Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, yOhio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega
p; T2T32
"WE PLEDGt ALLEGIANCE JO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS; ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLUME IV.—LETO IV.	------T--UntVto* gl--- CLEVELAND, 0., PETEK (FRIDAY), JULY 1st, 1921. <4/	ST. 153. (NO.)
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of ^^qygss of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
JUGOSLOVANSKA USTAVA SPREJETA.
USTAVOTVORNA SKUP-STINA JE KONČNO SPREJELA USTAVO Z 223 GLASOVI PROTI 35
Iz informaci'is'keffa urada dr'zave SHS v Washingrtobu, se nam 'poroča:
Washmg^to^, 28. jWi'ja.— Ustavotvoma skupščina kra Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je glasovala danes ob dvanajsti uri in pet-indvajseit minu't. ,
Glasovanje je bilo sprejeto z velikim entuzi'jazm'om, in slišalo se je živijo'klice za kralja Petra, regenta Aleksandra, ministriskega predsednika Pašiča in predsednika ustavotvorne '^upšči-ne, Ribara
Glasoivanje za (konstituci-jo je padlo na Vidov dan. 'kot se zove oMeitnica bitke na Ko'sovem polju.
Javnost se je o sprejemu ustave oibvesitilo is Streli iz topov, kar je povzročilo živahne domoljubne demonstracije. Ulice glavnega mesta so se okrasile z za'staVa-mi.
Regent bo jutri položil /Prisego na sprejeto ustavo -S--—
morilec plačal kazen na električnem stolu.
Columbus, O., 1. julija. — Danes nekoliko 'po polnoči je bil us-mrčen na električnem stolu 32-letni črnec Ropce Richardson za svoj delež pri umoru Louis Schroederja in A, E. Longa, ki sta bila oba detektiva pri N. Y. Central železnici, in ki sta bila ubita, ko sta spremljala železniškega blagajnika A. H. Breed-a, ko je imel pri sebi $10,000, katere je mislil naložiti na banko. Dvojni umor je bil izvršen 17. januarja v Toledo, O,
Richards je šel v smrt docela mirno. Ko ga je včeraj v njegovi mrtvaški celici obiskal po-grebnik, je zahteval, da se mu pokaže katalog s pogrebnimi potrebščinami. Izibral si je krsto, in je posebno ,povdarjal, da se ga mora pokopati v belem trdem ovratniku ter črnih lakastih čevljih. Podalo se mu je zagotovilo, da se bo njegovo poslednjo željo izpolnilo.
-O--—
angleški kabinet za obnovitev pogodbe z japonsko.
London, 30. junija. — "Pali Mall Gazette" »n "Globe" poročata, da je angleški kabinet danes sklenil, da se obnovi pogodba z Japonsko, in da se zdaj raz-ttiotriva le še 'gotove madifikaci-• .ie, ki je tičejo Ameriškega stališča napram pogodbi in pa sta-Indije.
petindvajset miligra-mov radija izgubljenih,
Važna železničarska konferenca.
Chicago, 30. junija. — Danes so se začeli zbirati tukaj uradniki železničarskih organizacij iz vseh delov dežele, da na konferenci, ki se ,prične jutri odločijo, da-li naj se zni^žanje plač, odrejeno od strani vladnega odbora, ki pomeni izgubo $400.000,000 za železničarske delavce v enem letu, sprejme ali zavrže.
Člani posamneznih unij so že glasovali, in medtem ko ni podano v javnost še nobeno poročilo o izidu glasovanja, pa se sodi. da seje večina članov izrekla proti znižanju.
"'Postajni strojevodje in oljni delavci so skoro soglasno glasovali proti znižanju," se je izjavil danes Timothy Healy, predsednik njih organizacije. "Kakšno akcijo bo pod vzela "konferenca, je problematično, toda med članstvom raznih organizaricij prevladuje jako močno nagnanje za napoved štrajka.
"Generalne stavke železničarjev ne bo drugače, kot če se bo železničarje v to prisililo," je izjavil B. M. Jewell, predsednik železniškega departmenta pri Ameriški delavski federaciji.
Sinfajnovski voditelji opročeni.
Dublin, 30. junija.--Danes
popoldne sta bila izpuščena iz ječe Arthur Griffith, ustanovitelj Sinfajnovske organizacije, in pa profesor John MacNeill, predsednik galske lige.
Poleg teh dveh sta bila izpuščena na prosto tudi sinfajnovsika poslanca v angleški poslanski zbornici, Michael Staines in E. J. Duggan. Duggan je bil aretiran ravno takrat kot Griffith in Mac-Neil, Staines pa je bil prijet 6. decenabra zadnjega leta. Oprostitev teh sinfajnovAih^ vodite-j Ijev je brez dvoma v zvezi z ponudbo Llod George-a, da hoče angleška vlada skupno z zastopniki severne in južne Irske razpravljati poravnavo irskega vprašanja in povrnitev miru.
Alkoravno je splošno razširjeno mnenje, da bo De Valera tudi v svojem odgovoru Lloyd Georgu zavrnil ponudbo angleške vlade za skupno konferenco, pa so nekateri Sinfajnovci mnenja, da bi si De Valera utrdil svoje stališče, če bi ponudbo angleške vlade sprejel, ter predložil zahteve Sinfajnovcev na konferenci v Londonu, t,
"\T -1 • u J	• 1- 1 Medtem pa se položaj na Ir-
Nasi dam bodo aprejehi vasiko .k,,* n! izboljSal. h,ka
primerno poravnavo. Skrbno so proučili položaj, in vsaka akcija, ki se jo bo pod vzelo, mora temeljiti na natančnem poznanju vseh okolščin."
W. S. Carter, predsednik kur-jačev, pa pravi: "Položaj ni tak, da bi ge bilo treba strašiti. Člani naše organizacije smatrajo zadevo samo vprašanje poslušnosti napram zakoniti odločitvi vladne, ga odbora. Odbor je znižal plače, in železnice imajo pravico iste'; znižati. Naši člani se vedno pokoravajo zakonu."
Bratoviščina stroj evodjev, kate. re konvencija se je pred kratkim vršila v Clevelandu, pa je kot znano, naročila svojim uradnikom, da pod nobenim pogbjem
rep\iblikan8ka armada je še vedno aktivna, in tudi represivne akcije angleških čet so še vedno na dnevnem redu.
V preteklem tednu je bilo v raznih krajih Irsike vprizorjenih 32 napadov na angleške čete, in kot se poroča v tedenskem poro-! čilu angleške armadne uprave, znašajo smrtne izgube za pretekli teden 25 oseb. interniranih je danes na irsikem 3278 os^b.
London, 30. junija. — Angleški listi so zelo pesimistični z ozi-rom na izgled za poravnavo irskega položaja. Splošno se izraža mnenje, da sedaj, ko je ul-sterski ministrski predsednik. Sir Craig, odklonil povabilo De Va-lere za konferenco v Dublinu, tu-
Zavezniki in grško^ turški problem.
Pariz, 30. junija. — Vzpričo obnovitve vojnq med Tunki in Grki in vzpričo ' grške umaknitve iz mesta Ismid. vsled česar jc Turkom odprta pot v Carigrad, je francoska vlada poslala angleški vladi noto, v kateri se jo vprašuje, kakšno akcijo da misli pod vzeti v slučaju, da bi Turki začeli s pohodom na Carigrad, 'ki je zdaj v rokah angleških in francoskih čet.
Situacija je ta: Zavezniške ladje so brez Vsakega dvoma v stanu, da preprečijo zavzetje Carigrada od strani turških čet, katerim poveljuje Kemal paša. Toda če bi si zavezniške čete, ki se nahajajo v Carigradu, prizadevale ustaviti pohod turških čet od Ismida proti obali nasproti Carigrada, bi se zelo lahko zgodilo, da bi bile poražene. ^
Vzpričo teh okolščin so Francozi prepričani, da je prišel čas. ko je treba priti do sporazuma glede akcije, ki naj se bi jo pod-vzelo v slučaju, da bi Turki poskusili z zavzetjem Carigrada.
Sicer se tu zavedajo, da tudi Kemal paša ve, da bi si s svojim naipadom na Carigrad lahko pridobil sovražnost zaveznikov, po-se'bno Angležev, pa se opozarja na deStvo, da itma Kemal paša na svojem programu zavzetje Carigrada, in da bi se eikstremistom morda posrečilo prodreti z zahtevo za takojšno akcijo. ^
London, 30. junija. Cecil E. Harmsworth, pomožni tajnik za zunanje zadeve, je danes izjavil pred poslansko zbornico v odgovor na neko vprašanje, da se veruje, da se boljševiaki zunanji komisar Čačerin nahaja v Ango-ri, in da daje turškim nacijolistom pogum za vojno proti zaveznikom.	■' '■
ne smejo privoliti v nikako zni- I "ajbrže s konferenco v Lon-žanje plač, in da se smejo v naj-14°"". katero je sklical Lloyd Ge-
skrajnejši sili poslužiti tudi j	____
štrajka.
OCE zaslišan pri obravnavi sina.
Columbus, O., 30. junija. — Ben R. Kirkendall, speci j a-list radija, poroča, da se je izgubilo 25 miligramov radija, ka-vrednost znaša $3,000.
draginja se je znižala za 16 odst. in pol.
Washington, 30. junija. — Delavski department je danes podal poročilo o padanju cen med mesecem junijem 1920, in mesecem majem 1921, ki temelji na preiskavah cen, ki so v veljavi po 32 raznih mestih. li tega poročila je razvidno, da so se cene v splošnem v ^zgoraj navedenem času znižale za 16 procentov in pol. Poročilo pravi, da so se z izjemo kuriva, ralzsvetljave in stanarine, skoro vsi predmeti pocenili.
—-o-
— Konec pleskarske stavke.
Člani krajevne pleslc^rske unije v Clevelandu so na smočnji sej? glasovali, da se vrnejo na delo po plači, ki jo je odločila razsodišča komisija, namreč po $1.04 od ure. s tem ge bo končal štrajk pleskarjev, ki se je začel 1. maja skupno z drugimi stavbinskimi delavci. Iz tega je razvidno, da so pleskarji stavkali cela dva meseca. Do sporazuma je prišlo potem, ko se je včeraj poipoldne vršila konferenca med razsodišč-nim odsekom unije in zveze pleskarskih podjetnikov. Preteklo leto so pleskarji dobivali po $1.25 od ure, za letos pa so zahtevali $1.10, kot dobivajo električarji in plumber j i.
pretep na zborovanju lige narodov.
