Izhaja vsak dan popoldne. lit. 213. Posamezna številka Din f. V Ljubljani, v nedeljo 21. septembra 1924. PoStnlna v gotovim, Leto L Neodvisen političen list. mm | Rokopis! se ne vračajo. — Oglas! po tarifa. 7 mesečna naročnina* • 5 o* *> rw H,,l,r I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 ? Uredništvo In upravnlštvo: WoIlova ulica fit.1/1. | nsmemmvprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. • * Telefon 213. i Kačun P« postnem ček. uradu št. 13.633. Proti volni. Jutri v nedelio prirede socialistične organizacije velike manifestacije proti vojni. Iz humanitarnih, pa tudi iz narodnih ozirov bi moralo vsakogar samo ve* seliti, da nastopa ljudstvo proti vojni in da se izreka za miroljubnost. Vsaj vemo vsi, da skoraj ni večje nesreče za -iovestvo in za narod, kakor je vojna. °-^Eno se pa, da jutrišnjih protivoj- . . rnanjfestacij ne bo mogel biti vesel 7 p.rav* ^cifist in niti idealen patriot. Zak*i Podlaga teh manifestacij je čisto napačna in niti pacifistična, še manj pa narodna. Pravi pacifist je samo tisti, ki ni sa-QK> za mir med državami, temveč ki hoče uveljaviti načelo miroljubnosti ne sa-mo y iavnem, temveč tudi v privatnem življenju. V popolnem nasprotju s pacifizmom je tisti, ki pridiguje sovraštvo proti nesomišljenikom, ki je brezobziren in nepopustljiv, ki kliče k svetovni revoluciji In kdor se udeleži jutrišnje manifestacije, ta bo spoznal, da govorniki ne bodo proslavljali toliko miru kot takega, temveč da bo vsa njihova zgovornost veljala le nauku sovraštva do vseh onih, ki se ^ejo slepo pokoriti monopolskim socialistom. Interes miru bo na zadnjem mestu, na Prvem mestu pa interes partije. S Protivojno propagando si bodo skušali stokrat diskreditirani voditelji zopet Popraviti svoje stališče in z demagoško ggSto Prikazati sebe kot edine zagovornike mirn, vse druge pa kot oboževalce vojne. In to si bodo upali delati ljudje, ki jih prime epileptična razjarjenost, če si upa kdo pripomniti, da so njihovi moskovski oziri vsak dan stokrat pogazili princip pacifizma. In kot branilci miru se bodo upali nastopiti ljudje, ki uče svoje Pristaše, da mora biti njihov ideal svetovna revolucija.. In kot glasniki pomir-jenja med narodi se bodo drznili nastopiti ljudje, ki so tako imperialistični, da so z zapovedjo netolerance in sovraštva do vseh stanovskih nesomišljenikov raz bili enotno delavsko fronto! Na debelo se bo Izjavljala jutri pacifistična misel in pod njenim geslom se bo učilo sovraštvo. Zato moramo jutrišnje manifestacije odkloniti, ker presveta nam je misel pacifizma, da bi mogli pripustiti, da postane dekla partizanstva. Jutrišnje manifestacije proti vojni Pa moramo odkloniti tudi iz narodnih ozirov. Smelo smemo reči: Če Je kje na svetu pacifističen narod, potem je to slovenski narod! Naj stopi na plan tisti, ki more navesti le eno dejstvo, ki bi govorilo za bojaželjnost Slovencev z drugi-,mi narodi! Naj stopi na plan pacifist, ki jmore obdolžiti slovenski narod le najmanjšega prestopka glede pacifistične misli! Slovenski narod Je kat ehsohen pa-®ifističen narod in zato ne rabi nobenih mednarodnih pacifističnih demonstracij, ra* i® B0^Q0 vzrokov pa ima slovenski narod’ da nast°Pi kot °btožitel| drugih » V’ ^er so motili njegov mir, ker Pregrešili nad pacifizmom. or*'je nasilja je uganjal • . ts«ienst nad našimi Korošci in ko nmtpoff i "a«»d proti tein nasiljem . .. [. • So nastopili proti njemu rav-’ ^i Se bodo jutri ogrevali ^o£jj em hi za pravičnost med na- nd IVt Primorje naravnost za-150 le končal v plame-n?ia v■ wSri. Narodnl dom- ko je do-vrs trk ca c !fta Uso godkov še nedotaknjen. Opaža pa se tudi v njem rastoče vznemirjenje. Zavezniške Čete so evropski del močno astražile, da preprečijo vanj vstop be. žeče množice. Ameriške bojne ladje 9* v polni pripravljenosti. AMNESTIJA*V JUŽN? SRBIJI** Beograd, 20. septembra. Ukaz, katerega Je kralj podpisal na Belju o amnestiji političnih krivcev v južni Srbiji, predvideva pomilostitev- vseh onih političnih krivcev v južni Srbiji, ki se nahajajo v preiskavi. Pomiloččeni bodo tudi vsi oni politični krivci, katerim st ne more vsled pomanjkanja dokazov krivda dokazati, kakor tudi oni, ki so bili obsojeni po čl. 87 a) in b) srbskega ka*. zakonika in po čl. 2 odstavek 7 zakona o zaščiti javne varnosti. Samo one ose« be, ki so aktivno sodelovale v komit-skih četah ali pa jih javno podpirale, ne bodo pomiloščene. ALBANSKE ČETE NA NAŠI MEJL B e o g r a d j 20. septembra. Na5e žeudarmerijske patrole s opazile na albanskem ozemlju nekoliko albanskih čet, ki hočejo prekoračiti našo mejo. Takoj je bilo poslano vojaštvo, da za* brani albanskim četam prehod preko meje. ■ j.. DRUG! OBROK BLAIROVEGA POSOJILA BO IZPLAČAN. Beograd, 20. septembra. Vlada j« z Blairovo skupino sklenila definitiven sporazum, po katerem bo dobila drugi obrok posojila 100 milijonov Din. Ta sporazum bo odobren. DR. SMODLAKA OSTANE. Beograd, 20. sept. Danes Je poselil dr. Smodlaka ponovno Davidoviča in se z njim dalje časa razgovarjajL Vest o vpokojitvi dr. Smodlake, našega poslanika v Vatikanu, se ne potrjuje. NAPAD NA SELO OBILIČEVO. Beograd, 20. septembra. Preiskava je ugotovila, da je napad na selo Obi. ličevo v južni Srbiji izvršil kačak Me-kačaki šli v Staro Obiličevo pevajoč mer Delija s 70 svojimi tovariši. Kačaki so oplenili kolodvor in odnesli restavra* terju Jovanoviču 200.000 Din. Nato so pesmi o junaštvih Azembejte, požgali nekoliko kop sena in pobegnili. ITALIJANSKO - ŠVICARSKA POGODBA PODPISANA. Rim, 10. sept. Danes je bila podr pisana italijansko švicarska pogodba, kateri predpisujejo ne samo v Italiji, ampak tudi v inozemstvu veliko važnost. Pogodba predvideva določitev, da se bosta obe državi v slučaju spora podlegli razsodišču in bo veljala 10 let FAŠISTOVSKi LIST ZAPLENJEN. Rim, 20. sept. Včeraj je bil zapit, njen znani ultrafašistovski list >Impe* ro«, ker je objavil članek, naperjen pro* tl senatu in s tem vzbujal nasilstvo, Borzna poročila. Curih, 20. septembra. Beograd 7.30, Praga 15.85, New York 529.625, Londoa 23.63, Pari* 28,«0, Milan 23.21, Dunaj 0.007475. — Ljubljanska, zagrebški in beo-grajska borza danes niso poslovale. Istotateo tiiaika borz« radi vrazaika at poslovala Dan odločitve. (21. IX. 1908 Preti 16. leti So na jutrišnji dan odmevali po 'takrat zasužnjenem Mariboru ljubljanski 'dogodki prejšnjega dne, ko sta pod kroglami avstrijske-nemške sol-datesfc* paalg dva mlada bdrca: Lunder in Adamič. Mariborski nemški in nem-čurski ffiob jeigjral orgije navdušenja, ker mu je zadišala slovenska kri, ki je porosila ljubljanske ulice. Nemška faki-naia je insuliirala po ulicah Slovence in dovolj je bilo, da je kdo spregovoril slovensko besedo in že so padle po njem batine. Zna«! Slovenci so se morali skriti, da si tako obvarujejo golo živ- Točno deset let po teh dogodkih pa je prišlo Sloveniji osvobojenje in s tem tudi slovenskemu.Mariboru. Kernstocko-vr> geslp: -Lieber rauclrgeschwarztc 1 rti m m er, als ein Windisch - Maribor!« se ni pbistinilo. Šel je Kernstock, izginil je v njžgbd »Stiiberl beim »Scliwarzen Adler«- in šlo je za njim nebroj privan-ttianih nemških hujskačev. Oni, ki so c s tali, so se pod vtisom velikih, svet-ureobrazujočih dogodkov" tiho potuhnili m hiteli zagotavljati svojo lojalnost na-; am novi državi in cesto tudi — tvojo pripadnost k slovenski rasi. Ob ljudskem i tet ju i. 1921 so padli Nemci na skoraj eno petino celokupnega mariborskega prebivalstva. Neenotna narodna politika, ki je v zadnjih letih vedno kolebala med odločnostjo in bolno popustljivostjo pa je privedla naše potuhnjence tako daleč, da stopajo jutri, po šestih letih zgodovinske jesen} l 1918 zopet v odkrit. boj prpti Slovencem, kakor na isti dan,.pxed šestnajstimi leti. Parola: »Proti slovenskemu Mariboru!« bo tudi jutri odmevala po našem mestu in v marsikaterem starem mariborskem Slovencu se bo nehote vzbu- — 2LiX 1924. Maribor, 20. septembra. dil spomin na gl. september 1. 1908. Zgodovina se ponavlja! Toda dan 20. septembra 1908 je bil zgodovinski dan pričetka velike in končne borbe med mlado silo Jugoslovanov ter med degenerirano nemško monarhijo Avstrijo. Borba, ki je pričela tega dne, se ni več končala 10 dolgih let, dokler ni bila dovršena z našo popolno zmago. Borba, ki sa bo vršila jutri v našem osvobojenem jugoslovenskem Mariboru, bo le še borba z zadnjimi ostanki pred šestimi leti zrušene Avstrije. Ta borba bo naj-poslednejši. in končni obračun sveže naše nacijonalne sile z gnilim renegatskim sistemom pokopane nemške preteklosti r.a naših vekovrtih tleh. Jutrišnji dan odločitve mora biti dan definitivne smrti nemških aspiracij na naše ozemlje, na naš ponosni beli Maribor.. Združena jugoslovenska zavest mora pokazati, da na starodavnem mariborskem magistratu ne bo nikdar več sjoloval nernški ali nemčurski župan. Mariborski Slovenci, Jugosloveni, ko bodete jutri stopali na volišča, spomnite se, da je ta dan obenem šestnajstletnica nemškega preganjanja Slovencev in dan našega poslednjega obračuna z Zadnjimi ostanki tistih, ki so pred Šestnajstimi leti kričali: »Nleder mit den Windi-schen!