodnjem fiskalnem letu bodo po predsednikovih računih prejemki pokrivali izdatke, z izjemo postavnih odplačil na narodjii dolg. ako bo do privatne industrije zaposlile dovolj ljudi, da bodo vladni, izdatki za javna dela in podporo brezposelnim zmanjšani. Odkar je predsednik Roosevelt nastopil svoj urad, je vlada izdala $'28,925,000,000, v i-stem času pa je prejela $14,-l?l 7.000,000. Primanjkljaj $14,-708,000,000 je največji priman jkljaj, ki ga je bilo mogoče v istem razdobju kdaj zabeležit;. V štirih letih je narastel narodni dolg za $13,533,000,000 in dosegel rekordno višino $34,-467.000,000 ter bo po predsed nikovi cenitvi do 30. junija dosegel $35,026,000,000 i 11 bo potem približno eno leto ostal na isti višini. ZASLEDOVANJE 0DVAJALCEV Načelnik zveznih agentov Nathan je v Los An-gelesu. — Preiskujejo odtise prstov dveh sumljencev. o- ROOSEVELT JE 11. PREDSEDNIK, KI JE BIL DVAKRAT INAVGURIRAK WASHINGTON, D. C., 19. januarja. — F. D. Roosevelt je enajsti anieri ii predsednik, ki je bil dvakrat/ inavguriran. Drugi so bili: — "Washington, Jefferson, Madison. Monroe, Jackson, Lincoln, Grant, Cleveland, McKinlev in Wilson. Theodore Roosevelt in Cal Tin Coolidge sta vsled smrti predsednika zavzela predsedniško mesto. TRI IN POL LETA. KER JE IME REVOLVER PRI SEBI V Brooklynu je bil obsojen 361etni Spencer Manning ni tri in pol leta ječe v Sing Sin gu, ker je imel pri sebi revolver, ko je vdrl v stanovanje Mrs. Lillian Martello. LOS ANGELES, Cal., 11». .januarja. — Zasledovanje u-grabitelja mladega Charlesa Mattsona, čegar truplo je bilo pred enim tednom najdeno blizu Everett, Wash., se je raztegnilo čez južno Kalifornijo, ko je načelnik zveznih detektivo*. Harold Nathan z aeroplanom dospel v Los Angeles iz Taco-:na, Wash. Navzlic temu, da zatrjuje Na than, da je prišel v Los Angeles samo službeno in je tudi krajevni načelnik zveznih detektivov J. Hanson rekel, da Nathanov prihod ni v ni kaki zvezi z Mattsonovim slučajem, vendar se splošno domneva, da vodi odvajalčeva sled v južno Kalifornijo. Nek mož, ki je bil prijet v neki prazni hiši blizu Culver City in pravi, da prihaja iz Tex asa, je bil zasliševali. V svojem l:ovčegu je imel deški sweater in časopise, ki vsebujejo poro čila o odvedbi. V kaznilnici v Comptonu pa se nahaia še nek drug osumljenec. Iz Everetta prihaja poročilo; • !a so zdravniki na dečkovem truplu našli na hrbtu bodljaj z nožem, toda iz rane ni tekla kri, iz česar oblasti sklepajo, da g>i .jc odvajalec sunil z nožem že potem, ko je bil deček že mrtev. Vzrok smrti je bila velika rana na glavi. Zvezni detektivi še vedno raziskujejo okolico kraja, kjer je bilo najdeno dečkovo truplo. Ne marajo pa povedati, ako so iiašli kako sled. NA SVOJEM PRODIRANJU SO ZAVZELI MESTO MARBELL0 i GIBRALTAR, 19. jan. — V svojem naglem prodiranju proti Malagi, ki je drugo največje špansko pristanišče, so fašisti po vročih dvadnevnih bojih zavzeli Marbello ter so dospeli do vasi Los Bo-liches in Fuengrala, 20 milj od Malage. Z zavze t jem Marbelle je fašistom odprta pot proti Malagi. JAPONSKA ŽABRANJUJE IZPLAČILA tr- ne HOLANDSKI KRALJICI JE REŠIL ŽIVLJENJE 60 KMETOV ZMRZNILO V MALI AZIJI AiNGORA, Turčija, 18. jan. — V Mali Aziji so se zadnje dni pojavili silni snežni viharji. Šestdeset kmetov je zmrznilo. Ponekod je sneg sedem čev-ijev visok. Volkovi napadajo vasi, ki so popolnoma od reza ne od zunanjega sveta. mirja, ker je bil pripravljen pogajati se s Flint Alliance. Predsednik Flint Alliance Boysen je naznanil, da bo njegova organizacija na prošnjo governerja Fr. Murphyja 'ostala v ozadju". INNSBRUCK, Avstrija, VX januarja. — Neki policist na motornem kolesu je rešil danes liolandsko kraljico Vilhelmino. da ni padla v 6o0 čevljev globok prepad. Avtomobil, v katerem se je vozila kraljica s 3vojo dvorno damo, je na stari rimski cesti pri tukajšnjem mestu zavozil preko cestnega robu. Prednje kolo je že viselo nad globokim prepadom. Poli cist je privezal avto k kamnitemu mejniku in se odpravil po pomoč. KRALJU SE LAHKO Z VODO NAPIJE . LONDON, Anglija, 18. jan. Kralj Jurij VI. je or\govori! londonski temperenčni družbi, da je dovoljeno kralju napiti tudi z vodo ali s kako drugo ne-alkoholno pijačo. Ameriški trgovci, ki gujejo z Japonsko, dobe plačila za svoje blago. — Japonska vlada pred veliko krizo. WASHINGTON, I). C., H». januarja. — Veliko skrivnost zakriva najnovejša japonska kontrola mednarodne trgovine. Ze nad en teden ameriški veletrgOvci, ki trgujejo z Japonsko, ne prejemajo plačil za svoje blago in zakladniški urad dobiva veliko število pritožb. Od Japonske pa ni mogoče dobiti nikakega pojasnila o tej skrivnostni zadevi. Ker spada Japonska med velike trgov.-ke države, bo ta japonska trgov .-ka politika imela velike posle dice za svetovno valuto in trgovino. Najbrže namerava Japonska znižati vrednost jena, toda via. da v AVashingtonu o tem še ni ma nikakega obvestila. Združene države, Anglija in Francija, ki imajo valutni sporazum, z.q\o pazijo na ta japonski finančni pojav. TOKIO, Japonska, 19. jan. — Vsled nairlcga naraščanja cen živil, kar je posledica o-gromnili izdatkov za armado, stoji japonska vlada pred veliko krizo. Od 1. januarja so cene živil poskočile za 10 do .'30 odstotkov. Ta draginja postavlja v senco vsako politično zadevo v debeli. Vsaka japonska družina je prizadeta. Godrnjanje proti neznosni draginji je slišati zlasti med delavskim prebivalstvom. ODVETNIK OBSOJEN ZARADI SLEPARIJE Včeraj je bil pred sodiščem v Long Island City, N. Y., spoznal za krivega veletatvine 38-letni odvetnik Edward J. O* Connor. Dne 13. marca je 281etnemu Georgn Blumu obljubil, da mu bo preskrbel službo v avtomobilskem uradu. Blum mu je plačal osemsto dolarjev, a n; dobil ne službe, ne denarja nazaj. Radio postaja v Malagi j<* pozvala delavce, da naj pridej.» z motikami in lopatami, da izkopljejo strelne jarke in drugo obrambo okoli Malage. Iz tega je razvidno, kako so fasisti s svojim naglim udarcem presenetili republikansko vlado. AVILA, Španska. 