Pariz, 30. junija. — La Liberie prinaša poročilo o spolpadu, do katerega je tprišlo med letvm« skim in poljskim zastopnikom pred Legimim koncilom glede mesta Vilne. Poljski delegat Askenazy in litvinski delegat Galvanopolus sta prišla pred koncil, da,povesta svoje mirovne pogoje. Nekaj časa gta se zadovoljevala 2 besednim bojem, potem :pa sta skočila drug proti drugemu in se začela obddovati s ipestmi, dokler ju niso razipodi-li ostali delegat je.
----o-
giolitti ne mara ministrskega predšedništva.
Rim, 30. junija. — Kot poročajo tukajšnji listi, je bivši ministrski predsednik Giolitti odklonil prošnjo kralja, da skuša sestaviti novo ministrstvo.' -1-o-
socijalisti zahtevajo svobodo za debsa.
Detroit, 30. junija. — Socija-listična konvencija, ki je v teku v tem mestu, je poslala na justič-nega tajnika Daughertyja zahtevo, da poda definitivno izjavo z ozirom na pomildščenje Ev-gena V. Debsa in druge socijali-ste, ki se nahajajo v "zaporu.
Coruna, Mich.> 30. jun. — Danes je bil zaslišan kot priča 62-letni William Higgins\ oče Forrest Hig;^insa, ki je obtožen, da je zastrupil svojo zaročenko Lucijo Wittum. Oče je tekom iapri-čevanja priznal, da je prigovarjal svojemu sinu, da naj preneha svoje razmerje z dekletom. Dejal je, da je slišal tudi svojo ženo, ko je svarila sina pred Miss Wittum z ozirom na sumljivo razmerja med njo in dvema sosednjima farmerjema. Oče je večkrat tekom izpričevanja padel v omedlevico.
-o-
hči umrlega kongres-mana bo zavzela sedež očeta.*
Rokoborbna bitka za svetovno prvenstvo.
New York, 30. junija. — Semkaj so pričeli prihajati ljudje iz vseh delov sveta, da vidijo veliko rokoborbno bitko, ki se bo vršila v Jersey City med prvakom rokoborbeev v Zdrutženih državah, Jack Dempsey-em in prvakom francoskih rokoborbeev, Georges Carpentierjem.
Newyorški hoteli so prenapolnjeni najrazličnejših gostov, ki hočeje biti priča borbi, ki bo odločila prvenstvo v svetovni roko-borbi. Tu se vidi danes bogatine iz vseh delov sveta, iz Tokio, Pariza, Londona in jz raznih na j oddaljenejših delov Zedinjenih držav.
Rokoborbca, ki se bosta borila Za svetovno prvenstvo, sta zelo različna po svojih zmožnostih. Ameriški čamipijon. Jack Demp-sey, je izredno silnega telesnega ustroja. Prispodablja se ga tigru: Docela drugačen pa je francoski čampion, Geo. Carpentier. Da-si telesno izredno lepe raizvit, pa navidezno ne izgleda niti polovico tako močan kot Dempsey. Toda zatrjuje se, da je tehnično zelo izvežban.
Časopisje te tin i je ,polno raznih prerokovanj, kdo da bo zmagal v tej znameniti rokoborbni bitki, na milijone dolarjev je stavljenih na enega ali drugega izmed olbeh rokoborbeev, toda v resnici pa ne ve nihče, kaj se'bo, pravzaprav »go.dilo, ko se spoprime ta ta dva prvaka svetovne rokoborbe.
Pristaši obeh so sicer enako zaupni, odločitev bo padla šele v soboto popoldne.
Kot Se poroča rz Washingtona, bo vlada dobila od" te rokoborbe skoro dva milijona samo v davkih.
V vladno blagajno bo šlo deset procentov od vsen vstopnic. Nekatere vstopnice b^do veljale po $600. Dempsey, ki bo dobil za svoj nastop $300,000, bo moral plačati vladi $157,510 davka, Carpentier, ki bo dobil $200,000, pa $137,510. Več deset tisoč dolarjev bo pa vlada dobila še od špekulantov ;z vstopnicami, od filmskih družb, prodajalcev ne-opojijih pijač in drugih, ki bodo na direkten ali indirekten način napravili veliko denarja v zvezi s to borbo, izid katere z naipetost-jo pričakuje ves svet.
---—o-'-
senator france na rus-ski meji.
Taft imenovan predsednikom vrhovnega sodišča.
Washington, 30. junija. — Predsednik Harding je danes i-menoval bivšega predsednika Tafta, da zavzeme predsedništvo pri najvišjem sodišču Zedinjenih držav!
Senat je nastavitev Tafta potrdil že tri ure po sprejemu nominacije, toda potrditev na žalost administracije ni bila soglasna. Za potrditev je glasovalo jdO senator j eX^, proti pa 4.
'Proti Taftu so glasovali sena or William e. Borah iz Idaho, senator W. Johnson iz Calif orni je, Robert La Follette iz Wisconsin in Thomas Watson iz Georgi-, je. Z izjemo Kadnjega sd vsi republikanci.
Borah in Johnson sta glasovala proti Taftu kot posledica starega sovrastva, ki ima svoj izvor v času, ko je Ibil predsednik pokojni Roosevelt. La Follete in Wat. son pa sta brez dvoma glasovala proti Taftu vsled tega, ker poznata proti-delavske odločitve, katere je podal Taft, ko je bil predsednik, okrožnega sodišča, in katere so bile predmet napadov od strani vsega unijskega delavstva.
Taft, ki je star 63 let, je s tem imenovanjem dosegel ono, kar je baje najbolj želel. Imenovanje ni povzročilo nikjer nobenega presenečenja, kajti, ko je preminul zadnji predsednik najvišjega sodišča. White, se je govorilo o imenovanju Tafta kot splošno priznanem dejstvu.
Harding je s tem imenovanjem dokaizal, da je zvest sluga vele-kapitalističnih interesov, in da so mu želje delavstva jako malo mar, kajti Taft je v vsem svojem javnem življenju nastopal kol nasprotnik organiziranega delavstva, in nikakega dvoma ni, da bo tako ravnal tudi kot najvišji sodnik Zedinjenih držav.
-O-
senat za proti-pivsko predlogo.
Springfield, iii, 30. jun. — Nocoj se je izvedelo, da je illi-noiska državna zakonodaja sprejela resolucijo, glasom kate/e se daje governerju moč, da imenuje na mesto umrlega kongresmana Williama E. Masona njeno omo-ženo. hčer, Mrs. Winifred M. Huck. Kot se je naznanilo nocoj, bo governor Small skletp zakonodaje izvršil,
-o--
how at pred sodiščem.
Washington, 330. jun. — Senatni pravosodni odsek je danes podal ugodno poročilo o Cambell-Willisovi proti-pivski predlogi, ki je bila v poslanski zbornici že
sprejeta.
-------
— Že večkrat $e je (italo o
tem ali onem avijatiku, ki se je rajši izpostavil smrti, kot pa da
Riga, 30. junija. — Ameriški 1 bi se spustil na tla v kakem senator Jos. I. France je skoro! ljudenem kraju, kjer bi bilo prav
Columbus, Kans., 30. junija. — Slučaj predsednika kansaških rudarjev, Aleksa Howata in pa podpredsednika Avgusta Dor-chyja, ki sta obtožena kršitve industrij alnega zakona, bo v kratkem šel pred poroto.
na cilju svojega potovanja. V par dnevih odpotuje od tukaj proti Moskvi. Boljševiško poslaništvo v tem mestu mu je dalo tolmača, ki ga bo spremljal na poti skozi Rusijo. Vožnja v Moskvo bo trajala dva dni.
--o- ■
— Odvetnik kaznovan. Sodnik Dempsey je obsodil včeraj odvetnika Matt. Spauldinga, 11218 Euclid Ave., na $25 globe in sodne stroške, ker je vozil avtomo/-bil v pijanem stanju. Aretiran je bil, ko je zadel v avtomobil iprej-šnjega okrajnega prosekutorja Samuela Doerflerja. — Edward Nothnagel, 2136 E. 35 St., pa je dobil večjo kazen za eden in isti prestopek. Plačati mora $50 kazni, in licenca mu je odvzeta do leta 1922. Pijan je vozil avtomobil, ni nikamor zadel kot je storil odvetnik Spaulding, pa je vseeno dobil večjo kazen. Tako 1 je.če je človek jezičen doktor.
gotovo ubitih več oseb. Ravno včeraj se je zgodil en sličen slučaj. Nad poročnik A. F. Hegen-burger in njegov mašinist H. A. Kramer sta se 'peljala v armad-nem zrakoplovu nad North Randall cesto, kjer se vršijo tekom poletja številne .konjske dirke. Zmanjkalo jima je gasolina in treba se jima je bilo nemudoma spustiti na tla. Ko sta bila nekako 80 čevljev nad zemljo je zapazil Hegenlburger, da bo zadel na grupo dirkajočih konj, ako nadaljuje voziti v smer, v kateri jo pričel. SkuSal je obrniti zrako. plov v drugo smer, pri tem pa je zgubil kontrolo nad strojem. Zrakoplov se je zaobrnil in treščil z vso silo na tla. Nekaj moških, ki so se nahajali na dirkališču je prihitelo na kraj nesreče, in izvleklo avijatika iz razbitega zrakoplova. Na srečo ni nobeden izmed njiju dobil resnih poškodb. Kramer je bilo nekoli-
Harding odstavil jugoslovanskega konzula v New Yorku.
NA PRITOŽBO FRANK ZOTTIJA JE KONSUL VLADIMIR SAVIC ZGUBIL PRAVICO POSLOVANJA.