« Dvignite ponosno svoje glave! Šestnajst let od 21, ptembra 1908 do 21. septembra 1924 je dokazalo, da nas s poti k veliki bodočnosti ne more pahniti nobena sila sveta. Volilna Skrinjica 3iovenskega, jugoslovanskega Maribora je prva! Naj bo število kroglic, ki se bodo jutri zbrale v tej Skrinjici, ponos naše zavednosti in moči! Živel slovenski, jugoslovanski Maribor! lnterview z rektorjem ljubljanske univerze. Z ozirom na znano polemiko, ki se je razvila radi obiska ministra prosvete na ljubljanski univerzi je zaprosil naš sotrudnik rektorja univerze g. prof. Kidriča za avtentično pojasnilo. G. rektor je radevolje dal odgovor na sledeče naše vprašanje: *Ali je-reg, g. rektor, d« so se gg. profesotji ljubljanske univerze g. ministru morali pokloniti, kakor je to bilo citati v nekem delu našega časopisja in v ponovni polemiki?« G. rektor: »Čudim se, da Je ta polemika sploh mogla nastati. O kakršnemkoli pritisku na profesorje, da bi morali prisostvovati obisku gospoda prosvetnega raihistra ali pa se g. ministru pokloniti ne more biti niti govora. Kakor ie g. inioister sami povdaril, je hotel: 1. vrniti obiske, ki sva mu jih naredila g. prorektor v Ljubljani in jaz na potu k ustoličenju patrijarha v Beogradu in 2. obenem v eventualnih osebnih razgovorih s profesorji dobiti natančen pogled o delu in potrebah univerze. Obvestilo o ministrovi nameri sem dobil na Rogaški Slatini in ga tem ra-dostneJe pozdravil, ker doslej še nobeden naših rektorjev ni imel prilike pred profesorskim zborom govoriti s pro* svetnim ministrom o težnjah našega zavoda. Vrnil sem se takoj v Ljubljano, kjer je med tem g. prorektor obvestil profesorski zbor o obisku in nameri g. ministra. Povdarjam, da bi bil postopal slično tudi sam, ker dvomim, da bi bilo mogočo postopati drugače.« Tekom kratkega razgovora z g. rektorjem je dobil naš sotrudnik utis, da profesorski ‘ zbor ljubljanske univerze pričakuje, da se bo minister po dobljenih informacijah zavzel za izdatnejše podpiranje ljubljanske univerze. Tržaško pismo. Umor fašistovskega poslanca Casalinija ni povzročil niti ena izmed onih posledic, ki so se v prvem hipu pričakovale. Opoziciji mora biti reto neprijetno, da je dt> tega umora prišlo. k?j se sedaj tudi fašizem lahko sklicuje nU Svojega mrliča. Vendar pa Je treba takoj naglasiti, da je razlika med umorom ppslanca Matteottija in umorom fašista Ca* saliaij* tako velika, kakor med dnevom in ovčjo. MatteottJ. le padel kot žrtev nasilnega sistema politične borbe, ki jo le v Italiji uvedel fašizem. Posvetil pa io je Mussolini sam, ki ie neštetokrat nhglašal na raznih shodih fašistov ske organizacije, da Je politično nasilje moralno. Pri tem zločinu so končno razni naročile!, ki so umor organizirali in so sedaj pod ključem. Med njimi so nekateri izmed nekdanjih najvplivnejših MustoMnftevtti pomočnikov v vladi sami. V Trsta, 19. septembra 1924. Nič podobnega ne opazimo na umoru fašista Casalinija. Morilec je osamljen, alkoholik in nenormalen človek. Vse preiskav« policije, da bi se izsledila nekaka zarota, so ostale brez uspeha. Chre torej za navaden ln nepolitičen umor. Vsled tega je tudi popolnoma naiavno, da se 1e špekulacija mil-stovskih listov s tem mrličem popolnoma ponesrečila. Njihovi očitki na naslov opozicije so res -izzvali nove polemike, toda položaja političnih nasprotnikov niso naj-manje premaknili. Ista borba, ki je razsajala PTed umorom poslanca Casalinija, se bije dalje, z istimi sredstvi ln na isti podlagi. Medtem se približuje vedno bolj dan, ko se bo moralo otvoriti zasedanje parlamenta vsled česar vstajajo pred Mussolinijem razna vprašanja, katerih rešitev je potrebna, da se ohrani njegov prestiž in reši tudi njegov osebni položaj. Tu je predvsem vprašanje, kai bo napravila opozicija. Ali se povrne z Aventina, kakor pravijo tu, ali se bo nadalje »kujala«? Kakor vse kaže, opozicija ne namerava spremeniti svoje dosedanje taktike in bo bojkotirala Mussolinijev »parlament*. Toda vlada hoče baje opozicijo prisiliti s taktičnimi manevri, da se vsa ali vsaj en njen del zopet pokaže v poslanski zbornici. V tem pogledu je važna vest, da namerava vlada predložiti zbornici načrt zakona o novem volilnem redu. Upa se, da opozicija ne bo megla ignorirati takega važnega vprašanja in da se bo vsled tega morala vrniti v Montecitorio. AH in v koliko so te špekulacije utemeljene, se bo v kratkem videlo, zakaj poslanska zbornica bo skoraj gotovo sklicana že v prvi polovici novembra. Drugo, za Mussolinija velevažno vprašanje je razmerje med liberalci in fašizmom. Vodilni liberalni listi njim na čelu »Oiornale d’ Italia«, nadaljujejo v nespremenjenem tempu-'svojo polemično borbo proti sedanjemu režimu. Kakor sem naglašal že v prejšnjih pismih, pade tozadevna odločitev na občnem zboru liberalne stranke, ki se bo vršil v začetku prihodnjega meseca v Livornu. Glede tega vprašanja moram tu omeniti zelo zanimivo dejstvo, ki bi kazalo, da računa Mussolini z nepovoljriim izidom občnega zbora liberalne stranke. O tem priča po mojem mnenju dejstvo, da so se že m-čeie proti liberalcem iste mahinacije,' o se lansko leto izborno posrečile proti P larom. Mussolini hoče tudi liberalce udariti z notranjim razkolom v stranki. Njihovo desno krilo, ki ga vodi Salandra, je, kakor se zdi, za brezpogojno podpiranje sedanje vlade in že se govori, da nameravajo sklicati Salandrovi pristaši posebno zborovanje, na katerem zavzamejo svoje stališče Še pTed občnim zborom stranke in brez ozira na njegove sklepe. Ako pride do tega, potem bi nastal, kakor rečeno, tudi med liberalci prav podoben razkol, ki se je uveljavil pri popolarih in ki je dovedel, kakor znano, do ustanovitve klerikalne politične organizacije rCentro nazionale«, katera Mussolinija sle- o ■»» % »n po podpira, medtem ko se nahaja uradna popolarska stranka z drugo opozicijo vred, »na Aventinu«. Ako se bodo stvari razvijale v te! smeri, ako res pride do razkola med liberalci, potem bi se Mussolinijev položaj vsaj za hip okrepil. Bil bi to zanj precejšen političen uspeh, ker bi s podporo desnega krila liberalcev mogel kljubovati opoziciji na parlamentarnem polju tudi v slučaju, da se podajo na Aventin še liberalci; to se pravi, da bi mogel Mussolini v najslabšcm slučaju sklicati parlament in sklepati z njim brez opozicije in bre2 liberalcev. Rešitev iz situacije bo seveda lahko popolnoma drugačna nego se da sklepati na podlagi teh podatkov in tudi presenečenja niso izključena. Vsekakor pa postaja položaj tem bolj zanimiv, čim bolj se bliža dan otvoritve parlamenta. Spričo bližajoče se otvoritve šol 5e pri naših tukajšnjih bratih obrnjena vsa pozornost na žalostni položaj slovanskega šolstva v Italiji. Listi objavljajo obupne pozive na prebivalstvo, nai manifestira za slovansko Šolo s tem, da zahteva za šolske otroke one dodatne ure iz materinega jezika, ki jih znani nekulturni in nemoralni Gentilejev zakon od 1. oktobra 1923 »milostno«, dovoljuje,. Ta zadeva je važna, ker tukajšnja šolska oblastva gotovo špekulirajo s komodnostjo in nezavednostjo starišev šolskih otrok, češ, da bodo opustili po zakonu predpisano priglasitev, tako odpadejo tudi dodatne ure ‘iz slovenščine in hrvaščine. Ni dvoma, da bodo stariši napravili kljub vsem nasprotnim agitacijam svojo dolžnost. Njihova manifestacija je potrebna tudi zato. keT bo služila kot važna opora v akciji primorskih voditeljev za dosego preklica zločinske Gentilejeve šolske reforme. Tudi se ne sme dopustiti, da bi Italijani kar karkoli uspavali naše tukajšnje brate. Da se to ne zgodi, zato moramo skrbeti — ponavljam danes zopet — tudi ml v Jugoslaviji. Sapientibus sati A. Z. Vladi; narodni skupiiini in vsej Javnosti! Ko smo sklenili monopolski delavci in delavke Tobačne tovarne v Ljubljani, da opozorimo vse kompetentne faktorje In vso javnost z mirno manifestacijo na obupno stanje, v kojem se nahajamo in na način, kako se vprašanje naše eksistence rešuje, smo smatrali za potrebno, da izdamo- za vse merodajne faktorje in na najširšo javnost naslednje pojasnilo in apel: Kakšni so naši zaslužki? O tem govore več, nego vse besede, sledeče številke: Razmerje predvojnih in sedanjih realnih plač in razmerje med predvojno in sedanjo ceno izdelkov. (1 Din je enak glasom Indeksne preračumbe 0'052 predvojnih kron.) L Razmerje realnih plač. Kategorija Zaslužek 1. 1914 Zaslužek 1. 