19. jan. — Fašistično vrhovno poveljstvo naznanja zavzetje utrjenega mesta Marbelle. Poročilo pravi, da so fašisti v mestu dobili velike zaloge municije in oro žja. Tekom bojev je 100 vladnih vojakov dezertiralo k fašistom. MADRID, Španska, 11». jan. — Pred šestimi meseci so častniki po raznih garnizijah na Španskem pozvali svoje vojake, da se upro proti vladi in 18. julija se je pričela državljanska vojna, ki je kruta in krva-\a kot še nobena dosedanja vojna. Generalu Francu se še ni posrečilo zavzeti Madrida, kajti republikanci, ki so l»i!i spočetka zelo slabi, so sedaj dobro organizirani in kažejo ve lik odpor. Iz dosedanjega poteka vojne je razvidno, da bo vojna trajala še več mesecev. Ako dobi ge neral Franco iz Nemčije iu Italije dovolj vojakov, more tipati, da bo zavzel glavno most o, toda po dolgih in hudih bojih, ako ga bo sploh kdaj mogel zavzeti. Kazbiti mora najprej utrdbe okoli mesta, nato pa še mnogo močnejše utrdbe v mestu. MADRID, Španska, 11». jan. — Po treh deževnih dneh je zopet posijalo solnce in fašisti so takoj pričeli z artilerijo obstreljevati sredino Madrida. Poškodovanih je bilo več poslopij, prebivalci so se poskrili, toda ranjen ni bil nikdo. Iz mesta vedno odhaja mnogo civilnega prebivalstva. Nekateri pa hočejo ostati v mestu, toda vlada je ukazala vsem, da zapuste mesto, da prihrani živež za vojaštvo. BIVŠI KAJZER JE PREBOLEL INFLUENCO BERLIN, Nemčija, 18. jan. — Danes se je tukaj izvedelo, da je bivši nemški kajzer pred štirinajstimi dnevi zbolel na in-fluenci, da se mu je pa zdaj o-brnilo na bolje. Možak se je prehladil pri žaganju drv. Dne 27. januarja bo obhajal »voj 78. rojstni dan, 94 G LAB V A RO DA" New York Wednesday, January 20, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ9Zf. "Glas Naroda 9f (A Corporation) Owned and Published bj 1LOVENIC PUBLISHING COMPANY , PiMtaent L Benedlk, Tnu. Stem at baaing— of tbe corporation and addraasas of abora officers: m W«* It* Btaaafc Bmuh ef llnhiHii, New lad Oty, N. I. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOTICE IZ NASELBINE. VPRAŠAJTE SVOJEGA ZDRAVNIKA. GLAS NARODA CTetoe of the People) Is—d Svery Daj Except Sundays and Holidays a celo leto Teli« n *e>Hto tn Kiih^O .........a.......«*.* $6.00 s pol lata ■•••.••.•••••••••••. $8.00 a Četrt leta..................$1.80 Za New York ea celo leto......97.00 Za pol leta...........................93.60 Za Inozemstro sa celo leto......97.00 Za pol leta......... —........ fSJSO Subscription Yearly $6.00 Dofdsi bres podpiaa in osebnosti se ne prlottojejo. Denar naj ee blagovoli poilljstt po Money Order. Pri spremembi kraja narofinikor, prosimo, da se nam tod! prejfinje bivališče naznani, da bltreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lsveemJH nedelj in praanlkov "GLAS NARODA". 216 W. 18tb Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 DRUGA INAVGURACUA Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesta New York. l)ane> bo pred Kapitolom v Washingtonu Franklin Delano Roosevelt vdrugič inavguriran kot predsednik Združenih držav. S tem bo odpravljen običaj, ki je tako star kot je stare narodna zgodovina Združenih držav. Dosedaj so bili namreč predsedniki inavguriran i vedno le 4. marca. Druga zaprisega .'tli. predsednika Združenih držav se bistveno ne bo dosti razlikovala od katerekoli 37 zapriseg, ki jim je bilo glavno mesto priča o na izgubi, kajti za njegove predloge bodo nedvomno glasovali napredni republikanci. Ves njegov vladni program je navdahnjen z občudovanja vredno smelostjo, in tekom prvega termina se mu je ponovno posrečilo prodretj s predlogi, ki so prvotno naleteli na znočno opozicijo. V boju za socijalno zaščito, mir in svobodo bo v svojem drngem terminu deležen predsednik splošne podpore. V Oglesby, 111., je umrl Jakob Pavlic, star 72 let in rojen v Litiji na Dolenjskem. ★ Znani ekspresnik France V-dovič v Cliicagi, je zadnje dni pripeljal dve toni premoga na naslov 2029 W. Cermak Bd., to ie v "staro A'vstrijo". Franee ima navado, da sleče svojo ka-mižolo. kadar nosi žaklje s premogom v "šendo". To je storil tudi to pot. Položil je kami-žolo na svoj trak in nosil premog v klet. Ko se je »vrnil, je opazil, da .je kamižole zmanjkalo. Kamižola je dobila noge. Bila je še nova in stala je $12. France je obvestil policijo. ★ V Kellog, Idaho, je »pretekli torek preminul rojak Fr. Dež-man, star G<> let. Svoje čase je imel v Clevelandu restavrant. Pokojni je bil rojen «v Družin -ki vasi, fara Bela cerkev. V Barbertonu, Ohio, je po kratki bolezni preminula Mr<. Cecilija Kranc, soproga dobro, znanega in večletnega trgovca in mesarja Franka K ranča. Pokojna je bila stara 58 let in v Ameriki je bivala okrog 30 let. Doma je bila iz Ravnika na Blokah. Njeno samsko ime je bilo Cecilija Centa. V Barbertonu zapušča soproga, dve hčerki in enega sina. Dalje dva brata, Pavla in Matevža ter >e stro Nežo. Spadala je k samostojnemu društvu "Domovina" v Barbertonu in k podrržni < i št. (I, SŽZ. Člani in članice obe lidruštev so jo spremili v velikem številu v cerkev Srca Jezusovega in nato na pokopališče sv. Križa. Umrla je 9. januarja. Pogreb se je vršil 12. janua rja. Iz Jugoslavije. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ¥ JUGOSLAVIJO ta f t M--Din. 1M $ ft.M---Din. 200 $ 7J20----Din. 300 111-70 - Din. 800 $23.00____Din. 1000 $40.00------Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.50 ..... $ 12.25 .