Washingjtan, 30. jimija.— Predsednik Harding je danes preklical dovoljenje za nadalfno poslovanje, 'katero je podala ameriška vlada ^generalnemu konzulu za kraljevino Sr'bov, Hrvatov in Slovencev, Vladimiini Sa^ viču
Ta akcija je bila pddvzeta ko je Frank Zdtti, izdajatelj hrvatskega časopisa "Narodni list", Vložil pri državnem depajrtmentu pritožbo, da Savič zlorablja svojo u-radnb policijo, ter da pritiska na vise posameznike in tvr^ike, ki oglašaljo v njegovem listu, da prekličejo svoje oglaševalne "pog^odbe.
Ko je državni defpartment dobil pritožbo Zottija, se je zadevo (predložilo jugoslo^ vanskemu iposlaništvu v Washin^?to'nu, da zadevo preišče
Zotti 'dolži Savica med drugim, da ni hotel ifedati potnih listov ntfbeni oSebi, ki je bila poslana na (konzulat od kake tvrdke. 'ki oglasa v njegovem li^tu.
Savic to oibd'oBbo zani'ku-le.
--P-
NESREČNA DRUŽINA.
Columbus, O., 30. junija. — Tragedija je danes v teku sed-nih mesecev že vtretjič Mrs. ?rank Timmons. Zadnjega feb-ruarja je 'bil umorjen njen mož. Njegovi morilci niso bili nikdar prijeti. Kmalu nato je bil povoden od avtomobila in ubit njen LO-letni sin, danes pa je bil od ivtomobila in naj'brze smrtno poškodovan njen 11-letni sin Wil-iam Timmons.
-—o—--
—	stroški McGannonovih obravnav, Naravnost ogromna svo-ta se je že potrošila za tri obrav. nave William McGannona, nam-reč celih $16,255.21. Dve oibrav-lavi so se vršili radi umora, ena la radi krivega pričanja. Tu sle-li podroben račun: Obedi porot-likov $1,804.50, hotelske sabe porotnikov $1,572.05, zapisova-vanje izpričevan j, $2,400.00, razni mali izdatki $338.00, preiskave odvetniške zveze $6,000, plače porotnikov $820,00, plače sodnikov. 1,012.00 prosekutorjeva plača $690.00, plača pomožnega prosekutorja, 589.00, klerkovi stroški, $32.65, šerifov! stroški, 12.18, plače prič $984.83. Skuip-na svota torej $16,255.21. Ni čuda, da so davki tako visoki!
—	Se je zastrupila nevede. Včeraj je umrla v Charity bolnišnici 22-Ietna Miss Constance Longadorf iz 12&4 E. 86 St. za zastrupljen j em, V sredo ponoči 30 je zbudila. Bolela jo je glava in hotela Je vzeti krogljico za glavobol. Segla pa je napač.u škatljici, v kateri se je nahajal strup. Vse prizadevanje zdravnikov, da bi jo oteli smrti, je bilo zaman.
ko opraskan^ Heg-enburgerju 'pa se ni sploh nič zgodilo.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST'
JULY 1st, 1921.
"En alcopr a vnost*^
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Ncwburgh by mail.......1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00,
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo, $2.00
Europe and Canada ........................... 1 year $7.00, 6 mo, $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.__SINGLE COPY 3c,
Lastuie in izdala ga
Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST, CLAIR AVE,
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo,
CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY), JULY 1st, 1921.
rekli: Nismo tako močni kot smo trdili. Svojih oibijub nam ni mogoče izpolniti.
Tik pred ciljem smo, prijatelji in prijateljice, samo se par krepkih pritiskov, par energičnih korakov, pa bo zmaga naša
Vsi oni torej, katerim je pri srcu 'napredek slovenske misli ne samo v Cleveland^, temveč v Ameriki sploh, tdor hoče, da se nam slovenski rod v Ze^dinjeliih državah ne bo odtujil v svojem prvem kolenu, ta bo delal za Slovenski narodni dom. Najbolje pa to danes ptfkažete tem, da po'setite veliki semenj, ki je prirejen z namenom, da se zbereo vsi pravi Slovenci in Slovenke v Cleve-anjdu, in povedo vsej slovenski javnosti v AmerDki, da (ar slovenski Cleveland reče, to tudi veidno stori.
SEMENJ S. N. DOMA.
Letos, kot že več zadnjih let, nam bodo društva, ki so zainteresirana pri akciji Slovenskega Narodnega Doma v Clevelandu. priredila svoj letni semenj Šotori na zemljišču Doma so že postavljeni, delavci so pridno na delu, in vse je v teku, da se pospeši misel za naš Narod-i)i Dom tako v materi jalnem kot moraltnem oziru.
Letošnji semenj je še prav posebno velike važnosti,
če pomislimo na sklep oziroma naročilo, katero !so dali društveni zastopniki na zadnji izredni konferenci direk-toriju Doma, namreč, da naj gledajo, da se začne čim-preje z zidavo Doma.
Najbrže bo to zadnja prilika, nudeča se slovenski naselbini v Clevelandu, da se poveseli na zeleni trati o-krog sedanjega poslopja, in zato smo trdno prepričani,
da se bo te prilike poslužil vsak Slovenec in vsaka Slo-. venka v naselbini, in da bo pomagal po svoji najboljši moči, da naš letošnji uspeh sorazmerno z da'nasnjim in-dustiijalnim položajem ne bo niČ/manjši kot prejšnja leta.
Ce nam bo sreča mila ,tedaj upamo, da se bo v teku enega leta na kraju, kjer se bo letos vršila vrtna veselica. dvigalo ponosno poslopje S. N. Doma. Zelene trate sicer ne bo več, toda v nadomestilo pa bomo imeli krasne,
moderno urejene koncertne in gledališke dvorane, poleg tega pa bodo društva in posamezniki, ki so vložili denar v delnice lahko prepričani, da je njih vrednost zvišana,
in da bodo iste kmalu nosile tudi lepe dohodke.
Pregairali smo najtežavnejši del pota, ki nais vodi proti našemu skupnemu cilju, ne dajmo ee torej oplašiti v zadnjem hipu, temveč nastopimo s podvojeno silo, in dokažimo, da smo možje, ki započeto delo tudi vedno častno zavrnimo	' '''
Zato pa, prijatelji, in prijateljice, vsi na semenj S N. Doma, ki se prirae jutri popoldne, ter se nadaluje v no sejo. Nato odpre nominaciijo nedeljo in pondeljek. Vemo. da so teški časi, toda pokažite dobro voljo, vsak naj pomaga v toliki mer^i, kot mu je pod danimi razmerami mogoče, pa bo zaželjeni uspeh tukaj.
Pokažimo enkrat develandski Slovenci pred slovensko javnostjo v Ameriki, da nismo mevže in strahopetci,
temveč da smo ono, kar začnemo, tudi v stanu izvršiti.
V največjo sramoto bi nam bilo, če bi zdaj po tolikem govorjenju in oblju^bovanju vrgli puško v koruzo ter
Zanimanje za semenj S. N. Doma je opaziti vsepovsod. Pevska društva, ki so obljubila razveseliti posestnike semnja, se pridno pripravljajo, in tako tudi fantje pri godbi "Bled", ki bo ob tej priliki pokazala, da se tudi priproBti delavci lahko povspejo do umetniške popolnosti.
Nekaj izrednega bo parada afrikangkih zverin, ki jo bo priredil klub "Jenu" Te parade pdd nobenim pogojem ne smete zamuditi.
Mr Frank Cerne je daroval $25 za pospešitev semnja S. N. Doma. Slovenski trgovci: Who i® next?
IZREDNA SEJA gl. izvrševalnega in upravnega odbora S. S. P. Z. Chicagu, III., 23.(junija 1921.
Združitev slovenskih podpornih organizacij je zadeva, ki zanima skoro slehernega ameriškega Slovenca in Slovenko, kajti tu se gre matrijalne koristi vseh onih, ki so člani te ali one organizacije. Da je združitev nujna in potrebna, o tem je vsakdo prepričan, dasiravno se ji nekateri posamezniki, ki so gnani od sebičnih nagibov, protivijo. Tu navajamo uradni zapisnik izredne seje gl. odbora SSPZ, na kateri se je odstavilo gl. tajnika in blagajnika, ker hočeta združitev preprečiti. — Op. ured.
DOPOLDANSKA SEJA.
Brat predsednik Frank Somrak otvori sejo ob deveti uri dopoldne. NavEOČi: gl. predsednik Fr. Somrak; podpredsednik John Pokelšek; gl. tajnik William Rus; gl. blagajnik John-Kalan; predsednik naizornega odbora Karol Kotnik; nadzornik John Judnič; nadzornik Kovačič);pred-aednik porotnega odbora Aubel, porotnik Mahnič in porotnik Yunko ter ipredsednik 'združevalnega odbora S. S. P. Z. Britz.
Brat igl^ predsednik Somrak pojasni, zakaj je sklical to izred
zapisnikarja; nominiran in izvoljen br. Leo Yunko.
Brat gl. tajnik William Rus vpraša, ali je ta seja veljavna ali ne, in povdarja, da glasom pravil ni veljavna.
Predlagano in sprejeto, da so vsi sklepi te izredne seje veljavni in 'pravomočni.
Brat gl, predsednik bi rad ve-
del za mnenje ostalih gl. odbornikov glede ■združitve in združitvene pogodbe, kaj mislijo, kajti čas je kratek in termin predaje premoženja in poslovnih knjig S. S. P. Z. bo kmalo potekel.
V debato iposežejo skoro vsi navzoči gl. odborniki. Brat gl. tajnik izjavlja, da združitvena pogodba ni pravoveljavna, da se je tako izrazil odvetnik društva št. 1, S. S. P. Z. g. Rufus Pottsa; opira se tudi na pismo državnega preiskovalca g. Lucius Pt'outsa.
Nato se vname 'živahna debata in brat gl. predsednik pojasnuje, da se gl. odbor ne more ozirati na mnenja raznih odvetnikov in da se morajo vpoštevati sklepi konvencije. Povdarja, da tukaj ne pridejo v po'stev mnenja raznih odvetnikov, in da se gl. odbor mora pokoriti večini članstva.
Predlagano jn sprejeto z veČino glasov, da se izvrši prenos premoženja in ipo^ovnih knjig Slovenski Narodni Podporni Je^d-noti takoj, kot to zahteva združitvena pogodba pravoveljavn J odobrena na izredni konvenciji Slovensko Svobodomiselne Podporne Zveze, vršeči se 4. septembra 1920 v Chicagu, 111.