1024 Zaslužek 1024 iznesen v predvojni valuti Zaslužek znaša v % predv. zasl. Profesionisti 24'-— 207-24 10-77 532 Moški delavci 20'— 16884 8-78 439 Ženske 18'— 149-40 776 43— II. Razmerje cen izdelkov. Cena 1014 Cena 1924 Cena 1924 Izdelki v vinarjih v Din v predv. vin. dražji za % Cigarete 2-3 0-50-1 — 2-G-5-2 30-73 Monopolski delavec zasluži na teden 149 do 207 Din, na mesec 636 do 880 Din! To v času, ko znašajo najnujnejše življen-*ke potrebščine za rodbino obstoječo iz moja, žene ta treh otrok 2389 Din na mesec! Zato je jasno, da v naših gospodarstvih ne moremo doseči ravnotežja, tudi če ne delajo samo možje, ampak vsi rodbinski člani, ki se jih more le oddaleč pritegniti k deta. Kai zahtevamo? Mi smo na to kričeče nesoglasje vse fterodajn« faktorie že neštetokrat opozorili, e od maja 1923, torej skozi polnih 16 mesecev smo zahtevali v neštetih spomenicah ln dejnitacljah, da se nevzdržnost tega stanja uvidi In vpo-Stavilo zopet naše predvojne plače, od katerih ne dobivamo danes niti polovice! AJ1 Je nemogoče izpolniti naše zahteve? Kakor čitamo, nosijo monopoli državi 2000 milijonov prebitka. Delavske plače znašajo le majhen del te svote. Zato bi bilo mogoče naši upravičeni zahtevi v polni me- ri ustreči. Tem bolj, ker so cene izdelkov povišane deloma preko porastka draginje. V kolikor pa niso, ie krivično, da bi delavstvo monopolnih tovarn zato ne smelo dobiti najnujnejše plače, da bi bile cene izdelkov nižje kot normalno. Se težja kriyica pa bi bila, ako bi hoteli zidati finančno ravnotežje te države je dalje v toliki meri na delavstvo ta nastavljenstvo državnih obratov, kakor se to danes dogaja. To ne bi bila tudi slaba gospodarska politika. Mi smo dali deloma naši to vami pol svojih najboljših let in smo vezani na njo z nešteto vezmi: zato še vztrajamo. Gotovo pa je, da trajno noben dober delavec ne bo sprejemal takih delovnih pogojev. 16 mesecev ie prejemamo samo prazne obljube. Vkljub temu, da je nemožnost našega stanja očlvidna, so rabili 16 mesecev, da so ugotovili, da je tu m treba nekaj Storili Po dolgem moledovanju je sklenila končno Še prejšnja Pašičeva vlada, da se nam da drobtinica-povišek 4 Din na dan, Obenem pa še odtegne nekatere doklade, ki Smo jih dosedai dobivali. Ko je prišla nova vlada, smo pričakovali več razumevanja za naš obupni položaj, ker sedijo v njeni sredi možje, ki našo bedo od blizu poznajo. Se nismo izgubil’ vseh nad! Bojimo pa se, da pojde po stari poti naprej. Tedni in tedni minevajo, a dosedaj se ni storilo niti to, da bi dobili eno skorjico, ki je že od prejšnje vlade dovoljena. Zakaj? Zato, ker so tako dolgo računali, ali ne bi bili monopolski delavci in delavke cele države prebogati, ako bi dobili onih 6 milijonov dinarjev poviška, ki je bil v proračunu za leto 1923 za povišanje njihovih plač predviden, da je ta vsota zapadla, za leto 1924 pa ni nič predvideno. Monopolsko delavstvo se beji, da je to nov poskus zavlačevanja, novo norčevanje Iz njegovega obupnega stanja in zahteva, da se vlada in narodna skupščina zganeta in rešita našo zadevo s tem, da odobrita na svoji prvi seji zahtevani naknadni kredit, razven tega pa, da rešita temeljito še vedno nerešeno vprašanje naših mezd. Na vso Javnost pa apeliramo, da nas v našem težkem boju s svojimi simpatijami in dejansko pomočjo podpre. Savez monopolsklh delavcev, podružnica v Ljubljani. Pofilffcne vest!. — Mnenje HRSS o nalogah sedanje politike. »Novosti« poročajo, da je imelo vodstvo HRSS sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da ie sedanja politična poanta v tern, da se mora občutiti, da s sedanjo vlado ni več prečanov in Srbijancev, temveč da obstoji sarno ena demokratska in svobodoljubne direktiva, kateri mora v bodoče slediti država. Samo neprijatelji države morejo drugače sklepati in delatL V Zagrebu upajo, da se bodo vsi pristaši sporazuma združili In v skupnem delu storili vse, da se država na znotraj uredi, da bi bila tako silna na zunaj. » Boji med makedonstvujuščUni se nadaljujejo. Morilca Aleksandrova sta bila prijeta In takoj nato umorjena. Vest o Izvršitvi smrtne ka2ni je dospela v Sofijo med pogrebom Aleksandrova. Prijateljem Atami* sova Kartandžijevu, Penkovu, podpredsedniku lindenske organizacije Zankovu in. uredniku »Ilindena« Jovkovu se je posrečilo, da so z drznim skokom iz železniškega vagona pobegnili. Spremljevalci so jih pričeli takoj zasledovati in so jih v gwdu dohiteli. Razven Jovkova, ki je kljub rani pobegnil, so bili vsi ostali pobiti. Sodi se, da je dosedaj padlo že nad 100 komit. Uboji pristašev Atanasova se vrše po vsej Bolgarski. V Plovdivu je bil ubit Cudomir Ran-tardžijev. Ubit je bil pri belem dnevu sredi ulice. Ubila sta ga dva nepoznana mladeniča. Ko je padel Kantardžijev na tla, sta stopila morilca k njemu in ga pričela suvati * nogami, da se prepričata, če je res mrtev. Nato sta mirno odšla. V Džumaji je bil ubit znani bogataš Georg Čenkov, ker je bil pristaš Atanasova. Njegovo tovarno so zažgali. Vnovič se širijo vesti, da je bolgarska vlada proglasila vsled neprestanih umCH rov obsedno stanje. = Zasedanje Zveze narodov. V vprašanju razsodišča in'sankcij je podal dr. Be-neš kompromisni predlog, ki bo najbrž« baza nadaljnih pogajanj. Po prvem členu dr. Benešovega predloga se obvezujejo-vse države, da priznavajo pod gotovimi pogoji obvezno razsodišče. Po členu 2 razsoja o vseh konfliktih Svet Zveze narodov, ki odloča z navadno večino. Med preiskavo konflikta sme Svet Zveze narodov predpisati strankam odredbe za omejitev konflikta. V tem oziru sme izdati prizadetim državam tudi čisto določne obveze. Svet Zvez« narodov sme nadalje imenovati posebne kontrolne komisarje, ki imaio paziti na to. da ne bo nobena država za časa pogajanj izvedla gospodarske ali vojaške mobilizac'ie-Država, ki se ne pokori odločbam Zvez« narodov, se proglasi kot napadalka- V šestem členu se priporoča ustanovitev demilitariziranih con. člen 7 pravi: Kakor hitro je proglasi kaka država za napadalko, stopijo proti njej v veljavo vse sankcije, ki jih določa statut Zve2e narodov. Vsi člani Zveze se obvežejo, a to ni mogoče. Učiti se moraš. Nenadoma, sred! **vseewm dela ta ustvarjanja, je šinila Kapitanu KtUEbkovu v slavo porazna misel: — Čemu pravzaprav to učenje? Ali Je to res potrebno? Kapitan Kruglikov je pogumen dečko... se ne straši, povedati svoje misli. — Zakal se pa učimo — je vprašal In uporno pogledal učiteljico, ki se je sprehajala po razredu. Pri tem je široko odprl ta izbuljil oči. deloma od radovednosti, deloma od strahu, da se je drimll staVJU tako pereče vprašanje. Ti s! ml pravi — se je nasmehnila učiteljica ter ga pogladila s svojo mehko dlanjo po glavi. — Zakaj pač? Zato, da postanemo pametni, Izobraženi In da spoznamo vse stVari, ki nas obdajajo. —■ In če se ne bi učili? -- Potem ne bi bilo kulture. ~rj Kakšne, kulture? — No... tega tl ne morem lrar tako povedati. Pojasnila ti bom to s primero. Ce bi bil kdo izmed nas v N«w Vorku... — Jw sem že bila -r se je oglasil tenak glasek pri steni. Vsi so se osupnjeni obrniti k pogumni popotnici. Kaj pa je to? Očiidno se potika po Šolah neke vrste Šolski škrat, ki dela najrazličnejše neumnosti In zmešnjave ta vedno zvali krivdo na nedolžne učence-. Ta Škrat je menda tudi potegnil Nataljo Paškovo za drobno kita jo sunil v bok.ter ji šepnil; »Reci, reci, da si bije!« <. « In rekla je -ri Lagati je sramotno, No, kdaj st pa Ma v‘New' kom? Paškova. brku? In s Natalja bi. se najraje udrla V zemljo: m«nda 51 je res sam rogač položil ta besedo na jezik; toda beseda }• kot vrabec* zleti In ne vjameš je več. — Bila sem... Prav zares sem bila... Predvčerajšnjim fr. očetom. Laž, očitna laii odeta sploh sima Jo predvčerajšnjim je bila v šoli kakor danes, do New Yorka pa moraš potovati tri tedne. Natalja Paškova je razkrinkana pred vsem razredom; plakajoča, m zmedena, obdana od splošnega, tihega prezira — se pogreza v nič. — Glejte otroci, stvar je taka: če bi bil kdo izmed vas v New Vorku, M videl tam ogromne, večnadstropne hiše, na. stotine tramvajskih voz, dvigala in vse to — je ustvarila kultura. Vse to so napravili izobražen! ljudje. In veste, koliko let obstoji to mesto? Samo stopetdtset let hi nič v*či — Kai pa je bilo tani popreje? ie vprašal Andrej Rjukin ter je vzravnal svoj od dela utrujeni hrbet, da je zahreščalo, Itakor bi kdo stresal orehe. — Poprej«? No, le primerjajte, kako je bilo popreje: prej je bil tam neprehoden, z Hanami prepleten gozd. V gozdu so bile različne zveri: panterif, volita vi; Iz gozda si prišel na divje poljane, kj#r so blodili jeleni, bizoni, divji konji. In razen tega so se PO gozdovih in poljanah skrivali indijanci, ki so bili strašnejšl od zveri: ubijali so drug dragega in belokožce ter jim rezali skalpe. Zdaj pa primerjajte, kaj Je boljše: divje poljane in gozdovi z zvermi In Indijanci, brez hiš In elektrike, ali pa — široke ulice, tramvaj, elektrika in to vse brez divjih Indijancev? — Učiteljica je v eni sapi naštela vso to tirado in .j« zmagoslavno pogledala svojo Četo, Č«š, zdaj vidite! — Tako je torej, dragi moji.