„. $ 30.00 .... $ 57.00 .... $112.50 .... $167.50 .... lir 100 Ur 200 Lir 500 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 KEB MB CENE SEDAJ HITBO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPEEMEMB1 GOBI ALI DOLI Jih aH Is lifliMi vetjih saeekev kal sesraj navedene, MM v dinarjih d lirah develjojeaM ie heljie pecaje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH S» IspiaCOe t 5— aerate pedali__$ 5.70 fit— " -__510.85 $15^-. - »'___$10^- " " -$2L— $40^- ~ » _$4L2B $Mu- - - -8SL50 Fulfil deM v mmnm kraja IsplaMk. v dolarjih. HOJNA HUIBII UTrtOIMO PO OABC1 UTTtt ZA PB1 WOJMNO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glad Naroda" i mš mm* um mfpr 190, m, V preteklem letu je smrt trikrat obiskala farmarsko našel 01110 Willard, Wis. Pred enim letom je umrl George Malnar, pred nekaj meseci se je smrtno ponesrečila sedemletna Olga Slemec in 4. t. m. je umrla žena Johna A'vmana, ki ima sina od prvega moža, Jacka Buicka. toda že sedem let je odsoten in ni se nič javil svoji materi. Ce kdo ve zanj, naj mu pove, da mu je mati umrla. Kako je bila pokojnica spoštovana, je pokazal njen pogreb, ko je njeno krsto, obilo obloženo z »venci, spremilo 40 avtov na pokopa lišče. — Zima je zdaj bolj topla in influenea hudo razsaja po naselbini. ★ V predmestju Summitu pri Cliicagi je umrl Florijan Pel-ko, star 71 let in rojen v Gornji Laknici pri Mokronogu na Dolenjskem. V Ameriki je bil nad 40 let in ves čas v Summitu. Zapušča dva sinova in dve hčeri iz prvega zakona — Franka, Florijana, Anno Kegel in Josephine Volk. Predavanja o zdravstvu pre ko radia in potom časopisnih člankov postajejo vsak dan bolj pogosta. Veliko število istili je koristnih, ali jih je tudi netočnih, celo nevarnih. Med te poslednje spadajo nedokazana mnenja posameznikov, katera zdravniška znanost ni odobrila. Raznih je takih stvari, na primer patentne medicine, rar.ni sistemi o prehrani in druge -stvari, od katerih ima korist predavatelj sani. In dostikrat ta ne nudi prav nič vrednega za dragi denar. 'Kar j<* najhujše je to, da po devet od vsakih deset posamez nikov bo drago plačalo za svojo lahkovernost, ne le z denarjem, ampak kar je hujše, s slabšim zdravjem, čas je, da bi si bil vsakdo na čistem, da medicin«, ki baje vse zdravi, navadno ne wlravi ničesar, in vsa oglašena spričevala so na-vadno navadne prevare. Kdor tako vara. ni po navadi izbirčen. ali rad posvečuje svojo pažnjo delavcem, ker izmed njih more najlažje najti žrtve, in ko je te denarno iz molznil, jih pusti zdravstveno zlomljene. V vsakem delu te prostrane dežele so časopisi, ki služijo potrebam ljudstva. Mnoge časopisi ponatiskujejo vrline članke, ki jih dobivajo od mestnih, državnih in federalnih zdravstvenih oblasti. Ako jih citate, ste sigurno našli, da priporočajo, da pokličete zdravnika, ako zbolite. To pa je tudi najpametnejši nfisvet. Povsod je nekoliko zdravnikov, ki •so sposobni oskrbovali zdravje svojih sosedov. Vprašajte jih za nasvet in izplačalo se vam bo, da se na nje obrnite. Pošteni zdravstveni članek vedno naglaša, da si poiščete nasvet svojega domačega zdravnika in da se čuvati kakih čn dotvornih lekov, ki so baje do-bir za vse. Cilj poštenega članka je, da vam pokaže, kako naj čuvate zdravje s pomočjo svežega zraka, solnčanja, dobrega reda, osebne snage, perijo-dičnega zdravnikovega pregleda, telovadbe in gibanja, počitka, spanja in pravilne prehrane. Pokazuje vam tudi važnost svežega in kuhanega sadja, .sadnega soka, mleka in mlečnih pivnlnktov za vsakodnevno prehrano. Ali pošteni zdravstveni članek ne daje nikoli receptov, nikdar ne določa diagnoze, vedno poudarja, da idete k zdravniku, ko ste bolni, in priporoča stalnega zdravnika za vašo d nižino. Pisatelj zdravstvenih člankov ali radio-predavatelj, ki vam drugače navsetuje, ni interesiran za vaše zdravje. On misli pred vsem( na svoj žep. f'uvajtc se ga! Kačja zalega v šolskem pohlopju. Osnovna šola v Meki Grudi blizu Bileče bo ostala zaprta, dokler ne j>okončajo velike kačje zalege, ki se je tam u-gnezdila. V velikem številu so se kače pojavile v zadnjih dneh in sam učitelj jih je ubil že preko f>0. Obrnil se je na srečko načelstvo s prošnjo, da bi jiOslopje temeljito očistili, ker drugače ne more jamčiti za varnost otrok. Tolpe volkov v dolini Gacke. Čeprav že več tednov ni hudega mraza in .snežnih metežev, se je priklatilo v dolino Gacke toliko volkov, da v nekaterih občinah ni hiše, kjer volkovi še ne bi bili vdrli v staje ter mesa rili drobnico in svinje. Največ škode od volkov imajo kraji Poljani, Dabar, Zalužni-ca, Skare in Brezova«*. Kmetje so svoje staje ogradili z dva metra visokimi plotovi a se jo že nekajkrat zgodilo, da so sestradani volkovi tudi preko teh velikih ovir vdrli v staje. Ne samo ponoči,- tudi podnevi so volkovi klatijo (»kro^ hiš. Oni dan je kakih 10 volkov ob 0 dopoldne vdrlo na dvorišče posestnika TTzelca v Doljani. Gospodinja, ki je prišla iz hiše, so je naenkrat /našla med volčjo tolpo. Potegnila je ru-to z glav«' in /. njo mahala po volkovih, ki s«» •<<• ji približevali. Iz hi-e je pritekel tudi njen mo/, brcnil najbližjega vr.lka v trebuh, da je daleč odletel, iretem pa skočil k skladu buko vili drv ter s kropeče" T • i? ■ 11 a 1 po volkovih. S»*le. ko so prihiteli iz hi-e ostali domač« in metali goreča polena med volko-vi', se j«' tolpa zveri ra/b"žnla. Tolikega navala volkov ž«' d«»l ga leta ne p«»mnij«) in prebivalstvo prosi oblastva za nujno pomoč, ker brez or »žja ne more odganjati gladnih zveri. Tovarna avtomobilov "Fiat"' v Jugoslaviji. Po vesteh iz Berlina, ki so jih ponatisnili nekateri listi, je ponudila italijanska tvornica avtomobilov Fiat jugoslovanski vladi načrt za zgraditev tovarne avtomobilov v Jugoslaviji. —BPfflBWOWIIU MltllllBMiilBCBIIIiHBBBlSgCIJUlIllBBU^PeT »■TOHHSTJ! 