Zahteva se poimensko glasovanje. ■ r
Za preidlog, da se prenos premoženja in poslovnih knjig takoj izvrši so glasovali sledeči: Somrak, Kotnik, Yunkcf, Kovačič, Mahnič in Aubel.
Proti predlogu, da se prenos premoženja in poslovnih knjig
' izvrši, so pa glasovali, Russ, Kalan in Pokelšek. — Brat Judnič se vzdrži glasovanja.
Nato ipredloži brat gl. tajnik nekak račun, katerega je dobil od Department Trade and Commerce.
Predlagano in siprejeto, da se račun ne izplača i% gl. blagajne S. S. iP. Z., ker zveza oziroma gl. odbor ni nikdar imela ničesar opraviti z omenjenim depart-mentom.
Brat gl. predsednik ponovno pozove Ibrata gl. tajnika, da naj se pokori večini in sklepom zadnje izredne konvencije.
Brat gl. tajnik izjavlja, da se protivi ixvr'siti to, kar je sklenila izredna konvencija in večma gl. odbora vsled tega, ker vidi v tem koristi za članstvo, in da vsled tega ne izroči ničesar.
Vsled tega je predlagano in sklenjeno, da se pod vzame vsi potre:bxi koraki in da se izrabi vsa legalna sredstva , da se izvrši prenos in izvršijo sklepi konvencije in izredne seje gl. odbora, ker se gl. tajnik in blagajnik protivita.
Predlagano in sprejeto, da se doipoldanska seja zaključi.
Brat predsednik sugestira, da bi bilo umestno ipozvati Matt Turka, gl. tajnika S. N. P. J, in Vincent Cainkarja, gl. predsednika SNPJ, da se udele^žita popoldanske seje; večina gl. odbornikov so se strinjali g to sugestijo in naročeno je bratu predsedniku, da pozove Matt Turka in Vincent Cainkarja na popoldansko sejo, da izrazita svoje mnenje o združitveni pogodbi in da pojasnita, da Slovenska Svodomiselna Podporna Zveza posluje brez poslovnike, ker je 'zavarovalninski department države Illinois odobril združitveno pogodbo in tako avtomatično razveljavil (poslov-nico S. S. P. Z.
Zaključek dopoldanske seje.
POPOLDANSKA SEJA.
Predno brat predsednik otvori popoldansko zborovanje, omeni, da sta navzoča v zborovalni ■dvorani Matt Turk, tajnik SNPJ in Vincent Cainkar, predsednik SNIP J, ki sta pripravljena dati pojasnila glede združitev:.
Vincent Cainkar pojasnuje, da je zavarovalninski department države Illinois odobril združitveno pogodbo, sprejeta na izredni konvenciji SSPZ, ki se je vršila
4.	septembra 1920 in katero so podpisali izvršujoči uradniki S.
5.	P. Z., in katero je sprejela izredna konvencija SNPJ, ki se je vršila 14. marca 1921 in katero so podpisali izvršujoči uradniki SNPJ, in s tem se smatra po-
slovnica Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze razveljavljena, kar je razvidno iz pisma, katerega je prejel brat Fr. Somrak, predsednik SSPZ in katerega je prejel tudi gl. urad SNPJ, in da je glasom združitvene po-godbe SSPZ sedaj pod kontrolo SNPJ. In ako bi gl. odbor SSPZ sedaj ne storil potrebne korake, da se prenos premoženja in poslovnih iknjig SSPZ izvrši kot določeno v združitveni pogodbi, da bi bil glasom združitvene pogodbe prisiljen gl. odbor SNPJ storiti potrebne korake, da se to izvrši.
Matt Turk doda k pojasnilu Vincent Cainkarja da SSPZ ne more in tudi ne sme trpeti radi katerih posameznih oseb, ki se protivijo izvršiti to, kar jim je naložila izredna konvencija S. S. P. Z.
Ko Vincent Cainkar in Matt Turk odideta iz zborovalne dvorane, otvori brat prat predsednik popoldansko zborovanje.
Ker gl. tajnik William Rus in gl. blagajnik John Kalan iše vedno vstrajata pri svojih nazorih; predlagano, da se ju odstavi. Vrši se poimensko glasovanje.
Za odstavitev gl. tajnika William Rusa in gl. blagajnika John Kalana so glasovali; Somrak, Kotnik, Kovačič, Mahnič, Aubel in Yunko.
Proti so glasovali: Pokelšek in Judnič.
Brat zapisnikar prečita brzojavko vrhovnega zdravnika dr. Kerna, ki poroča, da mu vsled zaposlenosti ni mogoče prisostvovati seji želi pa, da se gl. odbor na tej seji zedini za združitev, ker članstvo to želi.
Brat gl. pre^dsednik otvori volitev začasnega gl. tajnika in za časnega gl. blagajnika.
Nominirana in izvoljena sta br. Leo Yunko, ki prevzame mesto začasnega gl. tajnika in brat predsednik nadzornega cxdbora Karol Kotnik, ki previzame mesto začasnega gl. blagajnika, kot predpisujejo pravila.
Nato predložita bivši gl. blagajnik William Rus' in bivši gl. blagajnik John Kalan sledeči protest z željo, da na!j bo del zapisnika in da naj se objavi:
Protest.
Podpisana, William Rus, tajnik, in John Kalan, blagajnik, ki kot taka držita svoje urade pri Slovenski Svobodomiselni Podporni Zvezi, s sedežem v Chica-gi, Illinois, na nasliovu 1541 W. 18th Street, (protestira proti odstavitvi iz uradov, katere jim je poverila V. redna konvencija, po izredni seji gl, odbora S. S. P, Z.
vi'seci se dne 23. junija 1921 v glavnem uradu Zveze, na naslovu in kraju gori označenem.
Odstavitev iz uradov ne pripo-znata, ker dvomita nad pravilnostjo sklicanja te seje, ker se je odpoklic izvršil brez dokazov da delujeta proti koristim Slovenske Svodomoselne Podporne Zveze ali brez dokaza, da kršita kako točko pravil.
Zbog vsega tega smatrata odstavitev za nezakonito in radi tega jo ne pripoznata in dalje izjavljata, da se še vedno smatrata, sedaj in v bodoče, za uradnika Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze obdržujoča urade, katere jim je poverila prej omenjena V. redna konvencija.
William Rus, m. p., Tajnik Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze.
John Kalan, m. p.. Blagajnik Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze,
Nato brat William Rus pripomni, da ne priizna nobenega na njegovo mesto izvoljenega in da ne izroči ničesar nikomur.
Brat Kotnik vpraša brata William Rusa, kdo je več, ali teli gl. odbor ali pa samo dva člana gl. odbora.
Predlagano in sklenjeno, da se izdela resolucija glede odstavitve gl. tajnika brata Williama Rusa in gl. blagajnika igrata John Ka. lana in v svrho začasno nastavljenih na izpraznjena mesta. Za sestavo označene resolucije sta pooblaščena brata Somrak in Yunko.
Predlagano in sklenjeno, da se popoldanska seja zaključi in da prične prihodnja seja ob sedmi uri zvečer.
Zaključek popoldanske seje.
Leo Yunko, zapisnikar. Frank Somrak, predsednik.
VEČERNA SEJA.
Brat predsednik Frank Somrak otvori sejo točno ob sedmi uri zvečer.
Brat zapisnikar Leo Yunko prečita resolucijo glede odstavitve gl. tajnika brata William Rusa in gl. blagajnika John Kalan, ter izvolitve 'začasnega gl. tajnika in začasnega' gl. blagajnika, ki se glasi:
Resolution.
Chicago, 111., June 23, 1921. Gentlemen; —
At a meetinig of the Slovenic Progressive Benefit Society (Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza) held on the 23rd day of June, A. D. 1921, at their office at 1541 W. 18th Street, Chicago, ^111., the following resolution was adopted by a two-thirds majority.
(Nadaljevanje na 4. str.)

Mavrični ptič.
ROMAN
ČEŠKI NAPISAL JULIUS ZEYER.
''Motila sem se," pravi sama sebi. "Kdo naj bi prišel iz dvorane v mrzlo noč — in v temi me ni ni'kdo mogel opaziti."
Sedla je na leseno klop, pokrito s snegom, in gledala zopet proti hiši. Glasovi godbe so prihajali sem že slabotnejši, in videti je bilo samo nekaj žarečih oken, ker je ostala zakrivalo drevje. Noemi je čutila, da se z vsakim korakom oddalji za sto milj od fantastičnega sveta, v katerega je prišla na tako čuden način.
"Z Bogom, kraisne sanje!" je zasepetala, nato pa si je z obema rokama zakrila obraz in tiho plakala.
"Zakaj plakate?" se je ozval naenkrat poleg nje glas, za njo najslajši na svetu, "njegov" glas.
Noemi je v radostnem presenečenju dvignila oči: res je stal poleg nje in gledal na njo s tako sočutnim in mirnim očesom, da se je blaženo nasmehnila.	'
"Kako morete vendar tako lahkomiselno spravljati svoje zdravje v nevarnost, gospodična," nadaljuje skoro karajoče, "in sesti semkaj v sneg, v mraz zimske noči!"
"Govoril je o mrazu, o zimi, in njej je bilo toplo in prijetno, kajti ude jej je prešinjal zopet oni električni žar, katerega je začutila, ko mu je prvič pogledala v oči.
"O gospod — — ", začne, toda besede jej zasta-nejo v grlu. Naenkrat se »pomni, da se mu je izdajala za drugo, oziroma da je vsaj molče dopustila tako laž. In pri tem spominu napolnita celo njeno dušo stud in bolest.
''Gospod, verujte, da se to, kar se je zgodilo, ni zgodilo po moji krivdi," začne za nekaj časa, sklanjaje
glavo, kakor da pričakuje njegove sodbe, "vendar kljub temu zaslužim kazen . . . Moj Bog, kako imam to pojasniti --T "
"Ni vam treba pojasnjevati," jo on smehljaje prekine, "vse vem natanko."
"In mi odpuščate?" vpraša bwjece. "Ali me ne zaničujete?"