- - Zdaj pa sami odločite: kaj je boljše — kultura ali pa tako življenje? No, pa povej sedaj, Kapitan Kruglikov: kdaj se j« bolje živelo: takrat ali sedaj? Kapiton Kruglikov je vstaj, kolebal nekaj časa, nato pa ie bleknil naaJoi — Takrat it bOo boKie, — Kako? Presodi vendar sam, čudak ti! Popreje je bilo slaba brez udobnosti, povsod! zveri, indijanci, sedaj pa hiše, tramvaj, dvigala... No. kdaj je bilo boljše — takrat ali sedaj? — Takrat. . — O ti moj Bog! Poltorackii, pa ti povej: kdaj je bilo bolje; poprej ali sedaj? Poltorackij je nezaupno, izpod čela pogledal učiteljico (ali mu jo bo prisollla?) in odločno izjavil: — Prejšnje je bUo bolje. — Bog se vas usmili! Sliznjakov, Ga vrli! — Prejšnje je bilo bolje. — Predvsem si zapomni, da se reče Preje In ne prejšnje! Ampak, deca, kaj se vam je popolnoma stemnilo v glavah? Zdaj imate hišo in elektriko... — Cernu pa hiše? je cinično vprašal debeli Fitjukov. — Cemu? Kje pa boš spal? — Pri oguju. V odejo se zaviješ In sladko zaspiš. Ali pa zlezeš na voz. Saj vozove so takrat Imeli. In na vozu se počutiš kot doma. Jn pogledal je učiteljico nič manj zma-Eoslavno kot ona popreje njega.. — Ampak ni elektrike, temno Je in strašno... Semjon Zapoldajev je pomilovalno premeril razburjeno učiteljico... — Temno? Kaj pa ogenj? Drva je dovolj — kuriš, kolikor hočeš. Podnevi je itak svetlo. — Toda zver se nenadoma priplazi. — 2ato je pa treba postaviti stražnika S puško, pa se zver ne upa blizu- To je lahka stvar. — Ali pa se prikradejo od zadaj indi-tateb »grabijo stražnika ln uadelo po va« • •. — 7. indijanci se pa lahko spaidašiš. Saj so med njimi tudi dobra, dostojna plemena. — Na primer Delavarci — mu je pomagal nekdo tam zadaj. — Oni ljubijo belokožce. Če je pa skrajna sila, lahko zbežiš na mustangu. Ostrižene glave so se strnHe skupaj, kakor da jih nekaj druži — ta glasovi so za vreščali kakor četa vrabcev na vejali akacije. — V vašem mestu pa je zadnjič nekega slugo v iiftu zadušilo... Takšno je mesto. —- ln v mestu je padci zadnjič neki deček pod tramvaj! ■ — Sploh je dolgčas v tern vašem mestu — je vsekal Sliznjakov Gavrjj, — Grdi otroci ste — Še nikdar niste bili v gozdu sredi divjih zveri — zato pa t»ko govorite. — Jaz sem bila — je pisnila Natalja Paškova, ki H šolski škrat ni dal miru. — Laže — so zakričali ljubosumni otroci. — Kaj pa si zmišljuješ kar naprej! No, če si bila, pa povej, zakaj te hiso požrle zveri? _ Vsako sodrgo naj bi Že hlastale! -je strupeno zamrmral Kapital Kruglikov. ~ Kruglikov! *7 Zakaj pa blebeče? Saj st« sami rekli, da je lagati greh. Ona pa loga kat naprej. , — Ne laga, ampak laže. Ampak, poslušajte, otroci: očividno me niste razumeli..* Kiko' morete vendar trditi, da j« bilo prti bolje, pa imate sedaj kruh, inaslo, sladkor, štruklje, prej pa vsega tega ni bilo. I Štruklji! Udarec je bil dober in krepak, tod« Kruglikov Kapitol si je naglo opomogel, — Kaj pa različni sadeži: datelji. banane, na te pa ne mislite? Se kupiti jih ta tr«ha —. J*4, fc»iikor moreš. In krilno iR** Dnevne vesti. Komunistični shod v Ljubljani, fcl se je vršil v petek zvečer v ljubljanskem Mestnem domu, je dokazal, da so ostali naši komunistični voditelji tako neresni, kakor so bili. Ra zv en pretiranih, deloma prosto izmišljenih in samo po neutemeljenem radikalizmu velikih fraz niso povedali ničesar novega ali za delavca koristnega. Niti tega ne tnoremo zaznamovati kot novost, da so se sramovali svojega komunističnega prepričanja in da hočejo še naprej veljati pred volivcem kot najbolj hudi revolucionarji, pred oblastvi pa kot najlojalnejši delavski voditelji. Svojo neresnost so dokazali tudi v resolucijah, ko so n. pr. zahtevali, da morajo sodelovati pri komisiji, ki naj pregleda Trboveljske dogodke tudi rudarji In da se mora gospod Sedej takoj izpustiti. Gospodje so-drugi bi torej hoteli postati še sodni funkcionarji! — Shod je bil sicer dobro obiskan In glavni govornik Peterkovič je imel hvaležne poslušalce. Drugo vprašanje pa je, če le imelo delavstvo vzrok za hvaležnost. Med drugim ie primerjal'Peterkovič tudi delavske razmere pri nas in v drugih državah ter seveda našel, da je pri nas vse najslab-ie. Sodrug Peterkovič je pozabil omeniti vzroke slabemu stanju delavskega stanja v Jugoslaviji. Zato naj storimo to mi. Nikjer na svetu morda M tako mizernih delavskih voditeljev kakor so naši komunistični voditelji. Razven krvavih člankov, ponesrečenih stavk ter dolgih govoranc niso dali ti voditelji delavstvu ničesar. Kje najdemo Ie eno pozitivno delo, kje morejo pokazati le eno resnično pridobitev za delavstvo? O tel obupno žalostni bilanci naj izpregovoae enkrat naši komunistični delavci in potem bodo delavstvu resnično koristili, kes- mn bodo odprli oči, da bo delavstvo spoznalo, zakaj le neenotno, 2akaj je politično brezpomembno m zakaj pada njegova strokovna organi- * ^ Pa več delati mora ve- -t 4 it i!-i*\ ^^^^-^^litelle!^ a ^ ^ Tl —Zadnja »Orjuna« izjavlja, da ie popolnoma izključeno, da bi mogla »Orjuna* kdajkoli skupno nastopiti s separatistično Srnao. Ker je v tem zmislu poročal naš beograjski dopisnik, objavljamo Izjavo Or-rane. Obenem pa bi pripomnili, da mi nočemo samo veljati kot neodvisen list, temveč da smo Tes neodvisen list In da se je o tem mogla »Orjpna« že prepričati. — Proti vojni. V nedeljo, dne 21. t. m. priredi socijalistična internacionala po vsem svetu protivojni dan. V Beogradu bo ob tej priliki tudi proslava 60 letnice ustanovitve socijaldemokratlčne stranke. Ljubljanski socijaldemokratje se z veliko vnemo Pripravljajo na nedeljska protivojna zborovanja in bodo ob tej priliki i2dali za akcijo p£pti vojni posebno številko svojega glasila 'Socijalist«. ~ K sinočnjemu komunističnemu shoda * Mestnem domu smo v dopolnilo našega II zvedeli, da je policija prvotno shod zaDramla glasom tozadevne naredbe notra- JHftetrstva. Na intervencijo sklicateljev shoda je bil shod nato dovoljen pod Mir i1’’ da se dnevni red shoda izpremeni aiio, da se ne bo rabila beseda »komunist«. — Pravosodni minister v Zagrebu, V Magreb je prispel pravosodni minister dr. Hrasnica v spremstvu načelnika odelenja za kaznene zavode. Minister bo prisostvoval Pravniškemu zborovanju In si bo med tem tudi ogledal državno moško kaznilnico v Lepoglavi. — Razveljavljena zaplemba. Sodišče je razveljavilo zaplembo zadnje številke »Učiteljskega tovariša«. — Kralj, kum pri poroki. Včeraj se je v Bakru poročil znani slepi kapetan Lujo vitez Lovrič Iz Zagreba z gospodično Rajno Orudeničevo. Kralj je izrazil željo, da bo on kumoval mi poroki in je v ta namen delegiral na ženltovanje admirala Kocha. Kapetan Lovrič je plodovit kulturni delavec in je Izdal po vojni lepo gbirko svojih spominov, — Vojaški kmetijski tečajL V ponedeljek, dne 22. t. m. se prične v vseh polkih kmetijski tečaji. Vojalci se bodo učili umnega poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva m vrtnarstva. — Smrtna kosa. V Novem mestu Je t«nrl posestnik in trgovec g. Mihael Mramor. Pokojnik je bil star 60 let in v novomeškem okraju znana osebnost. Bil Je vseskozi naprednjak In vnet zagovornik na« rodne misli. N. P. v m.i — Urednik lista »Hlrlap« izključen Iz Novinarskega udruženja. Subotiška sekcija ■lugosi. novinarskega udruženja je izključila ir organizacije glavnega urednika madžarskega Usta »Hlrlap« Karla Havaša, ki je zagrešil več nekolegijalnosti. Ljubljana, 20. septembra. — Kongres pravnikov. Včeraj dopoldne je bil v Zagrebu otvorjen prvi kongres pravnikov iž cele države. Na kongres je prišlo 383 delegatov, med temi 70 iz Slovenije. Otvoritvi kongresa so prisostvovali jskoro vsi zagrebški sodniki in ostali pravniki. Kongres se vrši v saborni dvorani. Okoli 11. ure je prišel v dvorano pravosodni minister dr. Halilbeg Hrasnica, iti- sta ga spremljala policijski ravnatelj in poverjenik za notranje zadeve. Prisoten ie bil tudi zagrebški župan inž. Heinzel, general Tuca-kovič in predsednik Stola sedmorice dr. Badaj. Kongres je otvoril minister dr. .Hrasnica, ki je v svojem govoru povdarjal važnost kongresa. Naglašal je. koliko žrtev in truda je stala ustanovitev SHS države, na čelu katere stoji sin naše krvi in našega jezika. (Navzoči navdušeno ploskajo kralju). Z želio, da bi imel prvi kongres pravnikov kar najboljši uspeh, je dr. Hrasnica nazdravil kralju in zaključil svoj govor. Imenom mesta Zagreba je izrekel župan Heinzel dobrodošlico. Nato je predsednik kongresa prečital brzojavko predsednika pravniškega udruženja dr. Poliča, ki se sedaj mudi v Ženevi. Predsedstvo