'I'D -i""*-" MrffSfiw; ir^HtStf.HPRPf^hulfflBaaaHBL. L ETNIK KER2ETOVEGA "ČASA" dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". NA RAZPOLAGO JE LE ŠF. NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJI TE ČIM PRE.) Vgak letnik obsega n a <1 400 strani najzanimivejšega čtivar povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —> zanimivosti in koristnih nasvetov. i.i Peter Zgaga kNA SVETU SO VSAKO VRSTNI BOŽJI STVORI NAJBOLJ PRIMERNO IN PRIPRAVNO CTIVO ZA SE- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda tu 'Narodni val" oživljen. Z novim letom je v Zagrebu začel izhajati "Narodni val človečnosti, pravice in svobode." Kot ustanovitelj j;' naveden Stjepan Rn«!ič, kot izdajatelj Vladimir Radič, ur juje ga pa Viktor Košuti«"*. Svojo *.ia-logo si je sam začrtal v sledečih besednh: "Trudil se bo, da v borbi za velike naredile in socialne ideale zbliža m«'<>1 osmih je pa že peš tekel na policijsko stražnico javit, da mu je avtomobil ukraden. Policija je šla na delo. Ob četrt na devet je že imela tatu in avtomobil. Deset minut pred deseto uro jo zopet javil policiji, eljal iz Jolieta, 111., nazaj proti Aurori. * (V ima kd«) smolo, jo ima farmer Edward Sauer v mestu Arcadia, Wisconsin. Zadnji čas se je izkazalo, da dela čast svojemu imenu. Lansko pomlad ga je brcnila krava in mu zlomila nogo v kolkih Sest mesecev je bil v bolni , šnici, in v tem času mu je p«»-einilo dosti živine. Tudi najmlajši sin mu je umrl. Komaj se je vrnil iz bolnišnice, je začel negovati svojega konja, ki si je zlomil nogo. Pi : tem ga je tudi konj brcnil in ,1.111 zlomil roko. Par dni nato •mi je konj poginil. Slednjič so se ga vseeno u smilili sosedje in so mu odpustili dolgove v znesku dveh ti ;oč dolarjev. Pomoč od \srapilf strašnih ^^ffS bolečin # nevralgije — takoj. PAIN-EXPELLER 35c. in 70c. pri tvseh lekarnar j ih. KJE JE — IVAN PLASKAX, ki se ni že oglasil od leta 1925 svojemu bratu Emilu v Celju, ki ima rešiti neko zapuščinsko zadevo. Kdor ve za njegov .naslov naj ga opozori, ali naj pa sporoči naslov upravi Glas Naroda. (2x) SLAMNIKARICE — izvežbane. dobe delo pri otroških slamnikih. Dobra plača, dolga sezija. — IRA KATZ, :J95 _ 4th AVE., (blizu 28. ceste) NEW YORK CITY. (1—18.19.20) NAJVEČJE RUSKO GLEDALIŠČE Prati ke za leto 1937 Cena 25c s poštnino vred "Glas Naroda 2M West 18th S treat Hew York, If. Y. 99 V Rostovu ob reki Don, kjer je središče velikih farm, je bilo zgrajeno ogromno gledališče, ki nosi ime Maksima Gorkega. Slika nam kaže pročelje jelUte^zgradJje. Ko se je D. B. Heiner pred. petdesetimi leti oženil v mestu Kittanning v državi Pennsvl-vaniji. je po poroki spravila njegova žena poročno obleko v skrinjo. Heiner je pa položi: poleg njene poročne obleke svoje nogavice. Konci tekočega meseca bosta obhajala zlato poroko. Ona bo oblekla petdeset let staro poročno obleko, on pa nogavice, s katerimi se je pred petdesetimi leti postavljal. Farmer Newt Sims v Kcni merer, Wisconsin, je naročil iz Chicaga dva psa, ki naj bi mu ščitila farmo pred kojoti. Pes in psica — naročeni pasji par — sta dospela v petek z vlakom v Kemmerer. Sims ju je bil zelo vesel. V soboto zjutraj je bil pa še bol j vesel. Imel je namreč deset psov. Psica mu je ponoči vrgla osem mladičev. ★ Na policijsko stražnico v Chicago je prišel Albert Lie-bowitz ter naznanil, da mu j ? bilo iz njegove izložbe ukradenih dvoje čevljev. Oba čevlja sta bila za levo nogo. Naslednjega dne se je vrnil rekoč: — Sinoči sta mi bila u kradena še oba desna čevlja. ★ V zvezni urad v Minneapolis, Minn., je prišel 65 letni Anton Jensen in vložil prošnjo za starostno pokojnino. Prošnjo so -sprejeli, odobrili in mu rekli, naj prihodnji me ee zopet pride. Pa mu tie bo treba. Ko je stopil na cesto, se je zgrudil in mrtev obležal. rr f r f» » M r- j- GLAS NARODA" New York Wednesday, January 20, 1 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY JN 17.874 gj |1<^ATKA DNEVNA ZGODBA | j POHORSKI: POHORSKI MEDVEDJE Danes jih žal ni več. Zadnji so hili ustreljeni sredi prejšnje IZ a stoletja, ko so se zaradi delovanja mnogoštevilnih steklarn in zaradi cvetoče lesne trgovine začeli dotedanji pohorski pragozd i redčiti vedno bolj, dokler ni ogromn > Po liorje po svojih širokih, dolgih hrbtih, še bolj pa po svojih reb-rih in pobočjih poknzalo velikih golih jas. Spomin na ve li'kega prijatelja medn, sadja, ovsa in drobnice, spomin no godrnjavo zver, ki jo domačini zalezujejo z veliko vnemo in brez strahu, se z njo borijo in premetavajo, spomin na koen*-tega "toča", nerodnega pod-platarja, pa še živi in le v znanih Medvedjih jamah in brlogih, temveč tudi v pohorskih vaseh celo v neposredni bližini Maribora. Pohorski medved ima mioc dvanajsterih krepkih mož, je sploh primer velike telesne m oči, in krepkih mišic. Prite-pe se v sadovnjak ob gozdu, •se postavi na zadnje noge in začne tresti debelo staro hruško, da zrelega sadu kar dežuje na tla. Ko ga poibira, pribiti knietič s kolom ter ga pogumno prepodi; enako tudi, kadar mu v čebelnjaku krade med. kadar mu ob ovseni njivi snra-ka 1v. Arehom. Na sedaj R<»iser-jevem posestvu nad Pekrami zalezuje medveda. Kmalu se srečata. Strel zadoni, a edina kroglja zadene slabo. Mogočno se zravna medved. Franci j zbeži in beži, dokler se ne 'niti varnega za zaprtimi hišnimi vrati pri kmetu Trbišu. Skupno z domačimi gredo gle-lat. Na mestu najdejo med vela mrtvega; okoli njega pa vse mlade bukve in smreke pregri-čene, prelomljene ali izruvane, rse pokvarjeno in poman irano. V tajinstveni "Posteli" kjer so nekoč bivali Tlirci in Keltje v njenem gradišču, so tuji lov-•i iz bližnjega Radvanja predali vsak zase na medveda. Pr-ri lovec era zapazi ter ustreli nan.i. Medved nekolika zago-Irnin. nn stnnn mirnn rini in v blizu smeri proti Radvanju mimo drugega in tretjega lovca ki mrzlično stiskata puške ob drevo, pa se jih ne upata sprožiti in streljati na sicer ranjeno zver. Zaradi nastale noči se vrnejo v Radvanjo. Ko gredo dva di\i pozneje zopet na "Postelo", najdejo medveda mrtvega v ^ozdu pori gradiščem blizu gra*lu Betnava. To je bilo leta 1840. Lovec Medved je v letu 