"Da bi vas zaničeval? Kaj govorite?" vziklikne in pristopi za korak bližje. "Ali bi bilo mogoče, pri pogledu na vaše jasno čelo, v to globoko oko, tako odkritosrčno in tožno in —" Naenkrat obmolkne.
"Oh, hvala vam, gospod, hvala, veliko breme mi snemate s srca!" vzklikne radostno.
"In zakaj vam je tako mnogo na tem, kaj si mislim o vas?" vpraša in jo bistro opazuje.
Bilo jej je mučno. "Zakaj?" Sama ni vedela.
''Gospod,'' pravi za trenutek, "pozno je že, iti moram, hvala vam. Z bogom!"
Čutila je, da jej solze močijo oko; odhitela je, da se je ozrla — "on " je stal še vedno v drevoredu in bi ne zapazil te zgovorne priče njenih čutov. Pri vratih je gledal za njo. Noemi je globoko vzdihnila, rada bi bila še dolgo stala in gledala nanj, toda vrtnar je odprl u-sodna vratica. V tem trenotku se jej več ni zdelo, da veje po vrtu pbmladanski vetrič, ampak začutila je, kako je mrzel veter pretresa do kosti. S težjim srcem morda ni nikdar korakal obsojenec čez zloglasni "ponle dei sospiri" kakor uboga Noemi čez kruti prag.
Stisnila se je v kot kočije, ki jo je peljala domcv,
"Ubogo detel" si je mislil gospod Ribinjs'ki, ko je po pobioči za bogato mizo gospe z Rottenfeida z izbranim šampanjcem zalival pašteto. "Ubogo dete, sam Bog ve, v kakem brlogu si ogreva zdaj od mraza klopo-tajoče ude pri mikroskopičnem ognju!"
Toda gospod Ribinskij se je zelo motil. Noemi je živela sicer od dela svojih rok, toda bede, greneče dušo in moreče srce, ni spoznala nikdar, in njeno stanovanje ni bilo v prav nikakem oziru podo'bno brlogu, kakorš-nega si je slikal v duhu gospod Ribin'jski* nad pašteto.
Noemi je bivala v sv. Peterski četrti, in njeno stanovanje je bilo, *dasi priprosto, vendar j ako lepo; obstajali je iz precej prostorne izbe prav pod Streho visoke, stare hiše. Stene so bile samo pobeljene ,toda svitie kakor alabaster, in temnozelena zavesa, katero je Noemi v prostih trenotkih izšila s pestrimi cveti, je delila izbo v dva dela; za zaveso je bila spalnica, pred njo delavnica. Ta pestra zavesa je dajala sobi nekak eleganten izraz; v ostalem je vel po celem prostoru dih nežne poezije, katero je prav tako nemogoče popisati kakor sladki vonj vijolice. Oprava je bila skromna; stara omara za perilo, trije stoli in miza. Pri oknu je stal okvir za vezenje in poleg pri peči črno pobarvan kovčeg. Na omari je stala stara ura, predstavljajoča nekako svetišče s trdno zaprtimi, bogato okrašenimi vrati iz pozlačenega bronza. Ce je ura bila, so se ta vrata odprla in v njih se je pokazala ženska postava v obleki iz biserne matice in srebra, predstavljajoča neko boginjo. Ta ura, izvirajoča očividno iz renaissančne dobe, se je podedovala od roda do roda v rodbini Noe-mine matere, in ta pobožna žena, ki je zaničevala svet in njegove ničemurnosti, kakor se kristjanu spodobi, se pri pogledu na to "čudo človeške bistroumnosti" vendar ni mogla popolnoma ubraniti ponosu. Toda silno jo je mrzilo, da so ljudje, ki so občudovali uro, imenovali to podobo boginjo. To je bilo za njo veliko pohujšanje in prosila je torej svojega moža, ki je bil gra-veur, da je na stopnico pred svtiščem v graviral z j ako vidno pisavo besede: "Kraljica iz Sabe."
S tem je pomirila očitanje vesti, da hrani pod streho pagansko stvar.
Mati Noemina je bila doma iz Behlina, iz podrip-Ae vasi, in je bila protestantinja. Bila je to čisto posebna žena, redka prikazen. V dobi sodnikov v Izraelu bi bila gotovo postala druga Debora, tako navdušenje za Boga in njeno ljudstvo je gorelo v njej. Toda v tako skeptični dobi, kakor je naša, pod tako hladnim podnebjem, kakor je češko, se je zgodilo vse drugače. Niti ni bivala pod palmo na gori Efrajm kakor nekdaj
Debora, ampak v Peterski četrti v izbi pod streho, niti ni sodila svojega ljudstva, kakor nekdaj Debora ljudstvo izraelsko, ampak -i- prala je njegovo perilo. Toda zato ni godrnjala; kaj je na tem, s čim •se kdo preživi? Ali ni pošteno vsako delo, in ali ni bil celo Kristus sam zgolj tesar? In ali ni bila dolžna, pomagati svojemu možu in se brigati za svoje dete? Toda kadarkoli jej je ostal prost trenotek, ga je porabila v to, da se je zatopila v citanje one dragocene in v resnici z božjim dihom prepojene knjige, ki je zvabila v svqje čarobne kroge ne samo posameznike, ampak cele narode in veke, tako da so se odrekli svoji lastni bitnosti, pozabili svoje lastne misli ter živeli samo z onim dihom, ki se je porodil v žgoči neizmernosti puščave ter prihajal k nj;im kot svedok prošlih vdkov in porušenih svetov, in mislili samo z ono modrostjo, ki je izvirala iz zvezdnate višine kot posvečen dež v olajšavo src, strtih pod kolesi ponosnih Cezarjev.
Neprestano je čitala sveto pismi ter razmišljala o zakonu Gospodovem. Toda čudno: novi zakon jo je manj vabil k sebi; njeno najljubše otivo je bila knjiga sodnikov, knjige Makabejske, z eno besedo junaški del svetopisemske zgodovine. In ta žena z duhom, enakim skali, je vzela moža, katerega značaj je bil baš nasprotje njenega.
Josip Benda je bil Slovak in katoličan. Naselil se je v Pragi in se živil z graviranjem. Njegov značaj je bil mehak, miren, čisto kakor značaj goloba; sovraštva ni niti poznal. Bil je sicer zaveden, toda znal je samo žalovati nad stanjem češkega ljudstva, kaltero je smatral za svoje. Polete v besedah svoje žene, iz katerih je bila svetopiaemsika moč, je sicer občudoval, da, včasih je bil celo ganjen do solz, toda do odločnosti ga niso razigrali nikdar.
Živela sta srečno, in kljub različnosti značajev in veroizpovedovanj ni bilo med njima nikdar prepirov.
(Dalje prih.)
JULY 1st, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATEUE O
DR. RAY SMITH
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer.
Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih.
g^lIH
Tel. Main 2063	O. S. Cent. 1690
iJoHn L-i. IMiHelicH
SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal Si. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA:
6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R.
ZUPNICK & COMPANY
PAROBRODNA AGENCIJA 6024 St. Clair Ave.
Direktno v
Havre — Cherbourg — Trst — Reko do JUGOSLAVIJE
S.S. AQUITAN1A............ 5. julija Cherbourg
La FRANCE ..................7. julija, Havre
PRESIDENT WILSON ...........9. julilja. Trst
LA TOURAINE..............12. julija, Havre
MAURETANIA.......... 14. julija, Cherbourg
OLYMPIC...............16. julija, Cherbourg
AQUITANIA ............26. julija, Cherbourg
CALABRIA ..................27. julija. Trst
Tiketi se prodajajo v naših uradih po originalnih kom-panijskih cenah.

H
i
ZA POLITIČNO DEMOCRACI-JO.*
'
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY.
E. 55th St. & St. Clair Ave.	Cleveland, 0.
Yam daje na razpolago svoje tridesetletne skušnje svojega bančnega poslovanja v Ameriki ali v domovini.
Pošilja denar potom bančnih menic (For. Draft)
Potom poštnih denarnih nakaznic (postal Money Orders) Brzojavno (Cable)
Preskrbi da dobite svoje rojake iz domovine.
Odpravlja potnike v stari kraj preko vseh parobrodnih linij.
Na uložke plača po štiri odstotke obresti od dneva, ko ste denar naložili pa do dneva, ko ga dvignete.
$30,000.000.00 ogromno imetje je najbolje jamstvo za točno in zanesljivo poslovanje te. banke.
Predno kaj ukrenete, se vedno s popolnim zaupanjem obrnite na vašo STARO LAKE SHORE BANKO.
Mi želimo biti vaši prijatelji in vaši zavezniki. Pridite osebno ali pišite na
THE LAKE SHORE BANKING & TRUST COMPANY.
E. 55th St. & St. Clair Ave.	Cleveland, O,
Podružnica na Union Ave. in E. 93rd Str.
■
"
Soc. dem. iposlanec Elbin Kristan je izvajal:
Predsednik ustavnega odbora je izvolil reči, češ da smo mi sestavili svoj ustavni načrt, da se gaposlužimo kot sredstvo za agitacijo pri iprihodnjih volitvah, oziroma danes pred svojimi vo-lilci. To pa ni tako; kajti ako bi mi hoteli agitirati, bi enosavno izdelali načrt, ki bi bil od prve pa do zadnje črke socijalističen, potem pa bi stopili pred delavstvo in bi rekli: Evo, to smo predlagali, a večina je to odklonila. To, gosipodje, bi bila agitacija. Mi pa ne delamo tako, marveč predlagamo to, kar je po našem najbolišem prepričanju z azirom na stanje današnje ekonomije, političnih in kulturnih razmer že danes mogoče izvesti. Polagoma glavno važnost v tem načrtu na ekonomska in socijal-na vprašanja, na katera vlada predlagajoč svoj ustvni načrt ni niti mislila in o 'katerih so neki govorniki rekli, da niso toliko vaižna v ustavi, ker baje zadostuje, da ustava take zakonodaje ne izključuje. Jaz pa mislim, da to nikakor ni dovolj in iz raiz-loga, ker morajo zakonodajalci, ki bodo prišli za to konstituanto, videti smernice, v katerih se je gibalo mišljenje zbornte, ki je izdelovala to konstitucijo. In zopet, gospoda, je to naiveč v vašem lastnem interesu, da rečete narodu, ko mu objavite sprejetie ustave, da ste v resnici imeli voljo, da nekaj storite za tiste sloje, ki go bili do danes zapostavljeni in tlačeni v tej družbi.