kongresa je bilo izvoljeno sledeče: predsednik dr. Verona, I. podpredsednik dr. Nestorovič, II. podpredsednik dr. Majaron, tajniki: dr. Politeo, dr. Sajovic In dr. Djordjevič. Prvo poročilo je podal dr. Majaron (iz Ljubljane) in sicer o osnovanju rednih kongresov pravnikov kraljevine SHS. — Za danes zvečer je prirejen banket na čast gostom. — Rezervnim oficirjem, hi so se 112 ®e' Stanku pri »Levu« 6. t. ra. kot udeleženci obvezali, da sorazmerno prispevajo k stroškom, ki Jih bo imel pripravljalni odbor s pripravama in posredovanjem pri Udruže-nju rezervnih oficira i ratnika v BeogTadu, pa so sr potem včlanili pri ljubljanskem pododboru Udruženja rezervnih oficira i ratnika, se pozivajo, da se javijo pri predsedniku ljubljanskega pododbora, da se doseže razrešitev obveznosti. — Ljubljana, 19. septembra 1924. — Za ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficira i Tatnika, pred« sednlk: Milan Plut. — Redna letna skupščin'1 župe izvid-niko7 In planink za Slovenijo se bo VTŠila 28. t m. ob četrt na 11. uro dopoldne v geon. Tkalnici ljubljanske realke. Tem potom sc 'mbijo vsi izvidniki in njih starši, vsi pobratimi ter vsi prijatelji našega po-kreta, da se je udeleže. ~ Za župni stan: Bistro Oko, tajnik. — Znižanje kazni madžm-ski vohunki Leta 1923..ie bila obsojena v Novem Sadu neka Rozalija Horvat, na štiri leta težke ječe radi špijonaže v korist Madžarske. Te dni je apelacijsko sodišče v Novem Sadu ponovno razpravljalo o tej zadevi in znižalo Horvatovi kazen na poldrugo leto- zapora. Horvatova je namreč izjavila, da se je svojčas seznanila Z nekim našim agentom, ki ji je zaupal, da je v službi Madžarske. Ko je nastalo med njima ljubavno razmerje, Jo je on nekega dne vprašal, če bi hotela pre»esti na Madžarsko neka zaupna pisma. Ker ga je ljubila, je ubogala in ničesar hudega sluteč, hotela s pismi preko meje. Pri tem pa so io zasačile naše obmejne oblasti. _ ' — Lotalska nesreča v Cernomercu pri Zagrebu. Dne 18. t, m. okoli polosme ure zjutraj sc je dvignilo v zrak več letal iz zagrebškega aerodroma. Ko se je hotel eden od njih spustiti na zemljo, se je nenadoma pokvaril motor in aeroplan je padel v koruzo, kier se je preobrnil, vnel in zgorel. V letalu sta se nahajala neki poročnik in podporočnik, ki pa k sreči nista bila poškodovana. Dobila sta le pretres živcev. — Pobijanje škrlatinke v Dalmaciji. Te dni Je bila sklicana v Splitu anljeta vseh šefov zdravstvenih ustanov v Dalmadll. Na anketi se Je razpravljalo o pobijanju škrlatinke, ki se je v zadnjem času zelo razširila zlasti v Splitu. Z ankete je bilo poslano posebno poročilo ministrstvu narodnega zdravja. ' ' — Nov parobrod na Savi. Te dni je bil v Beogradu spuščen v Savo prvi paro-brod zgrajen v Beogradu. Zgradil ga je ruski begunec Dimitrije Sivitkln. Sivitkin ie začel graditi parobrod brez vsakršnih instalacij. Brod ne gazi globoko In bi lahko Plul do Zagreba. Dolg ie 86 metrov, a širok 6 metrov. Prostora na njem je za 9 vago-nov tovora In do SCO potnikov. Na brodu $o tudi spalne kabine. Tip tega broda je kakor ladja na Volgi z nafta-motorjam. Velik požar pri Skoplju. V selu In-diikovo blizu Skoplja je izbruhnil velikanski požar, ki je uničil štiri hiše in 200 kozolcev sena. Skoda je ogromna. Kako Je nastal požar, še ni znano. . — Katastrofalen potres. Iz Carigrada poročajo, da je dne 13. t. m. v okolici .Er-zeruma porušil potres nad 100 vasi. Človeških žrtev je na stotine. »o je tudi! O sladkornem trsu ste nam pa vi sami pripovedovali. Ubiješ bizona, nasitiš se mesa, pa sl gospod iu imaš vsega dovolj. . , — Reke so tudi taro — mu Je pomagal izkušen ribič- Upogneš buciko to ribariš, ko* 0r te je volja. , . Učiteljica je stiskala obe roki na prsih, buri T 04 enega k drugemu, kričala, se raz-opisovala vsa prelesti varnega rživlienja, toda vse njene besede ob steno. Oba tabora se nikakor im sporazumeti. Kultura Je očivid- v vseh šivih, ker so jo energično to krušna ^ptld11 indijanici, ognji, panterji i* V* ml pa res neanarni otroci —■ fet popolnoma uničena učiteljica, ki f« last™ z ono nelogičnostjo, £rataioS& dhnemu slabemu spolu. - Vam v« Zda?bo^le igTe la streljanje - to Je jfe*Ko!^ .ifsnar^s zaka“5 Pa 2aj£ai? p°Vej aU vendar, zakaj, J“10 irZvnvnHku v ni priznane- mu !ir Aa J! Se rS?!tntm Jivllenlu- — Pa ie bjlo!... j« odgovoril »trokovnjak živahno. Velika^, s0 bile.,, tropičue... In dišale so,., tn trgala si jih, kolikor sl hotela... — V mestu pa najdeš figo, ne pa rožic«... Vsaka smet vblja en rubelj. — Osramočena in uničena je 2brala učiteljica svoje zadnje sile to delal«; — Pa naj nam pove Katja Ivanenko. Katja! Kdaj je bilo bolje? — Takrat? —. Takrat?!! — Takrat so bili bizončki — ie nežno zaščebetala devoJčlca to nagnila svpio svet-Iq glavico — Kalcšnl bizončki? Ali si jih sploh že kdaj videla? — Reci, da si jih videla — ji je šepnila Paškova, ki jo je zopet mučil škrat. — Videla jih nisem, je priznala Kaitja Ivanenko prostodušno, ampak gotovo so srčkani... , ln zaprla je oči ter zašepetala: — Ah, takšni bizončki... Vsi razku-štrani, z majhnimi gobčki... V roke bi ga vzela in na gobček poljubila Kruglikov — specijalist v divjem življenju, je diplomatično zamolčal, da ne bi bilo tako lahko oživotvortti namena sentimentalne deklice. Učiteljica pa ie naježila obrvi in rekla s hripavim glasom: ’■— No, prav! Ce ste taki — sploh nočem več razpravljati z vami. Rešite naloge in kdor je ne reši, bo sedel tu do večera. Zopet je nastala tišina* Vsi so rešili ualoge razen uboge, nedolžne Katarine Ivanenko; bizon je neprestano stal med njenimi očmi to pisalno deščico. — - .. In tako ie revica sedela do mraka. DANES OB 3. URI SS TOMBOLA Sokola II. v Ljubljani I — Strel v Javni hiši. Te dni se je odigrala v sarajevski javni hiši krvava drama, katere žrtev je postala prostitutka Katica Filipovič. Tako-le je bilo. Stalni gost Katice je bil lekarniški pomočnik Mehmed Smajl-begovič, ki je usodnega večera prišel nekoliko pozneje v javno hišo, kakor ob drogih prilikah. Katica ga je veselo sprejela in odšla z njim spat. Zjutraj na vsezgodaj pa se je nenadoma razlegel po hodniku revolverski strel. Prostitutke, ki so v samih srajcah prihitele gledat, kaj se je zgodilo, so našle Katico ležečo na tleh- Bila je ranjena na glavi to vsa oblita s krvjo. Dvignili so jo, ji izprali rano ter pozvali kočljaža, Iti je smrtnonevarno prostitutko odpeljal v bolnico. Mehmed je šel za vozom ter iskal prilike, da spregovori s Katico. Ta mu je slednjič s trudno roko mignila in Mehmed se je nagnil k njej. Govorila je polglasno, vendar je čul stražnik, ki je spremljal voz, poslednje besede Katice, ki je dejala Meh-medu: Ne boj se, ne bom te izdala, vso krivdo prevzamem na sebe. Policija je iz previdnosti aretirala Medmeda, ki je bil lastnik revolverja, a ni imel dovoljenja ra nošnjo orožja. Ne ve se Še, ali gre tu ra zločin, za nesrečo ali za poizkušen samomor. — Novi tečaji za strojepisje, stenografijo In knjigovodstvo (posamezni pouk) začno na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne t. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slo-venska ulica 7, telefon 100. — Najboljši in najcenejši šampanjec napravite, ako zmešate sveži mošt z Radensko vodo! — Priporočamo Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z., ki posluje v novopreurejenih prostorih na Mestnem trgu 6 v Ljubljani. Hranilne vloge obrestuje naju godne ie ter opozarjamo na oglas. —- Brezplačno dobite eno številko lepega mladinskega lista na ogled, ako sporočite vaš naslov upravnlštvu »Mladega Junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Gospodarstvo. Naše državne finance. LJuMIana. 1— Orožniški narednik Cujec, ki je na kolesu se vozeč trčil v Igriški ulici s avtomobilom, Te danes v vojaški bolnici umrl, ne da bi se bn zavedel- 1— Policijske prijave, Goljufija 1, kaljenje nočnega miru l, piest. cest. pol. reda 6, prest žel. reda 2, nedostojno vedenje 2, norčevanje iz straže J, 1— Aretacije: Ivan Tome, Ivana Ma-gerle, Lukek Josip radi hujskajočega kričanja priltkom demonstracije. 1— Zanimivost v nedeljo dne 21. t. m. bo v Ljubljani velika javna tombola Sokola II ob 3. utI popoldne na Kongresnem trgu. Sem bo prihitelo vse, posebno, ker ni tedaj baje nikjer nikake prireditve. Vsakdo pa bo tudi poskusil svoio srečo, kajti za 2 Din bo že lahko deležen interesantne igre. Dobitki so res lepi. Kupite čimpreje tablice. — Po možnosti bodo oskrbljeni sedeži. 1— Umrla sta v Ljubljani v drugi polovici tega tedna: Černivc Neža, 80 letna zasebnica, Pred. igriščem 2 in Papst Franc, 49 letin nadrevident j. žel., Kolodvorska ul. štev. 34. 