1800 bil v pohorskem gozdu nad Gornje rad van j ski m gradom na lovu z drugimi. Slabo zadene medveda. Obslreljena zver se že hoče zagnati vanj; tedaj pribite na njegov obupni klic tovariši, ustrele krvoločno žival in tako rešijo Medveda pred medvedom. Ko so v 17. stoletju laški kupci in trgovci sekali gozdove v Vrhove«! dolu blizu Limlbuša, je v gozdu kmeta Marina italijanski delavec s sekiro ul>il spečega medveda ,prežeč nanj z drevesa; za vrat no, prav po italijansko. Po slovensko sta se v tako zvani "Klavži" v divje razoranih jarkih in jaru-gab severne poli. Bistrice in v bližnjem Loškem jarku leta 1790 metala s kosmatincem brata Kolt iz Bistrice. Blizu gla-žute ju napade medved, a onadva ga premagata v borbi na življenje samo z lovskim nožem. Leta 1780 je neki Bistričan tudi v Loškem jarku, blizu Ca n drove žage obstrelil medveda. M<-dved spravi lovca pod se, a spretni in < lull a prisotni pohorski lovec ga zabotle z nožem in zakolje. Še pred 1. 1878 je huda pred-i la nekemu mesarju iz Slivnice. | Bil je na neki kmetiji na Po-! horju, kjer je klal prašiča in i pozno v noč delal klobase. Ne-! koliko doibro volje in s polnim nahrbtnikom klobas se pomika skozi črni gozd proti domu. Tedaj ga sreča medved in stopa godrnja je za njim. V strahu in trepetu mu Slivničan spusti na tla dišečo krvavo klobaso, pa se s pusti v tek. Mrcina jo takoj pograbi in pogoltne, pa je bežečemu mesarju takoj zopet za petami. Ta mu spusti hitro drugo klobaso na tla ter i začne zopet teči. Brž jo med-[ ved zopet zgrabi ter urno stopa za mesarjem. Ko je mesar zadnjo klobaso potem od strahu prepustil medvedu, tresoč se, kaj bo sedaj, se je prikazala prva razsvetljena kmetska hiša; medved je izginil, mesar pa se je s praznim nahi^btnikom oddahnil v hiši, ki ga je očivid-no rešila. S pohorskimi pragozd i je izginil tudi prrkupljivi kosmatinec, enako kakor ris. Od tedaj na se je terribolj udomačila na Pohorju plemenita divjad, sme in divje koze, veliki divji pe tel i ni, zla-sti pa rnševec, sta velika privlačnost nele za l^vca, temveč za Vsakega ljubitelja narave sploh. Odkod ime Ilirija? Ko je zmagoviti Napoleon odtrgal naše dežele od habsburške monarhije in jih združil v novo upravno skupino, jim je izbral naiziv Ilirske dežele. Napoleon je stremel po obnovitvi rimske svetovne vladavine. Iz tega posnemanja rim-Ijanskega veličja potekajo tudi starinska imenovanja še dru-gili od Francozov ustanovljenih državnih tvorb, kot so na pri-' mer ligurska, helvetska in ba-! tavska republika in kraljstvo1 Etrurija. Napoleon je imel pri' sebi vedno znanstvenike, ki bi, naj proučevali dežele in mu da- j jali vsa potrebna pojasnila. Tako se je metseca oktobra 1809, preden je odpotoval z Dunaja, dal poučiti od upokojenega avstrijskega državnika in svojega znanca z mirovnih pogajanj leta 1797, grofa Filipa Ko-benclja, lastnika ribniške graščine, tudi od svojega izvedenca Serresa, o Iliriji in o Slovanih. Serres se je obrnil za nadaljnja in podrobnejša pojasnila tudi na SLovenca Kopitarja, ki je takrat že prebival na Dunaju. Ako ne že prej v poletju od Marmonta, je vsaj sedaj mogel Napoleon zvedeti, da je na jugu slovanski narod. To mu je bilo brez dvoma jako ljubo, zakaj, ako bi se mogel pridobiti prijateljstvo in naklonjenost novih slovanskih državljanov, bi mogel oprt nanje zgraditi tem trdnejši jez proti nemškemu Dunaju. Uirci, ki je torej Napoleon po njih posnel in obdržal ime za svoje nove province, so bili narod, ki je še pred Rimljani, stanoval na vzhodnih obalah Jadranskega morja in gospodoval nad njim. Današnji Albanci so več ali manj čisti potomci teh prvotnih prebivalcev. Valentin Vodnik je videl v Iliriji po večini združeno slovensko in hrvaško prebivalstvo. Ker je pa menil, da so Slovani in Slovenci od nekdaj stanovali po teh krajih, je imel tudi stare II irce za njihove pradede. V svojem slavolspevu "Ilirija o-življena", kjer poveličuje Napoleonove zasluge za slovenski proporod trdi zato, da pomenja Iliree toliko kot Slovenec. Važno za potovanje. Kdor tc namenjen potovali w stari kraj ali dobiti koga od bun, Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vale« nafte dolgoletne skuftnje Vam samoremo dati najboljfia pojasnila in tudi tm pdtrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. se xa-upuo obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi proftnje ta povratna dovoljenja, p4tal liste, vlseje In sploh vse, kar je sa potovanje potrebno s najbitrejftem h«, in kar je glavno, sa najmanjfte stroftk«. Nedriavljanl naj ne odlaiajo do sadnjfg* trenutka, ker predno ae dobi Is Waahlngtooa povratno dovoljenje. BE-CNTRY PERMIT. PMtte torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boate poceni In udobno potovali. »: " * . . "k SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau^ 216 West 18th Street New York. N. Y. HČER JE UMORIL, KER JE ŠLA V KINO. Portugalski gradbenik Francisco, ki je bival v Parizu, je umoril svojo 19-letno hčer in izvršil potem samomor. Mlado dekle je obiskalo navzlic očetovi prepovedi neki kinematograf. Ko se je vrnila domov, jo je oče za-bodel v veži. Napisal je potem pismo policijskemu komisarju, v katerem pravi, da je hčer usmrtil, ker kinematografe sovraži in jo je hotel obraniti te 1'nesreče nad -človeštvom.Nato je usmrtil še samega eefoe. PARIŠKI LOPOVI. • Na velikem pariškem bul vara so aretirali dva sleparja, ki sta ponarejala domače in ino-strane vrednostne papirje i m ki ju je policija že dolgo iskala, ta to neki Paul Corne in Leon Levgonie. Ko so jima detektivi napovedali aretacijo, sta se postavila v bran in sta oddala več strelov iz samokresov, ki so ranili dva detektiva. Hotela sta nato zbežati s svojim avtom, ki sta ga bila v ostalem tudi ukradla. Stražnikom in pasantom pa je u'spelo, da so ju prijeli in razorožili. V njunih žepih so našli okrog 900 