Naš ustavni načrt izhaia iz stališča, da vsaka oblast pride od naroda.
Nočem, da se spuštam v pok-miko z govorniki, ki bi nas hoteli _ prepričati, da ta konstituanta ni suverena, da ima vezane roke tuintam, da ima nekakšno marš-ruto, katere se mora držati itd. Vse to ne velja, gospodje. Narod ima vsak trenutek pravico, da !Bdela svojo Organizacijo tako, kakor sam hoče, in zato nikakor ni potrebno, da se Sipuščamo v kritiko krfske deklaracije in ad-res in odgovorov na adrese itd. Ako ljudstvo hoče nečesa druge-ga kakor je včeraj hotelo, potem je to volja ljudstva in nikdo ni suveren nad ljudstvom. (Fehim
Sedem važnih točk v prid MAZOLA
Cisto in zdravo olje iz poljskih pridelkov.
Enako olivnemu olju za vse s vrhe in številne kuharice ga imejo rajše. Ameriški produkt, kar pomeni, da je MAZOLA prosta visokega uvozninske tarife, katero se mora plačati od uvoženega olivnega olja.
Kot maslo; boljše kot mast.
Skuha jed hitreje in se ne vpije v njo.
Je zelo ekonomično. Že potem ko ste cvrli eno jed na njem, lahko zo-pet crete na istem olju kakoršno koli drugo jed brez, da bi kaj dišala po prvi jedi. Isto MAZOLO se lahko precedi in porabi kadar delate potice. Ostane svežo v vseh okolščinah in pod vsemi podnebji in gorkoto in ga
ni treba imeti na ledu.	I
Dobite si eno škatljo MAZQLA še danes in se prepričajte o vsaki izmed teh točk.
Vse dobre grocerije in sladščičarne prodajajo MAZOLA v plehndtih škatljah, ki drže po en pint, kvart, pol galona in cel galon.
GARANCIJA:
Ako niste popolnoma zadovoljni 8 kvaliteto in ekonomijo MAZOLA, vam bo v%š gi-ocerist vrnil denar.
CORN PRODUCTS REFINING CO.
17 Battery Place, New York.
m
Kurbegovič: Ljudstvo je poslalo sem poslance s fiksnimi navodili in z gotovimi programi in preko tega ne moremo.) Gosipod, saj vam vendar nihče ne brani, da se ravnate po navodilih svojih volil-cev, torej enega dela naroda, toda jaz se ne morem strinjati s tem, da se sestane korporacija, voljena od ljudstva, da ustvari ustavo, pa da se ji reče: mere's ustvariti ustavo, toda ne take kakor ti hočeš temveč taiko, kakor smo to mi že a priori določiti. To ne igre! Marsikdaj nikakor ne razumem ti.stih naših strank, iz i.aterih o>ihajajo kar naenkrat se mogoče historično formriiu-.j. in ki govore o st'.rih pergamen'ih in o drugem, čez čas Pa iste tranke '■astopajo pra vo rc\-i/icije.
Prosim vas tega smo tu čaii toliko in sedem dni smo izgubili samo s premlevanjem tega, kar ie kilo.
Na tem temelju, gospodje, da vsa oblast izhaja iz naroda, smo zgradili svojo nacijo in povsem logično je, da prihajamo do sklepa, ki ga ima v sebi republika. Ni se to socijalistična republika, temveč je to republika, za katero bi lahko bili tudi pripadniki vseh meiščansikih strank.
Ne bom tu govoril o pomenu republike in monarhije, ker se ipa že toliko opeva slava monarhije, dovolite, da o tem povem nekaj besedi.
Mogoče je, da je kak predsednik republike lopov, mogoče je tudi, da je bedast in bogzna kaj še, in ravno tako je tudi mogoče da je kak car ali kralj idealen človek. Gospodje, to je resnica. Toda, Če predsednik ne dela tako, kakor je treba. Ima narod pravico, da izvoli dru'gega na njegovo mesto.
Ce pa ima pameten kralj ne-razborite sinove (Glas: Kakor danes!), jih morate vi sprejeti po božji milosti.
Res, gosipodje, mi smo daleč od tistih mest, kjer se je v monarhijah postopalo precej revolucijo-narno (Cuje se glas: To je bilo v Srbiji čestokrat.) Toda mi hočemo,, da baš z ustavo to vprašanje uredimo tako, da se to ne bo m o-1 glo več ponavljati. (Medklic: Poj komu ta pravica?) Idite, gospo-j da, med volilce, pa jih -vprašajte! Hočem, da stvar razumete. Mi nismo republikanci zaradi tega, ker ne bi hoteli dinastije Ka-radjordjevičev. Mi nismo republikanci, ki bi s svojim retpubli-kanizmom priti na površje druga dinastija. Mi smo marveč republikanci, ker se ne strinjamo s principom monarhije.
Pa če bi prišel sam sv. Peter z nebes, poobla|čen od gosipoda Boga, da postane kralj in car v naši državi, bi mj bili tudi zoper nje ga. To bi se moglo zgoditi, ker se dogajajo tudi Čudeži in pripovedujejo tudi, da so nebesa absolutistična monarhija.
Naravno, gospoda, da republika še ne tvori vsega vprašanja, temveč je govor o demokraciji, ki bi morala biti vseeno temelj vsaki državi v 20. stoletju, predvsem pa še državi, ki se v teh dneh konstituira. Ce o tem govorimo, je naša koncepcija demokratična in nekoliko različna od one, o ikateri govori vladni u-stavnj načrt.
Mi zahtevamo, da imej ljudstvo svoje pravice ne samo na pa pirju, temveč tudi v realnem življenju; zahtevamo, da njegova suverenost ne bo izražena sam,o v paragrafu, temveč da bodi tudi istipita!
Hočem se tu napenjati in govoriti o centralizmu, decentrali-'.zmu — ne vem, kakšni termini so bili tu vse producirani, mislim marveč, da demokracija zahteva, da v državi, bodisi v kakršnikoli, mora biti ljudstvo tisti faktor, ki odločuje v vseh važnih vprašanjih.
Govor na 11. seji ustavnega odbora ob priliki generalne debate o vladnem ustavnem predlogu.
Clevelandske novice
— Ne opravljajte sv'>je žene. Mrs. Hoeneise, 3319 Erin Ave., je vložila na sodnji prošnjo za ločitev zakona, ker mož zanemarja svoje družinske dolžnosti, postopa z njo preveč surovo poleg tega po še pije. Sodnik Le vine je privolil v ločitev. Mož je pri obravnavi tožil sodniku, da mu ni žena hotela dati niti za pivo, le včasih da mu je dala desetko, da si ga je šel iskat kako "pelco". Pričel je razkrivati sodniku na dolgo in široko vse slabe lastnosti svoje žene, toda ta ga je zavrnil. Rekel mu je: "Ne opravljajte Svoje žene, kajti že to samo na sebi kaže, kako surovi ste napram njej.
V kolikor se tiče narodnega e-dinstva, smo čuli tu toliko lepih razglag, da ne more biti utemeljen strah, da to edinstvo razpade. Ne vem, do bi bili v tej državi kaiki resni elementi, ki bi hoteli nečesa drugega kot edinstvo. edinstvo naroda in tiste države, v kateri ta narod živi.
In kadar je, gospodje, govor o avtonomijah, mislim, da je važnejše od vprašanja, koliko agend bo imela ena uprj^vna celica in koliko bo prepuščenega pokrajin skim, okrožnim ali občinskih u-pravam, mislim, da je važnejše vprašanje uplivati na vse politično in ekonomsko življenje v tej državi in v njenih delih. In to je še posebej v dobi, ko imamo še parlamentarizem, katerega bomo gotovo še dolgo imeli, ker so naposled tudi mnoge druge oblike v bivstvu vendarle vse roka parlamentarizma.
Doslej imamo ta parlamentari zem, mora biti v državnem parlamentu zasigurano samo izražanje volje ljudstva; zasigurana mora biti suverenost ljudske volje; enako mora Ibiti tudi v posameznih delih, pa jih potem imenujte, kakor hočete: ali pokrajine, ali okrožja, ali pa kakorkoli.
Ena izmed garancij za to je ta, da ima ljudstvo pravico, da voli ne le tiste, ki mu krojijo zakone, temveč tudi tiste, ki izakone iz-vršujejo. (J. Demetrovič: To so revolucijonarni eksperimenti.)
Ni to tako straJšno revolucijo-narno načelo, gospod Demetro-vič! To so tako buržoasne atvA-ri, da jih imajo danes že v mnogih državali.
Vidite, gospodje: Amerika ni nikdar trpela zaradi tega, ker ljudstvo tam samo voli državne odvetnike, sodnike in uradnike. (Dr. S. Marko vič; In vendar je ljudstvo tam dalje od revolucije kot kjerkoli!)
Slišal sem že dosti apazk, češ, da narod še ni zrel, če mu ne da-daste prilike. Šola mu je praksa. Tako neumno so se bali splošne volilne pravice. Kaj bo to za člo-veka, ki se še ni nikdar bavil s politiko! In kaj je bilo s splošno volilno pravico? Ali je nastalo kako zlo?! In kako zlo naj bi prišlo, če bo narod imel kandidate za to in ono ?
Ne, ljudstvo se bo za stvar le bolj zainteresiralo! (Dr. J. Demetrovič: Je-li je bil gusteršič napredek?) No, gosipod Demetrovič! gusteršič je bil izvoljen, in tudi vi ste bili izvoljeni. In mislim, da vi ne bi hoteli, da bi jaiz mislil, da vi ne imejte pravice, da vas izvolijo. Ljudstvo se lahko vara. Toda demokracija vsebuje tendenco, da se pogreški popravijo. Tudi Slovenci, ki so se grdo prevarali, ko so izvolili dr. gusteržiča, go spoznali svojo zmo to in ga niso več volili odvzemši mu mesto.