1— Vojni Invalidi, vdove in sirote Iz Ljubljane in okolice. Vaša dolžnost je, da se udeležite velikega invalidskega zborovanja, ki se vrši v nedeljo dne 21. septembra t. 1. ob 8. uri dopoldne v restavraciji »Mrak« na Rimski cesti. Ob tej priliki bomo zadnjič z odločno besedo zahtevali čimprejšnjo uzakonitev invalidskega zakona, da bo enkrat konec našega bednega življenja. Odbor. 1— Kavarna Jadran, Vsak večer koncert prvovrstne damske kapele. Začetek ob P, uri Za obilen obisk se priporoča cenjenemu občinstvu Zima, ka var nar, Breg - Tur-Iaškl trg 6. I— »Soča« vabi člane In prijatelje na vinsko trgatev, ki se vtŠI danes v nedeljo pri »Levu«. Godba in ples. Začetek ob 4. popoldan. Maribor. Nova umetnostna razstava. V nedeljo, dne 28. t m. dopoldne se otvori v kazinski dvorani v Mariboru razstava treh mladih domačih umetnikov: Ivana Kosa, Nikole Pirnata in Franja Stiplovška. Odprta bo dnevno do vključno 19. oktobra. Naša javnost, ki je videla pred let! komaj začetniška dela mlade trojice, bo Imela sedaj priliko, videti veliko razvojno pot, ki Jo je prehodila od takrat do danes. Munlcijsko skladišče v Bohovi to občinstvo. Kljub ponovni opozori tvi se še .dogaja, da se ponoči občinstvo približuje vojaškim munidjskim skladiščem v Bohovi in se s tem izpostavlja smrtni nevarnosti, ker ima straža nalog streljati na vsako sumljivo osebo. V„ življenskem Interesu vsakega posameznika Je torej, da se Bohove ponoči ogiba. Preureditev gledališča. Ker je poslopje kazine, v katerem se nahaja Narodno gledališče last bivšegp »Theater und Kasino-vereina« prešlo definitivno v last mestne občine, se bo prihodnje leto temeljito preuredilo fn popravilo. Vhod v gledališče se bo naprav!! s Slomškovega trga in se bo vhod iz Gledališke ulice zapri. Urejen bo tudi na novo foyer, ki sedaj manjka. Oficirskemu domu, oziroma uradniški menzi se dosedanji lokali odpovejo. Repovirala to nanovo opremila se bo tudi notranjost gledališča samega. Radlo-koucert! v Mariboru. Mariborski Radio-klub postavlja te dni v svofem lokalu v zgradbi »Hotela pri zamorcu« svojo novo moderno sprejemno postajo. V klubov! dvoran! bodo prirejeni prostori za poslušalce. Koncerti se bodo dajali na mesečni abonma. Ptuj. - Sramota, Na -mestnem magistratu v Ptuju Je uslužben neki pisar, ki opravlja tajniške posle, ket je mesto tajnika že leto dni nezasedeno. Provizorični tajnik pa menda čuti še vedpo veliko simpatij do bivše Avstrije kjer ie bit baje »teldwebel«. Tetnn dosledno išče mož tudi sebi primero« družbe in se stalno druži z namčurjl. Pravijo, da Je šel kot "nekdanji »feldwebel« zelo rad »na roko« Slovencem, kjer se mu je le nudila prilika za to. Precej zaupno občuje tudi s sedanjim kandidatom za županski stolec. Z ljudmi, ki imajo opravka pri občini, ie navadno are«anten, v čemur gotovo ul hvaležnost za to, da je z ozirom na njegove otroke dobil to mesto tedaj, ko je mOral * okrajnega glavarstva. Slovenci nikakor ne moremo trpeti, šikan človeka, ki ni niti po srcu niti po prepričanju naš. Z* to naj v tem oziru na magistratu zavlada red, sicer . ti bomo Pomagali drugače! , »Službene Novine« z dne 15. septembra prinašajo pregled državnih dohodkov in Izdatkov za dobo od L Julija do 31. marca proračunskega leta 1923 in 1924 V prvih devetih mesecih 1- 1923/24 kažejo državni dohodki in izdatki sledečo sliko: Dohodki: Preliminirani: 5.201210.148X13 Faktični 7.413.811.526.53 Prebitek v dob. 2212.601278.50 kar znači, da ie bilo za celih 42 odstotkov več dohodkov, kot se je pričakovalo. Izdatki: Preliminirani 6.100.948.072 Faktični 6.375.970.102.75 Višek izdatkov 275.022.030.75, potemtakem se je izdalo 4.5 odstotkov več, kot je bilo predvidevano. Po gornjih podatkih bi moralo biti v državnih blagajnah 1.937,379.347.75, čemur pa v resnici ni tako. O usodi gornjega prebitka nas pouči pripomba pod tabelo dohodkov in izdatkov. Prebitek je bil uporabljen po večini za prometne potrebe, za izredne armadne stroške in 2a razne investicije luštnega in brzojavnega ministrstva. Ostanek gotovine leži v državnih blagajnah, da pa ni ta ostanek ravno velik, nam govori najbolje zadnji izkaz Narodne banke, v katerem Je račun državnega dobroimetja popolnoma izčrpan. Na ta način so znašali državni izdatki v resnici 7.413311.526 Din, to Je za 1,312.863.453.64 Din več, kakor so bili proračunjeni in ne samo za 275.022.030.75, kakor je v pregledu razvidno. Predno navedemo svoje kritične pripombe h gornjim številkam, naj nam bo dovoljenih par besedi o glavnih načelih, po katerih naj bo vsak proračun sestavljen. Proračun naj bo predvsem realen, to se pravi, da se morajo bližati predvideni dohodki in stroški kolikor mogoče faktičnemu stanju. Ako pregledamo tabelo :>Službenih Novin«, vidimo, da so bili dohodki za celih 42 odstotkov večji, kakor pa so bili proračunjeni Stvar se da razlagati samo na ta način, da je bil finančni minister v pre-liminiranju dohodkov skrajno previden ali pa, da ni vlada dovolj poučena o faktični gospodarski moči države. Nahajamo se v dobi valutnih pertur-bacij in so nezanesljivi proračuni vsakdanji pojav, vendar pa je bil ravno V minulem proračunskem letu dinar stabilen in je notiral skoraj ves čas 6.50 centimov švic. frankov. Glavni del viška dohodkov je iskati v povišani železniški tarifi, ki se je povišala kar za 100 odstotkov (!), v povišanih davkih, taksah in v podraženju monopolskih predmetov. Sploh nosi največjo težino davkov po večini privatno gospodarstvo, trgovina in industrija. Ta sistem je napačen, ker je v kratkem skoraj popolnoma obubožal, srednji stan in vrhutega neprimerno težko obremenil trgovino in industrijo. Davčno breme mora biti predvsem pravilno razdeljeno na posamezne stanove ln dele domačega gospodarstva. VOLIŠČA ZA OBČINSKE VOLITVE V MARIBORU JUTRI 21. SEPT. SO: I. VOLIŠČE: (vsi volilei L okraja), dekliška meščanska šola, MlkloSčeva cesta 1; n. VOLIŠČE: (volilei II. okraja od A do M), dekliška meščanska šola Cah- kflri6Y8 5; IO. VOLIŠČE: (volilei II. okraja od N do deška ljudska šola Razlagova 16; IV. VOLIŠČE: (vsi volilei III. mastnega okraja): dekliška ljudska šola IO. Cafova 9; V. VOLIŠČE: (vsi volile! IV. mestnega okraja): deška ljudska šola IV. Samostanska 10;. VL VOLIŠČE: (volilei V. mestnega okraja od A do M): Otroški vrtec UL Valvazorjeva 40; VR. VOLIŠČE: (volilei V, okraja od N do Z); deška ljudska šola III Ruška cesta. VOLILNE PISARNE NARODNEGA BLOKA so v sledečih lokalih: ZA L VOLIŠČE: gostilna Pregel v Orožnovi ulici} ZA D. VOLIŠČE: gostilna EmerJIČ na Aleksandrovi cesti li; ZA III. VOLIŠČE: ravno tara. ZA IV. VOLIŠČE: gostilna Vlahov« na Aleksandrovi cesti ZA V. VOLIŠČE: gostilna Voh na Koroški cesti. ZA VI. VOLIŠČE: gostilna Zrinjski (Konrad Žnuderl) y Frankopanovi tdlcL ZA VU. VOLIŠČE: gostilna Pridan .(prej Nendi) pri Magdaleni. 2e sam davčni aparat ne posluje V Jugoslaviji enakomerno, tako se plačuje v Sloveniji davke točno, medtem ko je samo Vojvodina zaostala za celih 500 milijonov dinarjev. Te razmere so v glavnem krive, «* doživljamo taka prijetna presenečenja, ki so sicer razveseljiva, vendar pa me* čejo jako čudno luč na verodostojnost in solidnost našega finančnega gospodarstva. Jugoslavija je predvsem agrarna država. Zato bodo imeli poljedelci vedno velik političen vpliv in zato ie težko zahtevati, da se poljedelstvo primerno obdači in razbremeni trgovina in industrija. Vendar pa je treba najti v tem vprašanju zdrav 'kompromis, ker drugače bi se moglo zgoditi, da ne bo dobila država niti sedanjih davkov. Končno bi bilo še omeniti, da stremi naša finančna politika v glavnem za tem, da si zasigura čim večje redne dohodke. To pa je dosegljivo le, če bo posloval po vsej državi davčni aparat vsaj na pol tako dobro, ko v Sloveniji Sedanje stanje, ko se edino v Sloveniji i*-tirjujejo davki v vsej višini, je končno nevzdržen in v odpravi tega stanja Je vir za kritje vseh denarnih potreb, ki Jih mora kriti država z ureditvijo invalidskega uradniškega zakona. Oba ta zakona sta neodložljiva in samo davčni zastanki bogatč Vojvodine krijejo vse zahteve invalidov. Zato naj bi se pri sestavi novega proračuna to upoštevalo in naj se ae ponovi stara napaka da se bodo dohodki nalašč prenizko taksirali, samo zato. da se doseže večja elasticiteta proračuna, zlasti še, ko je bila ta doee-daj le v partizanskem interesu. X Poziv delniškim družbam v SIovenflL Oddelek mtolstrtva trgovine tn Industrije v Ljubljani poživlja one delniške družbe s sedežem v Sloveniji, ki še niso predložile ta-čunskega zaključka za poslovno leto 1923. da to store zanesljivo do konca septembra t 1. ob priključitvi prepisa zapisnika o občnem zboru, Id je odobril letne račune. X Cene na tržaškem trgu. živila: teletina od 9 do 10.50, koštronovtna 8 do 950 L za kg; kokoši žive 16 do 30 L komad; kokoši in piščeta 16 do 18 u kg; fižol V Stroč-rlju I do 2.50; fižol 0,50 do l kg; krompir 0.40 do 0.52; jabolka 0.40 do 1; hruške 0|0 