ponarejenih vrednostnih papirjev. Corne in Levgonie pripadata neki mednarodni tolpi, ki je od zadnjega aprila spravila v promet že več nego 4200 ponarejenih delnic. ČE ZAVAROVANCA USMRTE. Zanimiv sodni spor je nastal v Angliji, kjer tožijo upniki zavarovalnico, naj jim izplača zavarovalnico za usmrčenega dr. Ruxtona. Mož je bil po rodu Ind in obtožnica mu je očitala, da je umoril svojo ženo in dojiljo svojih otrok. Našli so sicer trupli, toda ugotoviti niso mogli, kdo sta umorjenki. Policija je pa našla toliko sledov, da je vse kazalo, da je bil dr. Ruxton razkrinkan. Nad 100 prič je nastopilo proti njemu, toda obtoženec je navzlic temu krivdo odločno zanikal. Obravnavo so odgodili za tri mesece in zaslišali 115 novih prič. Čeprav dr. Ruxton do zadnjega trdil, da je nedolžen, je bil obsogen na smrt in osmr-čen. KNJIGARNA ' 216 WEST I8th STREET GLAS NARODA" NEW YORK, N. Y. Znanstveni in . Poučni Spisi AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 27tl straui. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem-Sčine zinožui. AMERIKA IN AMERIKANTI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 00S strani. Trila vez. Ceua......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev: njihova društva in dru?a narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ............... .2.— BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lei»em vedenju, govorjenjn ln oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — 'How to become a citizen of tlie United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnii* in zakoni za naseljence. Cena .................. .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. K:tl>aj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik Jn en zemljevid. Z70Aovi-na in pripovedke o naravnem čudu, takrgnih je le malo* na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari KnglLš. 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svo!" delo tako, da bo služilo slebernepru kot orientaOni spis o denarju. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Ilroš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis lioleznL Slike. DOMAČI ŽIVIN OZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. ^78 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. "J7S strani. Cena trda vez............. 1.50 broš............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca ; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORIIIDA DO BITOLJA. •»♦.rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami »>«ti»i krajev naš«; stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legrart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2JHJ strani. Cena ....................1.20 Kr»jij;a se odlikuje po svoji izbrani vsebini ln veliki koristi, ki jo nudi ženatn in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJl'BLJANI 51 strani. Cena ...........................60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezaua zgodovina slovenske prestolice. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Ceua ...................75 To je nekak slovenski abeeednik. sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Broš. .40 NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................1.50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S sllk„mi, 256. strani. Cena ............................ JO0 SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... J»5 Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 25S strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal II M AJAR. Trije deli: Kili. 111. J.":; strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čitn kakor zanimiva povest ter je sestavljen t»o najboljših virih. PR.WII.A ZA OLIKO. 14'J strani. Cena.......65 Nasveti in navodila, kako se je trvha obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Velier. 311 sfrani. Cena .... .7D Knjigo toplo priporoeamo vsakomur, ki se hoče seznanili 7. glavnimi či .umi sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Ona ..........................1.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 214 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUN AR. 2I>6 strani. Vezano. Cena .........75 S j m »močjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti ..d pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. '1. Xalinsek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 12^' strani. Cena ...... -50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent**. SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knj;i '»!-r.Jn nnš znani potoplsec žunnik Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODIT?, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broš..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 790 ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 14S strani. Cena .............. JK> SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega in nemškeea lezikn. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felicita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA 7Sil >AJA. — Obsega 72S strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .5« Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NFVARNOST. Cena .................25 Na šestnajstih straneh je «*.r. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 168 strani. Cena trdo vez......80 Bro*..... .60 Vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani in o čehelnakih : slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- , niča in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 • Vezano......1.50 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše. Cena broš......................... .50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.5« VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .50 Zbirka vošeilnih listov in pesmic k eodovom, novemu letu ln drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ .19 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... iS V prvi knjigi so pesmi Id basni, d oči m ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... JO Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. IZ TAJNOSTI PRIRODE. Si strani. CeDa .