Nobenega)' sistema ni niti v praksi niti v ideji, ki bi onemogo-eeval zlorabe in pogreške. Treba pa je najti tisti sistem, ki prinaša s seboj tudi zdravila za vse svoje rane, in to je le resnična demokracija.
HARRY F. CLICK
slovenski odVetnik
naznanja, da je preselil svoje
ODVETNIŠKE PISARNE
IZ SOCIETY BUILDING
102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio.
Prvega julija Devetnajst sto enoindvajset
Central 812 Main 1865
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijalitsta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th Si.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
Frank J. Lausche slovenski odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila.
PHONE — CENTRAL 710	BIAIN 2827
ONI, ki niso državljani Zedinjenih držav in ki hočejo iti na obisk v Evropo, se morajo vrniti v Ameriko tekom šestih mesecev po odhodu, ako ne želijo imeti neprilik, ko prihajajo nazaj v Ameriko,	^ ,
To je ena izmed regulacij nove naselniške postave, ki je silne važnoisti vsem, ki imajo prijatelje ali sorodnike preko morja. Vi lahko pozveate za te postave ali dobite katerikoli nasvet, tudi o tujezem-skem denarju v vašem sosednjem uradu
ZCbe Cleveland tErust dompan^
Premoženja nad $125.000.000<-
ZDRAVI OTROCI SO BOGASTVO NARODA
Ce ne more% sami dojiti svojega otroka potem ne bodite brezbrižni; dajte mu
Oorden^s
(CONDENSED MILK)
hrano, ki je uspešno vzredila na sto tisoče otrok v zadnjih dvainšestdesetih letih,
THE BORDEN COMPANY
BORUEN BUILDING	NEW YORK.
Izrežite ta kupon SEDAJ — in ua pošljite še DANES 0151 in preieli boste ZASTONJ nafio kniijro "Dobrobit deteta" (Baby's Welfare), katera vam pove, kako držati otroka zdravega in vam da tudi instrukciie v vašem ie-ziku, kako ga Ittaniti,
Ime . .
Naslov



stran 4
"ENAKOPRAVNOST«
JULY 1st, 1921.

Pozor, rojaki!
Slovensko Stavbinsko & Posojilno Društvo
v CLEVELANDU
je na seji direktorija dne 20. junija L 1. sklenilo izdati za
$50,000.00dolarjev novih delnic
radi zidave svojega lastnega poslopja na vogalu St. Clair in 63. ulice in radi splošno naraslega in povečanega prometa.
Delnice za sto dolarjev nominalne vrednosti veljajo vsaka
$103.00, kar je izredno ugodna prilika za vse nove delničarje, kajti delnice so vredne danes najmanj po $125.00 vsaka. Kakor od dneva organizacije, tako je plačalo Slovensko Stavbinsko & Posojilno Društvo tudi za leto 1920 na vsako delnico dividende po
7%
a poleg tega se je ohranilo 8% kot nerazdeljen dobiček in rezervni sklad, tako, da je bilo povprečno obrestovanje po 15^,.
Tudi za letošnjo polovico je sklenil odbor izplačati na vse plačane delnice po
7%
as
M iti
m

m
CLEVELANDSKE NOVICE.
— Mrs. Kaber popolnoma obupana. Prav lahko se zgodi, da bo Mrs. Kaber do prihodnjega torka, ko se bo nadaljevalo obravnavo, popolnoma onemogla. Pet nadaljnih dni čakanja v negotovosti ji lahko vzame še tisto iskrico odporne' sile in poguma ki jo je še drži po koncu. Nervo;zno je hodila včeraj sem in tja po zaduhli celici skozi cel 1 dan. Njen obraz je nudil sliV tragedije in obupa, nepočesani lasje so ji padali razkuštrani po ramenih in v ohlapni jetniški obleki je bila videti še bolj onemogla.
Pred obravnavo se jo je videlo v ^asih kaj citati, ko pa je več raj vzela v roko kako knjigo ali revijo, jo je takoj položila na stran in videti je bilo, kot da jo vedno zasleduje strah pred smrtjo. Edino obisk njenega odvetnika Corrigana jo je nekoliko razvedril. Prišel je k njej nekoliko pred poldnem jn ostal za kake ipol ure. Ko je zapustil celico, se je izjavil, da izgleda jet. niča zelo obupana, toda rekel je, da upa, da si bo petdnevnem počitku zopet opomogla.
drugo pa se ohrani in naloži v zavodu za rezervo, da postane zavod še trdnejši.
Pravico do nakupa delnic ima vsak Slovenec in Jugoslovan, veqdar si pa odbor pridrži fliravico, da odkloni posameznikom nakup delnic za delno ali za vso svoto, ako bi bilo preveč naročil.
Delnice se podpisujejo vsak dan osebno v uradu samem, rojaki pa, ki žive po drugih krajih, naj se obrnejo pismeno na zavod in spor oče, za koliko delnic bi radi kupili. Čas za podpisovanje ali priglašenje je samo do vštetega
20. JULI.IA T. L.
Odbor je aklenil razpisati delnice radi tega, da se da tudi zunanjim rojakom prilika, da investirajo svoj denar v popolnoma varno slovensko denarno podjetje, katerega premoženje, ki znaša sedaj čez pol milj ona dolarjev, je vloženo samo na prve vknjižbe ali intabu-lacije zemljiških posestev v Clevelandu in okolici.
Vsaka delnica za sto dolarjev velja torej $103.00 in zamore vzeti vsak toliko delnic, kolikor hoče, odbor pa po svoji previdnosti lahko odkloni delno ali celo svoto.
S prijavo vsake delnice mora biti polno vplačana svota in sicer v Money Order, Bančni Draft, ali pa 'Certified Check', nakar se pošlje z obratno pošto delnica ali delnice.
Nas zavod je pod direktnim nadzorstvom države, ki se vrši kadarkoli, ne da bi bil urad o tem obveščen. Zadnje pregledovanje od državnih uradnikov se je vršilo dne 22. in 23. junija 1921, pri čemur so se izrazili državni uradniki pri nalašč v ta namen sklicani seji nad vse priznalno tako glede poslovanja, reda, kakor tudi glede varnosti vsega posojenega denarja. Da so pa Posojilnice v Ohio varne, dokazuje tudi dejstvo, da v zadnjih 25 letih niti en delničar ali vložnik ni izgubil enega centa pri Posojilnicah.
Direktorij Slovensikega Stavbins-kega & Posojilnega Društva daje torej s tem priliko vsem roijakom širne Amerike, da postanejo člani in delničarji izvrstnega, varnega in zanesljivega zavoda v največji slovensiki naselbini, kjer je vsaka izguba naravnost izključena in kjer bodo delnice rastie od leta do leta v svoji vrednosti. Želimo, da se iz vsake naselbine oglasi po par rojakov, ker je naša želja, da dobimo povsod dobre predstavnike našeg» denarnega zavoda, ki se je razvil V treh letih svojega obstanka do pol miljonske organizacije.
Kdor želi kakih pojasnil ali vprašanj, se lahko obrne pismeno ali ustmeno na urad, pa tudi posamezni direktorji so pripravljeni dati vsa potrebna pojasnila.
Rojak:, to je edina in ugodna prilika, da investatft svoj denar v popolnoma varne delnice, ki vam bodo nosile stalen dohodek.
Clevdand, Ohio, dne 23. junija, 1921
SLOV. STAVB. & POS. DRUŠTVO
6313 ST. CLAIR AVE.	Cleveland, O.
Uradne ure: Vsak dan od 9 do 3 in zvečer od 6 do 8, razven nedelj in praznikov in ob sredah popoldne.
Direktorij:
FRANK CERNE, predsednik,
PAUL SCHNELLER, tajnik.
THOMAS FUDURIC, blagajnik. JOSEPH DEMSHAR FRANK MRVAR FRANK IVANCIC FRANK KERŽE ANTON GRDINA JOSEPH PLEVNIK ANTON KAUSEK JOSEPH SMREKAR GEORGE KAVRAN FRANK WIRANT JOHN M021NA A. J. ZUZEK
milaliilaiiiliAilsliilBliilMlfililiilaliililnlaliilBliililiilflliilaliililiilaliildiibliilaliililiiUiiililiildiiti
M
m
n
iti
m

m

I
iia ■ti iti iti
i mM
iti
If
(Nadaljevanje iz 2. str.)
Whereas, William Russ, Se-ci'etary and John Kalan, Treasurer of the Slovenic Progressive Benefit Society (Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza) did not comply with the resolution adopted by the Special Convention of the Slovenic Progressive Benefit Society (Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza) held on the 4th day of September A. D. 1921, and
Whereas, William Russ, Secretary, and John iKalan, Treasurer, of the Slovenic Progressive Benefit Society (Slovenska Svobodomiselna Zveiza) failed to turn over the books, assets etc. in compliance ^with the resolution adopted by the Special Convention held on the 4th day of September, A. D. 1921, be it therefore	'
Resolved, that William Russ, Secretary and John Kalan, Treasurer of the Slovenic Progressive Benefit Society (Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza) cease to be officers of said organization and have no au-thonty from this date on to transact business as officers in the name of the Slovenic Progressive Benefit Society (Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza, and be it further
Resolved, that this resolution shall be sufficient authority to you not to honor any checks, tec. issued by the above named persons, and be it further
Resolved, that at this meeting an election was held for the purpose of electing acting officers in behalf of those that ceased to be officers, and be it further
Resolved, that from this date on Leo Yunko, Acting Secretary, and Karl Kotnik,Treasurer, have the authority to issue checks and transact all other business in behalf of the Slovenic Progressive Benefit So'ciety (Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza.)
In witness, therefore we hereby atach our signatures ag officers of the Slovenic Progressive Benefit Society (Slovenska Svobodomiselna 'Podporna Zveza).
Frank Somrak, President.
Leo Junko, Acting Secretary.
Karl Kotnik, Acting Treas.
Za sprejem te resolucije so glasovali sledeči: Somrak, Kotnik, Kovačič, Mahnič, Aubel in Yunko.
Proti sta glasovala: Pokelšek in Judnič.
V zborovalno dvorano pride br. Viktor Skubic, tajnik društva št. 1, SSPZ, in izrazi željo, da bi rad prisostvoval seji.