do 2; slive 0.30 do 1.20; grozdje 0.90 do 1.30 IIt za kg. — Vina; vsa na licu mesto: istrsko belo hi 160 do 180 lir; Istrsko črno 160 do 210; teran 160 do 210; vipavsko 100 do 170 lir ra hi. — Žganje: slivovec 4 je na Dunaju. Zasebni uradnik Al-Twrt K. je vložil zoper svojo ženo Hedviko tožbo za ločitev zakona. V tožbi je navedel kot vzrok predvsem to, da je dva dni po sklenjenem zakonu prišel na to, da je njegova _ žefia hotela nedostatke telesne lepote prikriti na ta način, da si je pomagala z nenaravnimi sredstvi. Tako n. pr. si je prsi ■vedno podložila. Prav tako je dognal, da flieeova žena na eno nogo šepa, kar je pred (Zakonom opravičila na ta način, češ, da ima kurja očesa. No, ona šepa kljub temu kar flapiej In se le prvotno nagnjenje, ki ga je febčtrtil srečni mož po razkritju teh okolnosti Izpremenilo naravnost v odvratnost. Njegova žena leta vsak dan na policijo, kjer ,4ela ovadbe, da jo mož ztostavlja, da ji grozi z vsem mogočim in ga Je dala že dvakrat radi tega aretirati, navzlic temu, da ni Imela razloga za to. Končno ga je začela zmerjati radi njegovega judovskega Pokoljenja in je delala venomer antisemitske opazke. Ko ji je kupil za god čokoladne bombone, ga je pozvala, da mora naipoprej Jestt bombone, češ, da so zastrupljeni. In ker ga je obdolžila, da jo hoče zastrupiti, je is tem podan razlog več za ločitev zakona. Toženka je pobijala moževe navedbe in pri-jpomnila, da si je samo enkrat nadela pTsi in sicer takrat, ko le bila na počitnicah v Reichenauu, kjer ie doma, To pa je storila radi tega, da bi njene prejšnje sosede «&e mislile, da se ji godi slabo ta da je shujšala. Da sedaj nima podloženih prs, se lahko !sodi5če samo prepriča. Glede bombonov pa 3e Imela vedno navado, da je možu ponudila ,naipoprej, ker je to smatrala za vljudnost. Ovadbe na policiji je delala, ker jo je mož prisilil k temu. Neko noč ravno opolnoči jo Je vrgel iz stanovanja, četudi Je bila zelo lahno oblečena- Morala je iskati pomoči na policiji, ki jo Je potem zopet pripeljala nazaj v njeno stanovanje. — Sodišče je uvaže-valo izpovedbe žene in je tožbo za ločitev zakona zavrnilo z utemeljitvijo, da podla-ganje prsi s cunjami ne more biti razlog za ločitev zakona, ker je mož poznal že 9 mesecev pred poroko telesne vrline svoje žene. Kar se ostalih tožiteljevih navedb tiče, je ona vse to delala v silobranu, ker je jasno, da se Jo je mož na vsak način hotel znebiti. MALARIJA. Med vojno in sedaj je postala preje malo znana malarija pri nas že precej navadna bolezen. V naši domovini se nahajajo n. pr. v Macedoniji In ob balbanski meji močna ognjišča te tropične mrzlice, odkoder se prinašajo slučaji tudi k nam. Do leta 1880 so še mislili, da povzročajo malarijo strupeni hlapi močvirij, ki okužijo s tem zrak. Od tod tudi ime od italijanskega »mala aria« = slab zrak. Francoz Laverans je šele navedenega leta odkril, da nastane malarija vsled okuženja krvi po neki vrsti sporoco-jev, t. j. malarija parasitov (Plasmodium rnalariae). Pred komaj dvema desetletji pa so zdravniki šele odkrili, kako da prihajajo ti parasiti v človeško telo. Malarijo prenaša in povzroča s svojim pikom malariiska mušica (Anopheles), ki ima tudi v našem ozračju možnost življenja. Ta bolezen se povsod tara lahko razširja, kjer se nahajajo prenašajoče mušice in pa kronično oboleni nosilci parasitov v dovolj velikem številu m kjer. se pri odgovarjajoči temperaturi — povprečno najmanje 17 do 18 stopinj C — Tazvijajo lahko nadalje v mušici parasiti. Po nekolikih dnevih, približno 12 do 20, lahko prenese dotična mušica klice na druge osebe. Tako se sedaj lahko razlaga, da se pojavijo pri nas slučaji prave tipične mala- rije. Vsekakor je bilo mnogo oseb ozdravljenih za gripo, črevesnim katarjem, neural-gijah Itd., ki so se pozneje izkazale pri natančni preiskavi krvi malarično bolne: Razločujemo tri vrste parasitov: tertiana para-site (povzročitelje vsake tri dni ponavljajoče se mrzlice), kvartana paraslte (povzročitelje štiridnevne mrzlice) in permiciozne ali tropine parasite. Malarijo lahko prenašajo le gotove vrste mušic, nekatere samo gotove vrste parasitov, druge so pa sploh neškodljive. PredstadiJ izbruha malarije je često daljši, kot mislimo in to vsled tega, ker si odporne sile organizma In mirujoče, pasivne klice, držiio tako dolgo ravnotežje, dokler ne povzroči kako drugo oslabljenje organizma izbruh mrzlice. Najbolj uspešno sredstvo v boju proti malariji Je kinln. Po vojni je nastala v terapiji, predvsem o bistvu kininovega učinka cela literatura. Učinek kinina na parasite je naibrže indirekten in sicer obstoji v tem, da ojači odporno silo organizma. Zelo zanimivo pa je dejstvo, da malarija lahko učinkuje tudi kot zdravilo. V slučajih progresivne paralize Je Infekcija z malarija tertiana parasiti zelo ugodno vplivala na bolezenski proces paralitika. ŽENA V PREGOVORU. Žena je rai za oči, pekel za dušo, vice za ude In predpekel za misli. v- (Španska.) Ženski duh }e iz živega srebra, a srce je ie voska. Kar vrag ne moret more žena, (Kitajska.) Žena lahko prikriva svojo ljubezen 40 let, svoje mržnje in odvratnosti pa n® more prikriti niti en dan. ZA KRATEK ČAS. Časi se Izpremlnjajo. Peter prijatelju: No, kako ti gre v zakonu? Prijatelj: Čisto na poseben način. Pred poroko sem govoril jaz in ona je poslušala. Po poroki je govorila ona in sem poslušal jaz. Sedaj pa govoriva oba in poslušajo sosedi. Kožuh. . »Vi pa Imate krasen kožuh. — Da, pravi bober. Sam sem ga ubil. »Kaj ne poveste? Pa kako je to bilo. — Ni dosti za povedati. Ubogi človek je bil star ta slep. Sedel Je kakih dvajset korakov proč od mene. Previdno sem se k njemu priplazil, vedno bližje in bližje In bliskovit prijem, pa sem ga držal za vrat. »Pa vas ni natakar zapazil? Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna* v LJubljanL • f | Vedno zadnje novosti j I SAMO I • • | GRIČAR & MEJAČ, j jšelenburgova ulica 3a j • -m AH ste ie videli! ffemington, mode! IZ prvovrstni amerikanski pisalni stroi pri tvrdki Franc Bar, Ljubljana Cankarjevo nabrežje št, 5. VSEM, ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO Kar Vi hofete to je Elzafluid. To pravo domač* sredstvo, katero prežene Vaš« bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28’—. Lekarnar Eug. Peller Stu* bica Donja, Elzatrjf 3o7, Hrvatska ramp H' TOTRKfMROlIGHS: IIESBH Ivi IN SVET Služkinja Jane Porter, Esmeralda, se je ne-, prestano jezila nad kruto usodo, ki jo je ločila od njenega »ubogega, malega srčeca«. Lord Temington je ostal še isti plemeniti velikodušni Človek, čigar značaj se nikakor ni iz-frremenil. Vesel, kakor zmirom, se je trudil tudi sedaj za udobnost in zabavo svojih gostov, kolikor Je le mogel. Napram moštvu svoje jahte je bil še vedno Isti pravični, toda strogi poveljnik. V 'džungli je obdržal isto avtoriteto, kakor bi jo imel ha »Lady Aliče«, kjer je moral odločati o vseh važnih vprašanjih. V vseh slučajih se je izkazal istega hladnega, pametnega voditelja. če bi dobro organizirana, in razmeroma precej JVama družba ponesrečencev videla par milj bolj ijkžno živečo splašeno trojico, bi komaj spoznala v hjej prejšnje člane družbe, ki je v brezskrbni veselosti živela svoje dni na »Lady Aliče«, v Clayton in Thuran sta bila že skoraj naga, •Jšiko je trnje raztrgalo njuno obleko, ker sta se .morala neprestano prerivati skozi goščo in je bila .nabava hrane zanie toliko težja. Jane Porter se sicer ni udeleževala teh napornih ekspedicij, vendar .ie bila tudi njena obleka v želo slabem stanju. ; Clayton je v pomanjkanju boljšega dela skrbno izdelal kože živali, ki jih je on ubil in jih shranil. ............................................... Napel jih je na drevesna debla in jih Tako so ostale v dobrem stanju in ko je raztrgal hlače tako zelo, da ni mogel skrivati nagote, je napravil iz kož priprosto obleko; močan trn mu je služil za iglo, trava in živalske kite pa namesto niti. Sešil jfe obleko brez rokavov, ki mu je segala skoro do kolen. Ker je bila sešita iz številnih kož je izgledala precej čudno in ker je razširjala odvraten smrad, ni bila baš prijetno nadomestilo njegove garderobe. Vendar je prišel čas, ko jo je iz spodobnosti moral obleči. Ko ga je Jane Porter prvič videla v njej, se kljub svojemu bednemu položaju ni mogla vzdržati prisrčnega smeha. Pozneje je bil tudi Thuran prisiljen, da si je nabavil podobno oblačilo in tako sta izgledala oba s svojimi golimi nogami in košatimi bradami, kakor dva predpotopna človeka. Posebno Thuranu je ta uloga dobro pristojala. Tako sta minula skoro 3va meseca tega novega življenja, ko jih je zadela velika nesreča. Pred to pa se je nekaj zgodilo, kar bi dva od njih skoro nenadoma pahnilo v smrt Thurana je mučila mrzlica. Clayton je Šel iskat hrano in je prodrl par