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena .................90 Levstik. 220 strani. Csna broš. ...90 ve*. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80----II. Del .80 Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 04 strani. Cena trdovez----.50 Broš......35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA TOV IN SRBOV. »5 strani. Cena......... KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. HI str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Trd«, vez. 144 str. Cena .75 Navodila za izračunan je okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezij o., MG atr. Cena...... .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, 4«»..'ika, pisatelja in jezikoslovca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena---- .50 MISTER1J DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................^ Razprava o blaznosti in posled!~rh pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 100 strani. Cena..........1.25 Nauk o atomih, molekulib in elektronih. Poljudno pisana razprava O izsleukih moderne znanostL MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženltnih pisem. NASVETI ZA HIŠO IN DOBA. 410 strani. Cena L— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in Je torej vest svei^alec v ?*aKem 'domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena.....40 PoIJnden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove Bege in navade. (Nadaljevanje na 4. strani) ■s oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # New York Wednesday, January 20, 1 937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.B7A. GLAS NARODA" 22s PRIREDIL: I. H. ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE- Nadaljevanje s 3. »tro*%. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natanCen opis vojaške republike zaitoroških kozakov. ZDRAVILNA ŽEL1ŠČA. 62 straui. Cena.......46 V kujižui najdeš v lejtem redu oinenjeuo vse, kar potrebuješ, da si obraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----1.90 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V ki^igi je U7 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25 Higijpua doma in v šoli. Opis bolezni prt mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMACl HIŠI. spifc-I dr. Just Bačar. Cena ......................1.25 Sestav, delovanje in nega Movpškega telesa. Vljudno se ji odkrije in odpre vrtna vrata, se ji prikloni! ler jo pusti, da gre, trdno odločen, da počaka, dokler ne odide. Toda Lona ni hotela opustiti te priložnosti, da dobi pojasnilo. Nasmeje se mu in pravi mirno: "DoVrt večer, gospod Hennersberg — dobro, da sem vas srečala. Gotovo ste tudi na potu v mesto. Upam, da imate toliko časa, da me sprejmete do poulične železnice. Pot do tja je tako samotna, ker vodi mimo praznih zemljišč." Te prošnje ni mogel zavrniti, ne da bi bil neuljuden. Uljudno se ji prikloni in odgovori mirno: 4 * Prav rad, milostljiva gospica." Nekaj ča«a hodita molče. Lona skrivaj gleda od strani \ njegov obraz. Naenkrat pa obstane. "Gospod baron Hennersberg, kaj so vam napravili, da ste tako premenili svoje obnašanje proti meni!" Ne upa se je pogledati in gleda mimo nje po samotni, slabo razsvetljeni ulici. "Prosim, da od mene ne zahtevate odgovora, milostljiva gofpica. Prosim, ne zmenite se prav nič za to.,? Njene oči vise na njegovem obrazu. Dobro je opazila, kako se je boril sam s seboj, kako se je bridka bolest poglabljala v njegove poteze. In to premaga vso njeno slabost. Visoko se vzravna. "Tore j, nočete mi odgovoriti — ali boljše, ne smete. Toda s urnim, čutim, da vas je nekdo razžalil. Človek ima včasih šesti čut in ta mi pravi, da je moja mačeha nekaj napravila, da prenehate s svojimi obiski pri nas. Od mojega očeta to -»ploh ne prihaja, četudi je mogoče s svojo osebnostjo moral zakrivati mojo mačeho. Povejte mi samo eno: Ali ste po onem večernem obisku še kdaj bili v našem stanovanju z mojimi sta riši * Na to vprašanje mi boste nie»>'la mogli odgovoriti/' Ludvik trdno stilne zobe in pogleda v njenr» velike, nemirne oči. "Da. enkrat sem bil v stanovanju vaših s ta riše v, pismo vašega očeta me je poklicalo tja. In — po razgovoru z vašimi stariši sem vedel, da je moja dolžnost, da nikdar več ne pridem — da se vas po možnosti izogibljem." Navv.lic slabi razsvetljavi opazi Ludvik, kako je šinila Loni rdečica v obraz in se ji v razburjenosti tresejo ustnice. "Mislila >em si," pravi Ixma tiho, "dopovedali so vam, da j<* to vaša dolžnost." "Dovolite mi, da več ne povem," pravi rezko. Bridek nasmeh ji raztegne ustnice. "Tudi ni j m »t robno, da bi še kaj več govorili; vem vse, kot bi bila pob«;. Saj vendar poznani svojo mačeho; dosegla je svoj cilj." Ved»»l je. ,la ne more ničesar več zamolčati. "Nikdo va« ne sme ovirati, da dosežete svoj cilj," pravi Ludvik hripavo. "Vaša mačeha je videla v meni oviro do tega cilja." "!>«» kalcšiieifa cilja?'