Brat predsednik izjavi, da lahko prisostvuje in da je lahko navizoče celo društvo, ako je dovolj prostora. — Istega mnenja, so tudi ostali gl. odborniki, ker
seje so javne in se ne ukrepa o ničemur, kar bi moral skrivati pred članstvom in javnostjo sploh.
Nato izjavi brat Viktor Skubic da želi predložiti v imenu društva št. 1 SSPZ. neko resolucijo katero naj gl. odbor sprejme kot del uradnega zapisnika.
Nato se vname živahna deba^ ta. v katero poslej o skoro vsi navzoči gl. odborniki, nakar je bilo predlagano in sprejeto, da se te resolucije sploh ne vpošte-va, ker ni podpisana od uradnikov društva št. 1 SSPZ.
Nato izjavi brat William Rus, da on v svojem imenu predloži to resolucijo in jo tudi podpiše, ter apelira na navzoče gl. odbornike, da naj sprejmejo od njega predloženo resolucijo, katero je že preje predložil brat Viktor Skubic, tajnik društva št. 1 S. S. P. Z., katere pa gl. odbor ni hotel vpoštevati.
Predlagano in sklenjeno, da se te resolucije sploh rte more vpoštevati, ker je v nasprotju s sklepi zadnje izredne konvencije in sklepi gl. odbora.
Predlagano in sklenjeno, da odstavitev gl. tajnika William Rusa in gl. blagajnika John Ka-lana stopi v veljavo 23. junijem t. 1., plača pa dobita do 30. junija 1921.
Predlagano in sklenjeno, da se najame računske izvedence, ki naj pregledajo poslovne knjige
HAMBURG
direktna plovba z novimi ladjami
ORBITA ............ 2. julija
OROPESA..........16. julija
ORDUNA .......... 30. julija
Ženske in otroške zaprte kabine
The Royal Mail Steam Packet Co.
26 Broadway	New York
ali pri lokalnih agentih.
zveze.
S tem je dnevni red izredne seje izčnpan in brat predsednik zaključi sejo db deveti uri zvečer.
Frank Somrak, predsednik.
Leo Jurtko, zapisnikar.
MALI OGLASI
SLADSČIČARNA NAPRODAJ!
Dobroidoča sladščičarna na zelo prometnem kraju se proda radi preobilega dela. Poizve se pri upravi tega lista.	(153
COLLINWOOD, OHIO.
Vse direktorje Slovenskega Delavskega Doma in člane Waterloo Kluba pozivljem, da se skupno vdeležijo seje, ki se vrši v soboto 2. julija v Jos, Kunči-čevi dvorani. Začetek ob 7:30 zvečer. Na dnevnem redu so važne stvari v korist bodoče stavbe. Obenem apeliram na delničarje, ki še niste zamenjali svojih starih delnic za nove, da prinesete stare delnice, da se vam izdajo nove. Prinesite jih lahko na direktorsko sejo ali pa na dom finančnega tajnika Frank Guban-ca, 1264 E. 168. St. Direktorske seje se vršijo vsak prvi ponde-Ijek v mesecu.
ANDREW ZUPANC
koreapodenčni tajnik.
PRIPOROČAM SVOJO trgovino
z MRZLIMI PIJAČAMI. CIGARETI in CIGARAMI.
493 E. 152. St.
NICK GALINAC
____053
PRAV POCENI SE proda lot na London Rd. in E. 185. Str. Poizve se na 6307 St. Clair Ave.
PRODA SE TRGOVINA
z grocerijskimi potrebščinami in sladščicami. Zeli se prodati takoj, radi odhoda v stari kraj. Samo $1500.00 brez vsake provizije agentom. Vprašajte na 5907 St. Clair Ave,	(15 3
MI PLAČUJEMO PO
NA HRANILNE VLOGE
Premoženje $325.000.00
414 EAST 156TH STREET Cleveland, Ohio.

>00000000000000000000000000000 >00000000000000000000000000000
Znižane cene!
i
POZOR!
POZOR!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem znižal cene vsem obuvalom v moji trgovini.
Imam še veliko zalogo moških, ženlskih in otročjih čevljev od prejšnje razprodaje in sicer cena od $1.00 do $2.00.
Obenem se zahvaljujem vse^ mojim odjemalcem za dosedanji obisk in se priporočam še v nadaljno naklonjenost.
Blizu svoje trgovine imam za oddati v najem malo delavnico za popravljanje čevljev; kdor je izučen v tej stroki, naj se zglasi pri meni.
CIRIL JANCHER
TRGOVEC S ČEVUI. 16109 Waterloo Rd.
COLLINWOOD, O.
>00000000000000000000000000000 >00000000000000000000000000000
9
i
i
DOBER KUP.
Nova hiša s 7 sobami, samo za $2,850.00: $1500 takoj; lot 45-xI75, poleg kat. šole in cerkve. St. Clair-Nottingham kara na tlakovani cesti. Vprašajte pri F. G. Turk, 1338 Penhurst Rd. Ken-more 29 M.
POZOR!
Grocerija in mesnica se mora prodati v teku 8 dni. Rent poceni in še dve leti lease. Na teden pride od $500 do $600 prometa. Proda se radi odhoda iz Cleve-landa. Vprašajte na 549 E. 140. St.	(156
NAPRODAJ
je dobro urejena SLADŠČIČAR-NA (candy store) Proda se radi drugega posla. Izve se na 1391 E. 55th St.
ooooooooooooooooo<
Joseph Kaušek
15705 Holmes Ave. CADILLAC AVTOMOBIL za izlete, poroke, krite in pogrebe.
Tel. Wood 479 R.
Bell Eddy 3608
OOOOOOOOOOOOOOOOO'
SOBA SE ODDA V NAJEM ZA E-NEGA FANTA NA 1394 E. 53rd ST\_(153
HAROLD E. EMERICH
Javni notar. Zavarovalninski urad prodajamo posestva. 16203 Holmes Ave. vogal , St. Clair Ave.
Kadar se selite
se zanesljivo" obrnite na nago tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike.
TOČNOST IN VARNOST JAMČENA. Telefonirajte :BelI Rosedale 5300
John Ušeničnik 6303 Glass Ave.
I © IS!'!> @1JSI # IS! # ■■■■■■■■■■■■■■■■I
Vas bolijo zobje?
Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko.
Dr. E. S. SNYDER
ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave.
Uradrte ure od 9 do 12; od 1 do 5; zvečer od 6 do 8.
iC' #
i
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
■■■■■■■■■■HIIIH'
Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je
g. Silvester Lavrič
kateri je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo..
IMENIK ODBORA TELOVADNEGA ODSEKA "SLOVENSKI SOKOL", CLEVELAND, O. 2 Starosta: — Louis P. Truger, 1033
Addison Rd.
Podstarosta:— Frank Krašovic, 6729
St. Clair Ave.
Tajnik; — Frank Hudovemik, 1064 j East 62nd St.
Blagajnik: — Ciril Kunstel, 7005 i Heeker Ave.
Načelnik: — Zvonko Mohorich, 6326
Carl Ave.
Podnačelnik:— Frank Krašovic. 6729
St. Clair Ave.
Nadzorniki: 1.) Vinko Levstek, Joe
Zarkovih in Vinko K or če. Zastavonoša: — Frank Zavrl.
Reditelj orodja:— Vinko Levstek. Za Literaturo: Louis F. Truger.
Seje se vrše vsaki drugi petek v mesecu ob 8:00 uri /večer v prostorih SEVER & NAGODE.
V telovadni odsek se sprejemajo člani od 16. leta naprej. Mesečnina je 25c na mesec.
. Telovadne vaje za odrasle se vrše vsak pondeljek in petek v tenu. Ob pondeljkih v mestnem kopališču na St. Clair Ave., ob petkih pa v Sever & Nagode dvorani, od 7. do 9. ure zvečer.
Mladinski oddelek ima svoje vaje vsako sredo in petek od 6:30 do 8. zvečer v dvorani Sever & Nagode.
Vprašajte za pogoje za pristop pri gori imenovanih uradnikih.
■■BBBBaBBHIBIHHanmu
NAS POTOVALNI ZASTOPNIK ZA DRŽAVO PENNSYL.
VANIA je pooblaščen gospod
JOHN JAKLICH,
kateri bo obiskal vse tamošnje naselbine in agitiral za naš list. On je pooblaščen nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino. Gospod J. Jaklich je ze\ieden delavec, ter želi, da se naroči vsak zaveden rojak na naš list. Upravništvo tega lista ga toplo priporoča in želimo, da mu gredo tamošnji Slovenci na roko. Delavci moramo biti naročeni na delavske liste, to naj bo mnenje vsakega, ter se naj naroči na list "Enakopravnost", katerega lastujejo delavci.
Upravništvo.

DRY?
AMERIKA JE SUHA
in pravilo, da Je žsranle Izelnilo za vedno. Toda nI vam treba skrbeti slede teea. UNION aiAIL ORDER CO. 478 National Ave. Milwaukee. Wis prodala ekstrakt. Iz katerega naredite lahko 8 Balonov zelo dobre In okusne DilaCe.
Ponllete io lahko nekoliko ziu-trn.l, ko vstanete. do delu. pri ledi. na Izletih, na zabavah in svatbah in ta pijača se vam bo zdela tako dobra, da ko .1o enkrat no-kusite. .io hočete So več.
Jamčimo vsakemu, da bo zadovoljen. Kn zavol tesra ekstrAkta. , iz katerega naredite lahko 8 ea- ( Ionov pijače, velja samo $1.98. Ta ^ eksti-akt pa dobite tako poceni samo pri tej družbi. Ako Jim pošljete $1.98. vam bodo ■poslali ekstrakt po obratni pošti, zakar plačajo stroške sami. Toda ako hočete plačati, kadar vam Je ekstrakt izročen, vam Je treba samo izreza ti ta oglas in ea poslati skupno z vašim imenom ii} naslovom /družbi, in poslali vam bo-> do ekstrakt za katerega vam ie treba plačati Sele. ko vam pismo-iioSa izroči poSiliatev. $1.98 In 20 centov za poštno stroške.
UNION MAIL ORDER CO. Dept. 210, — 478 National Ave. Milwaukee, Wise.