sto metrov globoko v džunglo. Ko se je vrini, mu je šla Jane Porter naproti. Za njim se je plazil star, zmršen lev. 2e tri dni niso bile njegove stare kite več zmožne opravljati potrebno službo, zato je bil njegov želodec prazen. Več mesecev se je že manjšalo število njegovih obedov in oddaljeval se je vedno bolj od svojega starega lovišča, da bi našel lažji plen, ker mu njegove slabotne noge niso več dopuščale, da bi napadel žvali, ki jih je prejšnie čase z lahkoto pobil. Zdaj pa je našel vsaj človeka, najslabotnejše bitje v naravi, ki se sploh ne zna braniti. Tako je bo čez par trenutkov zopet sit Clayton ni niti slutil, da se plazi za njim smrt Stopil je baš iz gošče in šel k Jani. Komaj se je sto korakov oddaljil od grmovja in se ji je približal, je ona zagledala za njegovo ramo rjavormeno glavo in preteče rmene oči, ki so se svetile iz trave. Ko je zagledala divjo žival, se je je polastila tolika groza, da ni mogla spraviti glasu iz sebe; toda njene široko razprte oči so govorile več kakor besede. Clayton se je ozrl in spoznal brezupnost položaja. Lev je bil komaj trideset korakov za njima, tako daleč pa je bilo tudi njihovo bivališče. Clayton je bil oborožen z močno gorjačo, vendar je vedel, da je proti lačnemu levu tako orožje ravnotako brezuspešno, kakor če bi imel v rokah otroško pištolo. Lačni lev je počasi spoznal, da nima rjovenje nobenega pomena, kadar išče plen, sedaj pa, ko je bil gotov, da bo z nekdaj tako močnimi šapami usekal v plen, je razprl svoje žrelo in zarjovel. »Teci, Jane!« je kriknil Clayton, »hitro na drevo!« Toda njene mišice so ohromele; nemo le obstala in z grozo čakala bližje se plazečo smrt. Ko je Thuran čul strašno rjovenje, 'je stopil k odprtini drevesne koče in ko je pregledal cel prizor, jima je v ruskem jeziku zaklical: »Tecita, tecita, drugače ostanem sam na tem strašnem kraju!« Potem se je sesedel in razjokal. Za hip je novi glas odvrnil levovo pozornost; obstal je in strmel na drevo. Clayton ni mogel tega ra?burjenja dalje prenašat. Obrnil je levu hrbet, zagrebel glavo v dlani in čakal. Deklica ga je z grozo opazovala. Zakaj nV storil ničesar? Če je že moral umreti, zakaj ne kot hraber mož? Saj bi lahko planil s svojo debelo palico nad žival. To bi Tarzan gotovo storil; umrl bi vsaj kot junak. Zdaj se je lev pripravil na skok, ki bi naj kosK čal njeno mlado življenje med krutim rmenim zobovjem. Jane Porter je padla na kolena in molila; zaprla je oči, da bi ne videla zadnjega gnusnega hipa. Thuran, ki ga je oslabila mrzlica, se je one« svestil. Sekunde so se razlezle v minute, brezkončno dolge minute in žival še vedno ni skočila. Clay-ton se je zaradi podaljšanega smrtnega strahu skoro onesvestil; kolena so se mu tresla in malo je manjkalo, da se ni zrušil na tla. Jane Porter ni mogla vzdržati. Odprla je oči. Toda, kaj je bilo to? Je sanjala? »William,« je šepetala, »poglej!«: Clayton je napel vse sile, da je dvignil glavo ifl pogledal leva. Krik presenečenja se mu je izvii iz ust. Pred njihovimi nogami je ležala žival v smrtnih krčih. Težko kopje je tičalo v njegovi rmeni koži. Zadelo je desno pleče in prodrlo celff telo in srce. Jane Porter je zopet vstala in ko se Je Clay< ton zopet obrnil k njej, je omahovala od slabosti, Prijel jo Je za roko in ko se ji je približaj, je pritisnil njeno glavo na svoje rame n jo hot§I poljubiti. Ona ga je pa nežno odrinila. »Ne, WiUiam,« je dejala. »V teh kratkih trenut* kih sem preživela tisoč let. Nočem te raniti boli kakor je treba, vendar jaz ne morem živeti na i« nemogoč način, ki ga je zakrivila moja kriva raz* laga neke obljube, ki sem ti jo nepremišljeno dala. MERAKL SOJE, MASTILA, LAKOVE, $TUK, EMAJLE, K1STOVE13AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI MEDIC-ZANkL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR NOVI SAD PODRUŽNICA SKLADISTE TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE Ceneno Mo perje! ^ En kg sivega y opuljenega gMtaB perja 70 Din, napol belo 90 Din, b*Io 100 Din, boljše 120 \ln 150 Din, mehko jak puh '200 in 225^Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine pro-(»to, proti povzetju od 800 Din 'naprej poštnine prosto. .Vzorec Vzastonj. Blago se tudi zamenja In nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT jSACHSEl, Lobez št 8« pri jPilznu, Češkoslovaška. Poštne :poilljke gredo iz Češkoslovaško |t Jugoslavijo okrog 14 dni. FRANC CERAR, družba z o. z. »Domžalah pri Ljubljani tovarn« slamnikov in klobukov zlitin v Celja, Gosposka 4. Popravil« se sprejemajo vsako sredo ,V Ljubljani, Prešernova ni. 5. n« dvor. Kovačič & Trian. ©©©000006 Kamen Potrebujemo večjo količino dalmatinskega kamna ali temu sličnega. Ponudbe z vzorci je * poslati na Nikola Paviče vid trgovec Kralj Aleksandra ulica 1. Beograd. Gradbeno podjetje Arhitekt f i Jesenic«. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB; Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Podpirajte »Jugoslovansko Matico Svarilo. Cenjefte trgovce obveščamo, da g. Julij Stritar nima več zastopstva naše tvrdke in tudi ni upravičen sprejemati naročila na izdelke. Stare tovarne nogavic in pletenin M. Franzi E sinovi, lastnih Felihs Franzi. Ljubljana, Privoz štev. 10. KUPUJTE C P1*1 onlb trgovcih, ki oglašujejo v | »Narodnem Dnevniku** 1’VVVVVVVVVVVVVVVVV ▼TV ooo AAA Zasebni uradnik vese vseh pisarniških del želi vstopiti v dobro idoče podjetje kot pisarniška mol. Ima kavcije 25.000 Din. Ponudbe pod Z. R. 1025 na upravo. Ivica 2i opeko visoke kategorije, komercljelno interesantni položaj, daje se v zakup ali skupno eksploatacijo. Ogledati gradič g. Ace Kulmer Ruše pri Mariboru. na novo ustanovljena secenjene-mtt občinstvu priporoča. Cene nizke, postrežba solidna. Pran Kos, Židovska ulica. A f " j Mn m m Najboljša kolesa in šivalni stroji za rodbinsko in obrtno rabo so edino Josipa Petelinca, Mii Gritznerii Adler Ljubljana ob vodi pal«9 Prešernovega spomenika. rt K i n mm 1 PO usodni ceni dinamo stroj 3’/4 P. H. predvojno blago, dalje 2 pletilna stroja, razne volnene pletenine, konjske odeje (koce) sukno itd. Poizve se prt Franc Trlplat, Moste it. 25. p. Žirovnica, Gorenjsko. ),Puoh,‘ 5 PH, dobro ohranjen s* po ugodni ceni proda: Natančneje se poizve: Pod Ježo 96. Novi Vodmat-Moste. Elptoa spalnica. nova, kompletna, Jesenova, po-Utirana, se ugodno proda. Na* slov pove uprava lista. Lopo »in sobo a posebnim vhodom če le mogoče v sredini mesta išče mlad samostojen gospod. Ponudbe na upravo lista pod: ..Separaten vhod". z« Izdelovanje damskih klobukov. Modni salon za damske klobuke AlOjzHa Vivod rol MozetK, Ljubljana, Pred Sko< fiiO 21/11. sprejema dame In gospodične v praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo. Samostojno izvrševanja vsakovrstnih modnih klobukov, Nadaljnja pojasnila od 10—1 ure popoldan. prevzame kasiranje časopisnih naročnin, zavarovalnin društvenih članarin, trgovskih terjatev. Nudim varščino. Cenjene ponudbo pod „In-kasant" na upravo lista. s kuhinjo in 2 malimi sobami ali 1 veliko se išče v Ljubljani ali okolici. Piača se mesečno do 1500-— K. Cenjene ponudbe na upr. lista pod „Čimpreje“. Ohtini tajnik. veji vseh občinskih in vojaških del išče mesta. Ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. vstopim v katerikoli dobro idoče podjetje s kapitalom 50,000 Din Resne ponudbe pod Z. R. 1925 na upravo. Maji M jezikov srbohrvaščina, nemščina, fran-coščina, Italijanščina, angleščina po praktični Berlitzovi metodi Vpisovanje in pojasnila od 10. do 21, t. m. od IL9-IL7 ure zvečer v Beethovnovi ulici 7 pritličje, levo (zgradba čekov, urada). S. F. Jeras, prof. i stroi -Oliver predvojni izdelek, skoro nov, naravoslovne Ocnllge. kakor Brefam: Tlerleben, 10 zv. Kemer v. Marilaun: Pflan-zenleben, Dr. Haacke: Schfip-funs der Tlerwelt Dor. Neu-mayr: Erd^eschlchte, Dr. Ma-ver: Weltgeblude, Dr. Hatzel* Vdlkerkunda, Dr. Hanke: Dir Mensch. skupaj 10 zv.. 24 zv., vse te knjige v krasotnl izdaji in UMjBtl vezbl, dalje klasiki Cottajeve Izdale ter razne juridične, znanstvene in beletristične knjige, sve fr najboljšem stanju se prodajo. Naslov na upravo lista pod šifro ..Razprodaja”. lioke! Ugodnejše prilike še niste imel«, da sklenete poznanstvo z mladim Inteligentnim gospodom, ki Ima stalno službo in zastopa ugledno mesto v javnosti. Ženitev ni izključena. Pogoj: starost ne nad 30 let, biti mor« vesele narave in inteligentna. Ponudbe na upravo lista pod -Mars-. šoloobveznlklf Dobijo se predpisane telovadna triko hlače kratke in dolg«, temno modre, ter telovadni čevlji. —- P. Capuder, Dalmati« nova ulica. mlada vdova ali ločena žena bi hotela tolažit! razočarane^« mladega moža, ki bi bil prt« pravljen žrtvovati vse veliki, nesebični in plemeniti ljubezni? Ponudbe pod „Razočar«a“ a« upravo lista.