* pravi Lona z bhtlirui ustnicami. "l»o cilja — da |»ostanete žena bogatega ženina — ki se J »otežuje za vas." Te besede zaklenejo Lono kot udarec. To. torej mu je l ilo rečeno? Lona nekaj ča>a stoji kot okamenela in strmi vanj. Samotno je bilo okoli obeh; daleč okoli ni bilo niko-j gar. Tam stoji razsvetljena vila dr. Friesena, v kateri je še vladalo videlo življenje. Zunaj pa sta oba mlada človeka) popolnoma sama kot na samotnem otoku. Naenkrat pa se Loni vderejo solze iz oči; napetost njenih j živcev nekoliko poneha. "To vam je bilo povedano? Upala se vam je kaj takega povedati ? Kako {»onižcvalno je to za mene." Z vročim nemi nun jo gleda. "Milostljiva gospiea, pomirite se, saj ni nič poniževalnega za vas, ako nameravate poročiti z bogatim ženinom." Lona pa ga pogleda, da prične Ludvikova samozavest o-mahovati. Njene oči vsplainte in solze se ji posuše. "U. kako tnalo me paaqate, ako mislite, da hrepenim po takem cilju, j»o cilju, katerega mi moja mačeha iz sebičnih nagibov kaže kot zaželjenega. Tudi ni res, da se kak bogat ženin |M>teguje za mene, to je samo domišljija moje mačehe. Nikdar nisem mislila na to. da bi se iz gmotnega dobička vezala na kak*-;;;« moža. Hvala B«»gu, zdrava sem in znam de-ati in predno se ]x>nižam tako daleč, et j»orose. In v ginljivi mehkobi reče: "Rada se imeti, Ludvik Hennersberg, in — ostati si zvesta, pa naj pride karkoli.'* Tedaj pa se Ludvrk več ne zdrži, privije jo na svoje prsi in svoje ustnice pritisne na njene. Ix»na popolnoma mirno počiva na njegovem srcu, mu nežno in vroče vrne poljub, nato pa se lahno izvije iz njegovega objema. "Sedaj pa morava dalje, Ludvik." Ludvik pa trdno drži njeno roko. (Dalje prihodnjih.) Naročilom je priložiti denar, bodisx v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 a!: '2 centa. Ce pošljete gotovino, reko. mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY 2IG WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Kako je časih ljudi zeblo. Plini j mlajši poroča, da so stari Rimljani imeli centralno kurjavo, go rak zrak so po ceveh napeljali po svojih bivališčih. Vendar se je izkazalo 1. 1709, ki je bilo strašno mrzlo leto za vso Evropo, da se more civilizirani svet le malo zoper stavi jat i mrazu. Leta 1709 so v Parizu zaprli gledališča radi mrazu, sodniki obravnav niso mogli imeti, ker je tinta zamrz-la v tintnikih. V kleteh se je vino spremenilo v led, pri jedi se je na kruliu nabrala ledena skorja. Tedaj so ljudje zmrznili v posteljah in največ jx>-noči rojenih otrok ni dočakalo jutra. V Tuiierijali niso mogli pošteno zakuriti niti ob nastopu vlade Ludovika XVI.. V kraljevih palačah so imeli le malo 7>eči in težko so se odločili za to. da so jili sezidali večje število. Kamin jim je bil predmet razkošja ne pa za uporabo. Spričo peči pa so se Francozi kar zgrozili, saj je tedaj dejal neki Francoz o njej, eči. Kjer so imeli kako peč, so jo kurili z ogljem, česar pa niso znali in tako se je marsikdo zastrupil s plini iz oarlja, kar je peč še bolj oso vraži lo. Ljudje so iz mrzlih sob pobegnili v kavarne, ki so v 18. stoletju prihajale v modo, ali so zlezli v posteljo, kjer so o-stajali ves čas in >o sprejemali tudi goste leže. f'asili ni bilo druge izbire, ko da sediš v dimu pri kaminu ali pa prezebaš in ljudje so si rajši izbrali mraz, celo tam, kjer so imeli dovolj drv. Imeli pa so v tistih letih majhne ogrevače za roke in nojre, ki so jih jemali tudi s seboj v cerkev, saj sicer ne bizbili mogli ostati v cerkvi do konca maše. Najmodernejši in najpriljuh-Ijenejši ogrevači pa so bile postelje. Pogrnjene so bile ž naj-mehkejšimi in najdebelejšimi kožami. T .»ostalot-Bochoue, znamenit zdravnik francoske akademije tedanje dobe je napisal tedaj knjigo o tem. kako more človek doseči starost 80 let in si ohraniti čilost in svežost telesa, če vse mrzle -dni pozimi preloži v postelji, češ, da je vprav postelj i na, enakomerna toplota človeškemu organizmu najbolj primerna in ga obvaruje bolezni in nevarnosti. Zgodovinske knjige povedo, da so bile zime v 17. in 18. sto- 7 do JUGOSLAVIJE BREMEN - EUROPA Brzi vlak oh Bremen in Europa v Bremmerhaven zajami-i udobno potovanje do LJI BL.IAXK Ali jxitujte s priljubljenimi ekspresniini pariiiki: COLUMBUS H ANSA ^ DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga. Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselite* va*ih evropskih sorodnikov. Z:i pojasnila, vprašajte Ii.ka.ln«pa iipcnt.t aJi HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD SHIPPING NEWS vnOOpCKH»OOOOOPOOOOOOOOOOOC Na »urnikih, ki m debelo tiskani, M vrde v domovino izleti pod vadsti M izkušenega spremljevalca. toliko porok, da jih je odpadlo povprečno 2. maja : Lafayette v Havre 2(5. maja : Queen Mary v Cherbourg 2S. ma j a : Paris v Ilavre 20. maja: Rex v Genoa let ju dosii hujše kot v 19. stoletju. Vsi podatki pa soglašajo v tem, da je bila zima leta 1709 pač najhujša, kar se jih, sploh spominja človeštvo. Zgo-I dovinski podatki poročajo, da je tistega leta zmrznilo v Parizu med 5. j an. in 2. febr. — več tisoč ljudi. Tega čudovitega leta se je pa tudi izkazalo, da so ljudje pripravljeni žrtvovati celo življenje svoji ničem n most i — iti to ne le na Francoskem. V versailjskem ti zeblo. Pozimi so bile stene vlažne, toplota kaminov jih ni mogla osušiti. -Sobe za služinčad niso imele nobene kurjave in vsi dvorski uslužbencu so se greli v — kuhinji. Sele konec 18. stoletja smo dobili pravilno kurjavo, ki se je pa lju-d.ie navzlic vsemu niso razveselili, češ, da je s tem tudi minila vsa domačnost. Zares so se prej zbirali vsi pri kam inn. kjer so — vsi zaviti in obomo-tani v polhovke \v. plašče — tvorili eno družino, skoraj tako. kot pravimo: Mrzle roke, toplo srce. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino . K. dor ^a koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. KDAJ JE NAJVEČ POROK. ' V Angliji so sestavili statistiko o tem, kdaj se ljudje najraje ženijo in može. Podatki nam kažejo, da se je v novejšem času pridružil juliju, avgustu in septembru, v katerih je bilo doslej največ porok. Še en mesec, namreč junij. O tem mesecu je vladalo prej praznoverje, da se vsi, ki sklenejo v njem zakonsko zvezo, še enkrat poroce, da torej ovdove. Zadnja lerfa je bilo pa v Lon-donn v nekaterih tednih junija 19 3 7 SLOV ENSKO-AMERIK ANSKl KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenk Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street